GLAS NARODA n List slovenskih delavcev v AmerikL The largest Slovenian Dally b tke United Stwtc>» lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 243. — Stev. 243. NEW YORK, THURDSAY, OCTOBER 17, 1935. — ČETRTEK, 17. OKTOBRA, 1935 Volume XLIII. — Letnik XLIli. ANGLIJA NOČE 0DP0KUCAT1 SVOJEGA BRODOVJA Abesinci ogrožajo sovražnika od treh strani TAJNIK DERN _PRIHIROHITU Dern govori o miru.—Japonska zahteva enako mornarico z Ameriko. Dogodek v Swatowu poravnan. USMRČENJE HAUPTMANNA JE 0DG0DEN0 TOKIO, Japonska, 1<>. okt.— Pred občinstvom, med katerim je bilo mnogo Japoncev, ki zagovarjajo agresivno imperjalis-tieno j>olitiko, je ameriški vojni tajnik George H. l)ern v svojem govoru izjavil, da Roosevelt ova politika prijateljstva vključuje tako Japonsko kot druge države Daljnega Iztoka. Tajnik Dern j«* govoril-*' klubu ameriško-jajKHiske družin1. Dern se ho v petek odpeljal*v Manilo, kjer bo zastopal pred-sednika Roos<>vt>lta pri vpeljavi filipinske vlade. Med drugim je rekel Dern v svojem govoru: "Prelom tra-dicjonalno prijateljskih odno-šajev med obema deželama, ki bi mogel kvariti medsebojno koristno trgovino, bi bil za obe deželi uiiodepoln in bi neod-pust 1 j i v« > nespameten. *' V spremstvu ameriškega poslanika Edwitia L. Neville je šel vojni tajnik v cesarsko pa-laeo ter je izročil eesarju voščila ameriškega naroda. Zunanji minister Koki Hiro-ta je poslal v London noto, v kateri ponavlja stališče japonske vlade glede razoroži t vene konference. Japonski uradniki nočejo izdati vsebine note ter se tudi nočejo izraziti, ako bi Japonska vabilo na tako konferenco sprejela. Iz zanesljivih virov pa se je izvedelo, da je Japonska pripravljena razpravljati o mornariških problemih z drugimi mornariškimi silami. Anglija pa bo iz te note izpre-videla, ako je primerno sklicati mornariško konferenco. Kot zatrjujejo nekateri vladni viri, je Japonska pripravljena dovoliti Angliji večjo mornarico, zahteva pa, da je njena mornarica enaka mornarici Združen-liit držav. ŠANGHAJ, Kitajska, 16. okt. Zagroženo izkrcanje japonskih vojakov v Swatowu zaradi ja-ponsko-kitajskega spora glede carine je bilo preprečeno, kot zatrjujejo japonski konzularni zastopniki. Japonci so na pomolu, ki so ga zgradili Japonci, zložili riž ter niso hoteli plačati carine. Japonci pravijo, da so pripravljeni plačati carino, ne pa posebnega davka. Spor je bil poravnan, ko so kitajski uradniki izročili Japoncem riž in so privolili, da bodo bodoča pogajanja poravnala spor. Ameriška križarka Nashville je že prišla iz Hongkonga v Swatow in ravno tako neka angleška bojna ladja. (i!lllll!IMllllllllM naroČite se na "glas NARODA". največji slo venski dnevnik v zdr. dbZavab. Priziv bo vložen pri zveznem najvišjem sodišču v Washington!!. — Priziv mora biti vložen tekom 30 dni. TRENTON, N. J., lfi. okt. — Usmrčenje Bruno R. Haupt-manna je bilo za nedoločen čas odloženo. .Prizivno sodišče mu je namreč dalo priložnost pritožiti se na zvezno najvišje sodišče proti obsodbi zaradi od-vedbe in umora Lindberghove-ga sina. Sodišče je dalo zagovorniku Egbertu J. Rosecransu 30 dni časa. da zveznemu najvišjemu sodišču predloži priziv, v katerem bo skušal dokazati, da so bile Hauptmannu pri sodnijski obravnavi kršene ustavne pravice. Po zatrdilu zagovornikov C. Lloyd Fisberja in Rosecransa je Hauptnmnn vsled odgoditve usmreenja "srečen," kjer upa, da bo najvišje sodišče odredilo novo obravnavo. Prizivno sodišče Hauptman-nove zadeve ni zopet vrnilo sodniku Thomasu W. Trenchardu, ki bi imel Hauptmanna ponovno obsoditi na smrt, temveč je dovolilo priziv na' najvišje sodišče. Ako do 14. novembra pri najvišjem sodišču no bi bil vložen priziv, bo sodn:k Trench an! istega dne določil dan za Haupt mannovo usmrčenje. Pred šestimi dnevi je prizivno sodišče potrdilo razsodbo proti Ilauptmannu, tedaj bo izrečena proti njemu smrtna obsodba in bo plačal svoj zločin s smrtjo na električnem stolu proti koncu decembra ali pa v začetku januarja. DEBELA UCITELJICA ALBANY, N. Y., 16. okt. — Rose Freistatter, katere šolske oblasti niso hotele sprejeti v službo, ker je tehtala 180 funtov, je zopet naprosila za namestitev, ker je izpolnila zahtevo šolske oblasti s tem,da je z dijeto znižala svojo težo na 150 funtov. JAPONSKA MOLČI NA RUSKI PROTEST MOSKVA, Rusija, 16. okt.— Ker Japonska ni odgovorila na ruski protest zaradi obmejnega spopada na mančukuansko-si-birski meji, ostane vprašanje za sedaj še odprto. Sovjetsko časopisje zelo ostro obsoja to postopanje japonske vlade. Sovjeti očitajo Japonski, da Japonska po svoji stari navadi izzivlja, nato pa krivdo zvra-ča na Rusijo. "Izvestja" pravijo, da je meja natančno določena in da se vsledtega Japonska -ne more izgovarjati s trditvijo, da je prišlo do spopada na manču-kuaasfeem gzemljem. NEMČIJA JE OBNOVILA GENERAL. ŠTAB Z obnovitvijo generalnega štaba je Nemčija kršila mirovno pogod-b3. — Vojaška akademija je bila otvor jena. BERLIN, Nemčija, 16. okt. — Ob priliki obhajan j a 1-5. obletnice vstanovitve nemške vojaške akademije je bilo o tvorjeno novo poslopje akademije in je bilo obenem naznanjeno, da je bil obnovljen nemški generalni štab, kar pomeni zopetno kršitev določb versailleske mirovne pogodbe. Slavnosti so se udeležili poveljniki nove in stare nemške armade, njim na čelu Adolf Hitler, obrambni minister general Werner von Blomberg, zračni minister general Herman Goering in feldmaršal August von Maokensen. Ko je bilo naznanjeno, da je bil obnovljen generalni štab, j^ bilo tudi objavljeno, da je bil med navzočimi vojaškimi poveljniki tudi šef generalnega štaba general Ludwig Beck. — Nemčija je s tem dosegla popolno olx>rožitev, izvzemši da še ni vpeljala prisilne vojaške službe. General Beck jo bil do sedaj šef vojaškega urada, sedaj pa ima naslov šefa generalnega štaba. Beck je tedaj postal načelnik vojaškega "možganskega trusta", akademija pa bo vzgojevala častniški naraščaj. Da se pokaže velik pomen generalnega štaba in vojaške a-kademije, je berlinska garnizi-ja priredila veliko parado, v kateri so bili udeleženci vladno uradniki in nazijski voditelji. V svojih govorih so general von Blomberg, general Beck in poveljnik vojaške akademije general Liebniann prisegali lojalnost do Hitlerja, katerega je general von Blomberg nazival 'stvaritelja tretjega cesarstva1, združitelja naroda in obnovite-Ija nove oborožene sile.' General Beck je povdarjal, da je svetovna vojna pokazala, da sedaj ne gre več za vojno med dvema armadama, temveč v nove vojne mora poseči ves narod z vsemi svojimi gospodarskimi in umstvenimi silam L ZAPLEMBA CERKVA V ECUADORJU QUITQ, Ecuador, 16. okt. — P6 vladni odredbi so bile naci-jonaiizirane cerkve v Ecuador ju. S tem so cerkve postale državna lastnina. Tej odredbi bo sledila druga odredba, po kateri bodo tudi duhovniki nacionalizirani, kar pomeni toliko, kot da bodo poslali državni uradniki! GRŠKA VOJSKA BO PRISEGLA KRALJU JURJU Vojni minister je odredil, da bo vojska prisegla 26. oktobra. — Kondylis je postal ne-postavno regent. ATENE, Grška, 16. oktobra. — Vojni minister general Pa-pagos: je izdal povelje, po katerem se bodo po celi deželi 26. oktobra vršile velike parade vojaštva, mornarice, orožništva in policije, da podajo vdanost-no zaprisego kralju Juriju II. Ob istem času bo tudi kraljeva krona nadomestila pri častnikih in boštvu dosedanji znak modro-bel i križ. Teden pozneje pa bo plebiscit, ki bo potrdil monarhijo ali pa republiko. Vojaška cenzura je bila toliko odpravljena, da so mogli republikanski voditelji objaviti svoje stališče. Venizelosov naslednik M. A. Sopboulis je izjavil, da bo njegova liberalna stranka pri plebiscitu 3. novembra glasovala proti monarhiji. Cenzor je iz republikanske izjave črtal samo zatrdilo, da je maršal Jurij Kondylis proti postavno prevzel regent-stvo in da ga parlament ni pravilno potrdil. Štirje republikanski generali so bili izključeni iz armade. Bratranec bivšega ministrskega predsednika Tsaldarisa Geno Tsaldaris je odj>otoval v London, da kralju Juriju pojasni Tsaldarisovo mnenje, da je maršal Kondylis protipo-stavno postal regent, da pa se mora kralj po plebiscitu navzlic temu vrniti. Tsaldaris je rekel: "Mislim, da je Kondylis napravil protipostaven čin in veliko škodo rojalistični stvari. Vedno sem nasprotoval vmešavanju vojske* v politiko. Moja -stranka bo skušala postaviti pravo podlago s tem, da plebiscit |>ostavi monarhijo."' Republikanski voditelji zatrjujejo, da je plebiscit pod vojaškim režimom smešen. IZD) VOLITEV V KANADI SVOJEVRSTNI ŠTRA JK V WALEŠU Tisoč premogarjev noče priti iz rova. — Vstra-jajo pri tem9 daje ustreženo njihovim zahtevam. NAPETOST MED ANGLIJO IN ITALIJO SE JE V ZADNJIH DNEH ZNATNO POVEČALA NEWPORT, Wales, Anglija, 16. okt. — 1900 delavcev v rudnikih južnega Walesa se je pridružilo 150 premogarjem, ki stavkajo pri Nine-Mile-Point premogarski družbi. Vsi rudarji se nahajajo pod zemljo ter ne marajo zapustiti rovov, dokler rudniška uprava ne popusti in se ne zaveže, da ne bo več zaposljevala neunijskih delavcev. Uprave petih rudniških podjetij so bilo zjutraj presenečene, ko delavci, ki so delali ponoči, niso hoteli iz rovov in so za-pretili, da ostanejo pod zemljo, dokler ni poravnana stavka pri Nine-Mile-Point rudniku. In ko so šli delavci, ki delajo pod-nevu, v rov, so tudi upravi naznanili, da so se pridružili stavki. Vsled tega je delo v rudnikih južnega Walesa skoro popolnoma prenehalo. Premogarska zveza je sklicala zborovanje v Cardiff, kjer bo razglašena splošna stavka, ako spor zaradi zaposljevanja neunijskih delavcev ne bo poravnan. Veliko število starejših in mlajših stavkarjev se je zbralo pred vhodom v rove in so prosili, naj sporoče starišem, ženam in otrokom, ki se nahajajo doma, da naj zaradi njih ne bodo v nikakih skrbeh. Izhode iz rudnikov je policija močno za-stražila. Tudi rudarji, ki delajo podnevi, so se pridružili stavkar-jem. Nekaterim stavkarjem so svetilke že ugasnile in -se nahajajo v popolni temi. Moč obeh nasprotnikov. OTTAWA, Kanada, 15. okt — Liberalna stranka pod vodstvom bivšega ministrskega predsednika Mackenzie Kinga je uspela, da je ovrgla konservativno vlado pod ministrskim predsednikom R. B. Bennet-tom . Na podlagi ravnokar končanih volitev bo liberalna stranka prevzela vlado v Kanadi. Liberalci so v poslanski zbornici dobili izmed 245 mest 135 in bodo v stanu obvladali vse stranke. Konservativci so dobili samo 31 sedežev, ostali sedeži so razdeljeni med dru-gestr«mke» _ _______ Vsakdo ki spremlja z zanimanjem sedanjo vojno v Afriki se sprašuje, s kakšnimi silami razpolagata oba sovražnika. Evo nekaterih podatkov! Italija ima v Vzhodni Afriki približno 14 divizij, ki štejejo \ okoli 300,000 mož. Dalje ima I na razpolago 70,000 konj, 5000 tovornih avtomobilov, 500 letal in za 200 dni zaloge živil in mu-nicije. Topov imajo Italijani kakšnih 350, strojnih pušk pa 2,800. Abesinija je mobilizirala o-krog 1 milijon 100 tisoč mož, ki pa niso vsi oboroženi, ker primanjkuje orožja. Kljub temu pa imajo Abesinci na razpolago 400,040 pušk, izdatne množine municije, kakšnih 300 topov, 300,000 plinskih mask in potrebno število tovornih voz. Imajo tudi približno 200 strojnic in so v zadnjih mesecih vojaško izvežbali pol milijona mož, _______,._______ ^ _, ANGLIJA SE SMATRA OGROŽENA Francija je pred par dnevi namignila Angliji, da bi splošna evropska napetost precej ponehala, če bi Anglija umaknila svoje brodovje iz Sredozemskega morja. Angleška vlada je pa včeraj odvrnila, da se to zaenkrat še ne bo zgodilo, kajti Anglija je ponovno poslala precej svojega vojaštva v afriško kolonijo Libijo, ki meji na Egipt, kjer i-majo Angleži velike interese. Angleški poslanik v Parizu je obvestil francoskega ministrskega predsednika Lavala, da bo angleško brodovje ostalo v Sredozemskem morju. Ko bo Italija zmanjšala svojo armado v Libiji, bo Anglija ponovno razpravljala o francoskem predlogu. Mussolini ne kaže niti najmanjše pripravljenosti oziroma volje, da bi končal svoje pustolovstvo v Afriki. Za že uveljavljene in za napovedane sankcije se nič ne zmeni. Italija si še vedno ni na jasnem glede Francije. Italijansko brodovje bi že zdavnaj izzvalo angleške bojne ladje, toda v Italiji nihče ne ve, kaj bi v tem slučaju storila Francija. POROČILA O VSTAJI Iz Addis Ababe prihajajo vesti, da so se rodovi v okolici Adala spuntali proti cesarju Haile Selassie. Vdrli so v mesto Tadacha Malka ter pomorili vse žene in otroke. Sedaj prodirajo proti glavnemu mestu ter se hočejo maščevati nad cesarjem, ker je po njihovem mnenju preveč pod vplivom tujcev. ITALIJANI PRED TEŽKO PREIZKUŠNJO Dasi abesinski generalni štab o svojih načrtih trdovratno molči, se je vendar iz precej zanesljivega vira zvedelo, da nameravajo Abesinci na severni, severovzhodni in jugovzhodni fronti obkoliti Italijane. Vse kaže, da se vrše abesinske vojaške operacije pod vodstvom izvežbanih evropskih častnikov. — Abesinski vojaki so že na dveh mestih vdrli v italijansko provinco Eritrejo. Kralj Haile Selassie se bo v kratkem podal na fronto. Podal se bo v mesto Dessye, kjer sta že cesarica in prestolonaslednik. Močan oddelek Abesincev je vdrl tudi v italijansko kolonijo Somalijo. Oddelku je poveljeval ho-landski polkovnik Siwiank, ki se je bil udeležil že burske vojne. Siwiank ima v italijanski Somaliji velika posestva ter je prišel že večkrat z italijanskimi oblastmi navzkriž. Ob izbruhu vojne se je pridružil Abesincem. DIREDAWA — CILJ ITALIJANOV Francoski vojaški strokovnjaki so mnenja, da je zaenkrat cilj Italijanov abesinsko mesto Dire-dawa. Ko se ga bodo polastili, jim bo služilo za bazo na njihovem prodiranju ob železniški progi proti glavnemu mestu Addis Ababi. ITALIJANI SE NISO ZASEDLI AKSUMA Abesinsko "sveto" mesto Aksum se je že v nedeljo brez boja udalo, toda kot se čuje, ga Italijani še niso zasedli. Italijanski vrhovni poveljnik general Bono je prepričan, da bi z zasedbo Aksuma še bolj razburil prebivalstvo. Vsledtega je mesto le obkroženo od italijanskih čet. Ne. 244. - Steč, 244.^,....................J N« j večji aloraalri dnevnik v Zrfraženih driavah Vefr r* T*e leto - . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto • $7.00 Za tnotemrtro celo leto $7.00 eepfte> Advertisement od Agreement _**Qlaa Naroda" latoaja t—M daa lavenm nedelj ta pr»«^i%oT. ttoplal bree pod pita ln oeebnoetl se ne prlobčnjejo. Denar naj ee blajjovoU pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narofinlkov, proetmo, da M nai tUdI preHnje MvallgCo naminl. da hitreje najdemo -m*«— "GLAS NARODA", £1« W. 18th Street, New Sarfc. N. I. Telephone: CHelsw 1—S874 DRAGINJA Ameriško delavstvo, kateremu se prišteva tudi tako-imtmovani srednji stan, ki se mora obupno boriti za vsakdanji kruli, je imelo dovolj vzrokov, da se je že v prejšnjih normalnih časih balo nenadnega nastopa velike draginje. Neštetokrat je bilo že dokazano, da trpe vsled draginje le najnižji in srednji sloji prebivalstva ter da prav nič ne koristi onim trgovcem in podjetnikom, ki ne morejo dovolj naglo zvrni-ti višajocih se nabavnih stroškov na rame javnosti. Ker pa dames nekateri politiki in interesne skupine javno zahtevajo večjo draginjo, mora posvečati dežela temu pro bi emu veliko pozornost. Izza časa, ko je nastopil predsednik Roosevelt svoj u-rad, se cene višajo. Vlada je ponovno izjavila, da je naš neznosni gospodarski položaj posledica nerazumevanja razmerja med cenami v letih pros|K»ritete in letih depresije. Kot liojni klic "New Deala" je bilo izdano geslo: — .Cene vsemu se morajo povišati! Neofieijelno je bilo dostavljeno, da morajo biti merodajne cene leta 192ominu, kajti tako lejiega še nisem slišala v Ameriki. Bila sem namreč minule velikonočne praznike v Akronu ter se udeležila tamkajšnje slovenske prireditve, na velikonočno nedeljo sem bila pa v Slovenskem domu v Barberton. Torej še enkrat najlepša hvala in prisrčen pozdrav vsem, posebno pa moji hčeri, njenemu možu in Mrs. Kov-šca. Ana in Andv Zalar. Pozdrav tudi Petru Zgagi, čigar sestro prav dobro poznamo, ko je bila nadučiteljeva soproga pri sv. Vidu nad Cerknico. I>ne 30. tega meseca bo minilo 25 let, odkar sva z možem odšla iz tistih lepih krajev, misleč, da se kmalu vrneva, toda usoda je hotela drugače. Moon Run, Pa. Poletje se je poslovilo od nas, in noči postajajo dolge in hladne. Obetajo se nam dolgi večeri. Delavske razmere v naši premogarski naselbini niso bogve kako dobre, ker jih je veliko brez dela, posebno mladih fantov, kajti tista obljubljena prosperiteta še ni prišla izza vogala. Mladine je dosti stopilo v zakonski jarem to poletje, saj je povedano, da človeku ni dobro samemu biti. Prav lep in zabaven večer se nam obeta, ako pridete v Slovensko dvorano na Moon Run, Pa., 26. oktobra zvečer. Slovenski Ženski Klub priredi vinsko trgatev s plesom in petjem. Na programu bo več zanimivih reci. Vsi rojaki in rojakinje, do mači in iz bližnjih naselbin ste vabljeni na to veselico. Bo mo tisto zapeli: "En hribček bom kupil, bom trte sadil".— Zabave bo dosti za stare in mlade. Za lačne in žejne bo dobro preskrbljeno. Godba bo SEST LET POKORE, KER JE UBILA MATER LJUBLJANA, 4. okt. — Vo-detova Amalija, 19-letno zdravo kmečko dekle, je že od zgodnjih let garala kakor moški, nazadnje pa je zašla v kriminal. Stopila je pred sodnike velikega kazenskega senata. Čedno ob lečena v svetlo modro oblačilo, nosi dolge kite, dosti prikupne zunanjosti. Venomer plaka in si z robcem briše solze. Državni tožilec dr. Julij Fellaher jo je obtožil zločina umora po čl. 167-1 kaz. zak., ker je 1. sept. okoli 2. polnoči z bukovim, kakih 50 cm dolgim suhim polenom do smrti pobila svojo 66-letno mater Marijo Vodetovo. Za zločin je po kazenskem zakonu določena najnižja kazen 10 let robi je. Ker je obtoženka starejša maloletnica, je bila razprava tajna. Poročali smo po 1. septembru kako je prišlo do usodnega konflikta med materjo in hčerko. Obe sta živeli v hišici, ki j«' bila predelena iz hleva. Večkrat sta se prepirali. Se kot otrok je Amalija služila po kmetih, prave ljubezni do mater«' ni poznala. Seznamila se je naposled s Francetom Debel jakom, ki napravlja na vsakogar najboljši vtis. Kmetje pa poznajo kot marljivega, treznega fanta. Že njegova čedna zunanjost imponira. Debeljak se je hotel poročiti z Amalijo. Bila sta že na oklicih. Pa je mati posegla vmes in ni hotela na ženina prepisati koče. marveč se je izgovarjala, da bo to storila ob suirti. Pred usodnim prepirom je bila Amalija z Debel jakom )*>-zno v noč. Rekel ji jo, da je zaenkrat ne bo poročil, marveč da bo prej odslužil svoj kadrs-ki rok. Ko je prišla Malka domov, se je takoj sprla z materjo. Kar pred hišo v temjii noči jo je uatepla. Sosed Jaklič je čul prepir in je mater odnesel v sobo na posteljo. TTudii jeza pa je dalje grabila hčerko, ker jo je mati zmerjala. Pobrala je bukovo poleno in začela mahati po materini glavi. Zdravnik je drugi dan ugotovil da je Amalija s sedmimi močnimi udarci materi na levi strani popolnoma zdrobila lobanjsko kost. Poškodbe so bile absolutno smrtne. Malko smatrajo za nanjvredno, zelo jezuo-rito in razburljivo. Neki sosed je povedal to po svoje: "Saj Malkina pamet res pro v po forš rifti ne deluj«'." Razprava je trajala od 8.30 do opoldne Senat je Amalijo obsodil le zaradi zločina težke telesne poškodbo s smrtnim izidom na 6 let težke ječe. PREISKAVA O UMORU PENKOVE LJUBLJANA, 4. okt. — V začetku junija je vzbudilo senzacijo odkritje trupla nekdanje bogate Američanke poznejše prev*žitkarice in beračice, 57-letue Marije Penkove, ki so jo našli utopljeno v potoku Raci v bližni vasi Podrečja, občina Dob pri Domžalah. Penkova je 27. februarja izginila z doma in se ni več vrnila. Ob najdbi so mnogi znaki na močno nagni-tem truplu kazali, da je bila Penkova umorjena. Kot osumljenca umora sta bila aretirana 30-letni mizarski pomočnik Fr. Hribar iz Podrečja, ki je bil ob- vezen dajati pokojni vžitek, in njegov znanec 36-letni klobu-čarski pomočnik Jože Pire. Miha Hribar iz Podrečja in 4 ženske pa so bili obdolženi in da so vedeli za zločinski naklep. Vsi so bili izročeni ljubljanskemu kazenskemu sodišču. ... n . , , . i*t • , ./in si ga prilastil. Drusf Preiskovalni sodnik le zda i J , ,v, . , i-i -i nato (Kisla v bližnjo gosti v glavnem koneal preiskavo. Državno tožilstvo se bo prihodnje dni odločilo, proti katerim osumljencem se ima dvigniti obtožba zaredi umora Penkove. Tz preiskovalnega zapora so bili sedaj izpuščeni na prosto: Marija Delničarjeva star. tašča glavnega osumljenca Hribarja, njena hčerka Marija in Miha Hribar. Ostali osumljenci so bili pridržani v sodnih nripo-rih. KOŠAJNCEV SAMOKRES SE JE "SLUČAJNO" SPROŽIL MARIBOR, 4. okt. — "Samokres se je kar sam sprožil". Tako nekako je izpovedal tolovaj Franc Košajnc pri zasliševanju od -tnini preiskovalnega sodnika, ki je zadevo vzel takoj v roke. Košajnc je opisal preiskovalnemu sodniku dogodek tako, kakor da bi ga bil Sladek od zadaj tako prijel, da je ta njegov prijem povzročil mehanično sproženje samokresa, ki ga je imel Košajnc v roki. ne «la bi bil on (Košajnc) hote sprožil ali pa samokres proti Sladkn direktno naperil. Samokres se je torej — tako trdi Košajnc — "kar sam sprožil*' v trenutku razburljive in nekontrolirane situacije. Tudi je Košajnc izjavil preiskovalnemu sodniku, da ni ubil ni kakšnega paznika v Celju, pač pa da je oh neki priliki zadal iKizniku Maearolu le lažjo poškodbo s kamnom. Glede priznanja izvršenih vlomov je vztrajal pri dosedanjih izj»ovadbah na policiji. ROP V PIJANOSTI LJUBLJANA, 3. okt. — <>-rožniki v Št. Vidu nad Ljubljano so po daljših poizvedbah prijavili državnemu tožilstvu tri moške, osumljene nenavadne razbojniške tatvine, ki so jo zagrešili pač v veliki objetnosti in vinjenosti. Menda se še sami no zavedajo, da so storili precej hud zločin, ker so neki revi nasilno vzeli 19 škatlic saharina. Najbrž pride io pred veliki kazenski senat. V septembra je 74-letna Marjeta Božičeva šla iz Zgornjih Pirnič do Ver j a prodajat saharin. Pa so jo srečali veseljaki, ki so celo noč prekrokali in prepeli. Seboj so imeli kar celo bando z raznimi godali in harmoniko. Najveselejši in najbolj razigrani so bili: neki sodno ločeni posestnik, 37 letni Tone, ki je pozneje ne znano kam izginil, 32 letni samski delavec Janez in 30 letni trgovec Ciril. Prvi je stopil k starki in jo nahrulil: "Čakaj baba! Kaj pa imaš v cekarju? Pokaži!" Nasilno ji je pobral ves saharin Družba je lno. Za veseljaki je prišla starka in jih je milo prosila, naj ji vrnejo tistih 19 škatilc. Zaman. Začela se je celo s Tonetom m vat i. Družba je pozneje saharin po-prodala za malenkostni znesek, da je mogla naprej pijančevati, saj ji je zmanjkalo "prometnega kapitala." Zagrešen je bil torej čisto navaden rop. BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO Nič ni lepšega kot če se o božiču snide vsa družina v domači hiši. Naši rojaki ki so že dolgo let v Ameriki, posebno o božiču za hrepene po svojcih in po domovini. Prejšnja leta 111 bilo mogoče te želje tako lahko izpolniti, ker je bila vožnja draga, letos je pa vožnja znatno cenejša, prostori na parnikih so izboljšani i" potovanje je v vseh dosti bolj ugodno. Za letošnje l »ožiene izlete sta Hamburg-American Line North German Lloyd izbral i štiri znane ekspre-ne parnike. "Xe\v Yolk" odpluje .hie 5. deeemhra, "Bremen" 7. »!••-eeinbra, "Albert Ballin" 12. deeeinbra, "Kuropa" pa 1~>. decembra. — Vsi štirje izlet i bodo |>od osebnim vodstvom. Mr. S. S. Govdieh. potujoei potniški agent Ilaiiibnrg-Lloy-da bo nadzoroval izlet na par-niku " K u ropa dne 15. decern -bra. On je v tej stroki popolnoma izvežlmn in potniki -e bo do jmmI njegovim vinlstvom na božičnem izletu izborilo počutili Kk s presni vlak ob "Bremen" in "Europa" v Bretner-haven jamči za udobno potovanje do Ljubljane. Na razpolago so tudi izl>orne železniška zveze iz Hamburga. Na parniku bo prijetna zabava, tako da te vožnje ne 1h>-ste nikdar pozabili. Ljudsko štetje v Rusiji. Kakor poročajo iz Moskve, se bo v decembru po vsej Rusiji vršilo novo ljudske štetje. Po zadnjem štetju 1. 1926. je t a država štela 147,<>27,(H>0 prebivalcev. najboljša, tafeo da bo vsak lahko plesal. Ne zamudite tega večera, ker ne bo žal nobenemu, ki se bo udeležil. Na svidenje 26. oktobra! Pozdravljeni! Frances Zust. IKilBiH^miffiliilH'liB^aBfflWBHKJiliaLliS:!!^ DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V J DG OSLAYUO Za $ 2.75 $ 5.15 $ 7.30 $11.75 $23.50 $47.00 Din. l>in. Din. Din. 100 200 300 500 ______ Din. 1000 ____Din. 2000 F ITALIJO $ 9.35 ....................Lir 100 $18.25 ______________________________________Ur 200 $44.40 ............................................Lir 500 $88.20 ....................Lir 1000 $17«.— ....................Ur 2000 $263.— .....__________________tir 3000 KER 8E CEN K 8EDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOR1 ALI DOLI ......"" ■■■■ " Ml < ■ Ba lsDlAČllo večjih meakov kot sforaj navedeno, bodisi v dinarjih ali lttab dovoljujemo Se bolje pogoje. IZPLAČILA Y AMERIŠKIH DOLARJIH , $ $.— morate paalatl..........i 5.7« $10— " " ..........$10.85 $15— " " ...... ... $W— .......... $21— ........$41.25 ,.........$51-50 Prtjequik dobi t starem kraju lsplačllo t dolarjih. Nnjna aalrartlo bvrtaJoM pa GftMa Letter i* pristojbin« $L—. SLOVENK? PUBLISHING COMPXNY "Gla« Naroda" $1$ WAN! l$th STREET NRW TORS. N. V. $40— $50— Ravnatelj je očital v cem, da so preveč v«lani petju, vinu in ženskam. — Tako ne more iti naprej — jim je pridigoval. — To morate opustiti. Če ne vsega, že vsaj nekaj. Študentje so sklicali veliko zborovanje in sprejeli resolucijo. Posebna deputaeija je od šla k ravnatelju ter mu vdano izjavila: — Vaše besede, gospod ravnatelj, so nam segle v srce. Res smo malo prevee vladni ženskam, vinu in petju. Uvi-devamo*, da je to nekoliko preveč. Zato smo pa sklenili, da od danes naprej ne bomo v«-č peli. * Žena je pisala z letovišča svojemu možu: — Predragi mož! Opr<»>t:, da ti nisem toliko časa pisala, pa res nisem imela časa, ker sem imela vedno delo. Ker pa danes nimam -nobenega dela, sem sklenila, da ti pišem par vrstic. Ker lie vein, kaj ti ti pisala, te prav lepo pozdravim in poljubljam. — Tvoja žena. * O Skotili pripovedujejo, da so jako pobožni in strašno varčni ljudje. Neki farmer je imel mivado, da je vsako jutro lia |tolju, preduo so se dela lotili, piv-lual poglavje iz svetega pisma. Vogla v ja so bila spočetka kratka, nekeira jutra, ko so se zbirali nad poljem temni oblaki. je bilo na vr>ti >»*?to poglavje prvega Croniela, ki •■«•-stoji iz oseiiiinosemde>etin verzov -amili rodbinskih imeti. Nekaj časa je čital in čitai: . . . in Salum je rodil Ililkialia, rti Hilkiab j»* rodil Azarnilia, in Azaraiali j«* rodil Sarajalia, iti Sarajah j«- rodil .Jebozada-ka . . . imen je bilo vedno več. z tuba so | >a b- pričele padati prve kaplje. — Tako prijatelji. — j«« nadaljeval farmer. — rodili -o drug drugega po vsej tej strani in še po drugi -trani do srede tretje strani. Sedaj |»;i plju- iiimo v roko in na delo. * O Hrvatih se zadnji čas nič več ne sliši, da bi se puntali, odkar je začela beograjska vlada baje resno razmišljati, da bi se jih iznebila in jim privoščila "svobodo", bodisi pod Mu>->olinijevo peto ali pa pinl habsburškim žezlom. Ej, saj nihče ne pravi, da j«-v Jugoslaviji vsem z rožieami postlano, saj nihče ne reče, da ni nikjer boljših razmer nego so tam. Trije bratje stanujejo skupaj v lični hišici pod eno streho. Od začetka jim ni bilo prav nič hudega, v sedanjh časih je pa pač težko vsakomur — ne samo Srbom, Hrvatom in Slovencem. Mizerija je tudi v Italiji, proti kateri obračajo Mačkovi pristaši svoje poželjive o-či. še večja je pa v Avstriji, kateri bi se v skrajnem slučaju priključili v edinem namenu, da se nad Srbi maščujejo. Samostojna in neodvisna Hrvatska je pa v sedanjem času tako nekaj nemogočega in ab surd nega kot bi bila kočevska republika, za katero so se bili koj po svetovni vojni |>ognali Koeevci z velikim "hajli" in "liajlo". Toda Kočevce je kmalu minulo, ker so pametni iu razsodni ljudje. Upati je, da bo tudi hrvatske separatiste, ki v tem pogledu precej zaostajajo zs Hočevarji, prej ali slej srečala pamet. Mit^LMv! Peter Zgaga Iz Slovenije. Dopisu _lewd Uwmj Day Hyoapt flnadaya ami HoUdaya__ Ka celo lato valja aa tairlla la Za New York aa celo leto $7.00 I—.............$0.00 Za pol leta ................. $3.50 la pol leta -.................$3.00 Za lnoeematro aa celo lato....... $74» la Četrt leta $L$0 Za pol leta .................. $8JS0 HnPecrlptlon Yearly $0.00 ~~ ti G L AS NARODA 19 New York, Thursday, October 1 7, 1935 THE LARGEST SL'OVENE DAILY IN U. S. X 0 KOLONIJ ALNIH VOJNAH V zgodovini britanskega imperija v Afriki najdemo na prvem mestu vojni pohod Angležev proti Zulom v Južni Afriki (Natalu). Bilo je 1. 1879, ko je angleški guverner Kapske kolonije Bartle-Frere bil preverjen, da bo peščica britanskih vojakov zadoščala za eks-pedicijo proti afriškim vojakom. Zato se je spustil v vojno s kraljem Ketšvajem ne da bi poprej poskrbel za primerno rezervo oblegov«nlne vojske. Angleži so imeli samo devet bataljonov pehote z eno samo poljsko baterijo in nič konjiče. Kralj Zulov, ki so ga Angleži tako podcenjevali, pa je razpolagal z velikim številom vojšča-kov, ki so bili vrhu tega dobro organizirani in zelo bojeviti. To podrenjevanje sovražnikove moči se je Angležem bridko maščevalo. Neka britska kolona, ki je vdrla v deželo Zulov, je bila napadena od velike sovražne premoči. Zuli so jo popolnoma zdeselkovali, kajti 15,000 Zulov je pobilo do zadnjega moža britsko vojsko, ki je štela samo 772 mož in 851 a-fri Škili domačinov, čeprav se zdi ta reč v primeri z dogodki iz svetovne vojne nepomembna epizoda, je vendarle res, da je ostal angleški poraz pri I-zanduli največji vojaški poraz civilizirane države v novejši vojni zgodovini. Značilno je poleg tega. da je večina žrtev v tej bitki padla ne od svin-eenk iz pušk, marveč od ran sulic črnih vojščakov. Ko je prišla vest o porazu v London, je napravila deprimujoe vtis. Natalsko ozemlje, kjer se je odigrala ta katastrofa, se je pozneje še dvakrat napojilo z angleško krvjo. Dve leti po porazu pri Tzanduli so Buri porazili Anirleže pri Lagsneku in pri Majubi. Angleške izgube v teh dveh porazih so bile šestkrat tolikšne kakor izgube Bu-rov, čeprav se bili v njihovih vrstah samo nešolani kmetje, med Angleži pa sami vojaki. Se težji opravek so imeli Angleži osemnajst let pozneje, ko je izbruhnila vojna med njimi in burskimi republikami Transvaal in Oranje. Že par tednov po izbruha sovražnosti pri Lan-dysini tli u in Colensu so doživeli Angleži hude poraze. Buri so jih obkolili v njihovih postojankah Landvsmith, Kinuber ley in Mafeking. Konec 1. 1899 so bili Angleži v Južni Afriki popolnoma izčrpani. Imeli pa so srečo, da se Buri tega stanja niso zavedali, sicer bi lahko bili pre gnali Angleže popolnoma iz Afrike in otrebili svojo deželo tujcev. Angleži so kljub temu neprestano pošiljali svoje čete v Afriko, čeprav se jim ni hotela vojna sreča nikdar odločilno nasmehniti. 8ele potem, ko so vrgli na bojišče kanadske in avstralske vojake, se je njih položaj nekoliko okrepil. Sele čez tri leta so postali neomejeni gospodarji burske dežele. Morali pa so v ta namen mobilizirati 380 tisoč mož, čeprav je bilo vseh Burov v Južni Afriki le 4.'iO tisoč duš. Ta vojna je veljala Anglijo lepo vsote 223 milijonov funtov. Precej težke krize je imela Anglija tudi z drugimi svojimi ekspedicijami v Afriki. V su-danski vojni 1882-5 je doživelo engleško vojaštvo precej ne- NA KOLODVORU V ADDIS ABABI Par ni pred izbruhom vojne med Abesinijo in Italijo, je vladalo na kolodvoru v Addis Aba-bi veliko vrvenje. Bazen konzularnih i;i poslaniških uradnikov so skoro vsi inozemei zapustili mesto. uspehov in šele lord Kitchener je napravil 1. 1898, temu stanju konec. Vendar je za dokončno zniflgo potreboval tri leta vojnih priprav! KRVAVA RIHTA V ABESINUI Trgovinsko ministrstvo ima svoj lastni sodni dvor. Čeprav se tu obravnavajo le trgovinsko pravni spori, sem vendar pogledal v razburljivo abesinsko pravno življenje. "Oikičik" pomeni v abesinskem jeziku prav ni spor. To je največja strast v deželi. Videl sem tak primer na ulici. Nenadoma sem zaslišal sredi glušečega pouličnega ropota rezek vzklik. Abesinec je stal pred stražnikom in se drl na vse grlo: "Bog ti odpri oči, gosp«>d, in ti pomagaj, da spre-gledaš resnico v mojem sporu!" Ljudje, ki so dotlej v brezdelju poleerali in postavali tam okrog, so pritekli skupaj. Vozovi, ki so vozili mimo, so obstali. Poslušalcem so se v pričakovanju zaiskrile oči. "Čiki čik" je na vidiku! Sporni stran- Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; č e želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. Pičite nami SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau 216 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. ki sta pred stražnikom zavzeli vsaka svoj prostor. Ovil i sta svoji "šama", oblačilo slično nekdanji rimski togi, }>o starodavnem običaju in se razporedili takow da je stal tožitelj na desni, toženec na levi. Oba sta stopicala semintja, oba sta rju-la in živahna krilila z rokami. Bila sta popolnoma v svojem elementu. Zame je bilo vse sku-kaj docela nerazumljivo, dokler mi niso pojasnili, da j«' treba pravne spore poravnati kar takoj na ulici. "Prisegam pri življenju Hai-lea Selasia, da me je ta mož o-kradel. Vzel mi je dva tolarja in mi jih noče vrniti! Izreči sodbo po svoji najboljši vesti, gospod!" Stražnik, ki je tako nenadoma bil povišan za sodnika, je sedel v svojo uto, vzel notes in svinčnik iz žepa in je nagovoril i obtoženca: "Ali si vzel denar?" "Ne gospod, denar je bil moj. Prisegam ti pri življenju Hai-lea Selasia." Tožitelj je planil kvišku in nikakor ga ni bilo mogoče pomiriti. Ko je ponavljal svojo obtožbo, je bil ves penast in je divje krilil z rokami: "Moj denar mi je ukradel ta LJUDJE V ADDIS ABABI Tu igralec — tam lekarnar Abesiniji, ampak tudi v sosed-On oskrbuje z Doma- Imel sem pri p iročilo za neke- 11' kollon!|ai", .. . gagospoda Žalil a, nemškega le- ".,ravlhI . „ kamaria, ki ga pozna vsa blizu iz daleč h llakimu /ahhu, kakor era verna Afrika (pripoveduje neki novinar). Gospod Zalili je prišel pred 25. leti v Abesinijo in je bil dober prijatelj kralja' Menelika. V domovini je bil j igralec po poklicu, v Addis A-i babi pa je otvoril lekarno. Skraja so bili njegovi odjemalci samo tujci in je trajalo precej let, preden se ga je navadilo domače prebivalstvo. Domačinom se je namreč zdelo bolj prav, da so se zdravili pri svojih ljudeh. Danes pa je gospod Zalili zdravstvena veličina ne samo v strstva pravde stoje večje barake na bolj pomembne slučaje. Tudi tu so sodniki stalno navzoči vendar so ti dražji in zahtevajo po — tri tolarje v naprej. Prizivno sodišče zaseda pa že za zaprtiuni vrati. Na vzvišenem prostoru sedi tukaj sam minister pravde. Imenujejo ga "Afa Negus" kar pomeni po naše "cesarjeva usta." On o-znanja pravico v imenu vladarja. Najvišja prizivna instanca pa se nahaja v Gibbi, to je v cesarjevi palači. Tu sedi na zlatem prestolu cesar in osebno razsoja v najbolj težavnih SDorih. To sodišče imenu- jejo "šilot". kar odgovarja, pes — in zdaj bi se rad z lažjo našemu ljudskemu izrazu "kr-" vavn rihta." Tu navadno ni izmazal. Stražnik [n sodnik v eni osebi se zdajci obrne k obtožencu in razglasi sodbo: 4 4 Tatu priklenite k tožite-lju!" Takoj se prinesli verige. Z njimi so priklenili obtoženčevo roko na tožiteljevo in tako je morala dvojica ostati skupaj, dokler tat ne plača ali ne odsluži ukradenega zneska. Množica je bila z razsodbo zadovoljna in se je polagoma razšla. JJro kasneje sem našel oba junaka, ko sta zadovoljno sedala za nizko mizo v nekem abesinskem banu in pila vino domačega pridelka, kljub temu, da sta bila priklenjena drug na drugega. V Addis Ababi je dnevno na* stotine takih sodnih razprav. Abesinec zdirja takoj k najbliž-njemu stražnfku, če hoče poravnati kak spor. Sredi mesta stoje samo na eno stran odprte pločevinaste barake in v vsaki izmed njih sedi takle sodnik in pričakuje strank. Njegov prav-dorek ni poceni. Pred zaslišanjem mora plačati tožilec najmanj dva srebrna tolarja. Toda ljudem pomeni vprav užitek, da srnejo to vsoto založiti za "f1ik čik." Na dvorišču mini- *avn mogoče doseči drugega, kakor popolno oprostitev ali pa smrtno kazen. zdaj imenujejo. Njegovi črni bolniki ga namreč imenujejo kratko z abesinskim imenom "Hakim", kar pomeni po naše zdravnik. Lekarnar in bolniki. Lekarna ima dva vhoda, enega za Evropce, drugega za domačine. Ko sem bil jaz tamkaj, ?ta prišla dva razcapanca skozi vhod za domačine. Bila sta iz Tigreja, to je pokrajine, ki je odaljena tri tedne hoda odtok. Vodja obeh je želel govoriti > ITakimoin. Lekarnar je prišel in Abesinec se je globoko priklonil pred njim in je prosil gospoda Zahlia, naj se zasmeje. Ta sicer ni vedel, kaj to pomeni, vendar se je zasmejal. Nato mu j«* opisal Abesinec, ki gaje to oči vidno pomirilo, svoje boleč v le. Zalili se je seveda zanimal za to, zakaj se je moral smejati. Domačin je to brez o-botavljanja pojasnil takole: "Doma sem slišal, da imaš "Ha kim" zlat zob, in da bi se prepriča1, še si ti res modri Hakim, sem hotel najprej videti zob, preden s«mh ti zaupal." Vsi smo se smejali zaradi tega, pri tem pa je Abesinec videl še več zlatih zob. Zaliliov zlati zob je takorekoč krepko vkoreninjen v abesinski legendi in je menda edini zlati zob v deželi, ki kaj velja. "Cjlas Naroda" Advertise in Vabilo na VINSKO TRGATEV KATERO PRIREDI SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO -za Greater New York in okolico, Ink. - 1. 9 v soboto z v., 26« oktobra, 1935 V SLOVENSKEM DOMU 253 Irving Ave., vogal Bleecker St., Brooklyn, N. Y. VZPORED: Pričetek* točno ob 8. uri zvečer. Ob 9. uri slavnostni sprevod viničaric, viničarjev, župana s sodnikom in občinskim pisarjem, kapucinar-jem, čuvajem ter policijskem osobjem in prisotnimi gosti z godbo na čelu. Slavnostni govor in otvoritev "Vinske Trgatve" po županu Petru Smola. Prečitanje občinskega in policijskega reda. Javni oklici in naznanila. Vinska poskušnja. Več novih prizorov, katerih se še ni videlo na prireditvah te vrste. — Igrala bo izvrstna godba na pihala; pri porokah in razporokah. bo pa tudi harmonika. Vesdični odbor bo preskrbel raznovrstne zabave za goste, da si bo vsak lahko izbral kar mu najbolj ugaja in se poveseld med svojimi. — Zato uljudno vabimo vse rojake iz Greater Now Yorka in okolice, da se te prireditve gotovo udeleže. Kdor ima na razpolago narodno nošo naj jo rabi ta večer, kar bo napravilo Vinsko trgatev še bolj imenitno. Nobenemu ne bo žal, kdor bo navzoč, zato vsi na VINSKO TRGATEV V SOBOTO, DNE OKTOBRA. Veselični odbor. 4. 5. G. 7. Trakulja Domačini so imeli vsi iste bolečin«', namreč trakuljo. Meso vživajo sirovo in odtod tolika razširjenost te bolezni. Zdravilu proti temu se pravi "kosu"*. Lekarna v Addis Ababi odda letno 14 ton tega zdravila. Lekarnarjev asistent je obema domačinoma postregel, nakar sta sedla. Zahhov črni služabnik je zahteval plačilo, toda domačina sta to odločno odklanjala. Govornik je stopil pred gospodarja in dejal: "Sicer imava denar na zdravilo < pri tem je pokazal nekaj srebrnih tolarjev), vendar niti ne misliva na to, da bi plačala, preden se ne izkaže zdravilo, ki si ga nama dal "Ha kini", za res učinkovito.** Nato lekarnar ni mogel dati nobenega odgovora in tako sta domačina nemo presedela v lekarni cele ure, dokler se nista prepričala, da je zdravilo res delovalo. Središče novic. Lekarnar je likratu središče novic v Addis Ababi. Skoraj vse pomebnejše osebnosti v mestu prihajajo vsaj po enkrat na dan semkaj. Ljudje prinašajo poročila in izvedo tukaj druge novice. Podzavestno sem prelomil obljubo, kt sem jo dal vodji zunanjega urada, in sem POŠILJANJE VOJNEGA MATERIJALA V AFRIKO Pogled na pristanišče v Genovi, odkoder odha jajo proti A friki sleherni dan parniki, nalože ni z moštvom, orožjem in municijo. skrbno zbiral informacije ter bil presenečen spričo popolnoma drugačnega naziranja mojih informatorjev. "Mislim, da ste denar za to potovanje vrgli proč," se mi smejal švedski zdravnik, "kajti vojna psihoza bo minila.** Cesarjev glavni pilot je bil d in gib -misli: "Vojna bo v najkrajšem času izbruhnila.** je menil. "Cesar upa, da s«« bo spor izravnal pred Društvom narodov, toda po mojem mnenju se ne bo.** Iz tega sem povzel, da prebivalstvo v Addi i Ababi ve o sporu še mnogi) manj nego ostali svet. Tu izhaja nekaj malega ainharskih in francoskih tednikov, toda še nobeden ni doslej prinesel niti vrstice, ki bi pojasnjevala ita-lijansko-abesinski spor. Tega ne ovira morda kaka abesinska cenzura. Abesinski novinarji ničesar ne vedo in rajši molče, kakor da bi pisali izmišljene grozotne dog( >d i všči ne. ABESINSKI GARDIST Pariški tednik "Le Voyage** objavlja zanimiv članek svojega dopisnika iz Addis Aba be. Vsebina članka je razgovor z abesinskim vojakom, gardistom llaile Selasija. O italijansko-abesinskem konfliktu je bil vojak črnega cesarja dobro poučen. Vedel je natančno za vzrok obojestranske napetosti ter so ga tudi poučil o angleško italijanskih na-sprotstvih na črnem kontinentu. A" zemljepisnem pogledu pa je bil irardist zelo slabo podkovan. ZeiWva. je dejal, leži blizu Londona, in to je tisto, kar jezi Mussolinija zaradi Društva narodov. Predsednik italijanske vlade bi namreč hotel imeti Društvo narodov blizu Rima, ne pa tik Londona. O Hitlerju dejal gardist, da je to neki general iz svetovne vojne, ki se je dal izklicati za nemškega cesarja. Mož je Žid in velik sovražnik krščanstva. Na vprašanje kaj ve o Rusiji, je gardist povedal, da leži Rusija na robu Evrope. Njeno ljudstvo je boljseviško, njena vlada pa takšna, kakor je ni nikjer drugje na svetu. Na vprašanje, kdo vlada v Rusiji, ;e dejal Abesinec: "Negus Stalin." Naročit p se na "Glas Naroda" va j verj i slovenski dnevnih v Združenih drsaixih. __ "■GLT4. 8w NARODA New YqA, Ttursday, October 17, 1935 TffJE SLOVENE DAILY IN U. 8. A. 11 ~ HIlllllllIII^W^SI iHHiliim i liilS^V V^5llllll llllllllllllim t IfeVJ VV3J4111 ^^tt^^B POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZIJE KNJIGA RNA "GLAS NARO D A 99 216 WEST 18th STREETt NEW YORK, N. Y l|i|1llllftl(fllllll1l1llllM^ ........■iiiii^iir^iiti»»»i»MBiuiiiPa^gMiHiii«iiiiMiiaii»M«y«iiii«iniig»MgaMMi..... ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI i IGRE : Romani... ANA KARENINA, roman spisal L. N. Tolstoj. Dva zvezka, trdo vezana. 1078 strani ........$6.50 44 Ana Karenina" tvori višek Tolstojevega umetniškega dela in je eno najpomembnejših del svetovnega slovstva sploh. Knjigo bi moral Citati vsak Slovenec. RELIEFA KARIKATURA, spisal Audrey Ter-novee ......................................30 AKT ŠTV. 113. Spisal E. Gaboriau. MG strani. Cena...... .75 To je roman tiste vrste, kjer se dejanje razpleta vsak hip v novo napetost, polno spletk in borenja. Tak roman ljubijo bralci, ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo. ANDREJ TERNOVC, reliefna karikatura Spisal Iv. Albreht, 5(1 strani .............. ,3® BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ............................................60 Poleg Pavline Pajkove Je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena................................ .60 Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ................................................... 40 Roman je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo fital do konca. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 162 strani. Cena.................60 Ud začetka do konca nai»et roman, pol dejanja, spletk in najbolj čudnih razvojev. Že prve strani svoje čitatelja, in ga ne odloži prej, dokler ga ne prečita do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisai Cvetko Golar. 153 strani. Cena .... .75 NaS znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje poletnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja kmetih kakor bad Cvetko Golar. ČRNI PANTER, spisal Milan PugelJ. 219 strani. Cena .80 Šopek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. Če kdo pozna Dolenjce in njihovo dušo, jih pozna PugelJ. Njegove spise čita vsak z največjim ulitkom. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andrej.čkov Jože. 92 strani. Cena ................ .35 l*od |t*sevdoniinoui "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čttanju njegovih povesti se vsak nehote sporna i na staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo KaŠ. 94 strani. Cena .........................................................85 To so povesti, vswte iz življenja naših Dal- matincev: kako se veRele in žaloste, kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Resničen čar našega Juga reje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Conconrt. 112 strani. Cena .....................;.................................40 Concourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijih nekateri so mojstrsko podani in ima človek med branjem vtis. da posamezne osebe sedijo kraj njega in kramljajo ž njim. DON KIHOT, spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To je satira na vlteštvo, ki je Se vedno hotelo ohraniti svoj ponos ln veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Klhot" spada med mojstrovine svetovne literature. DROBIŽ, spisal Franc MUtinski. — 130 strani. Cena .60 Nf.S najboljfil humorist Milčinski je v tej knjgi zbral par svojih najboljših črtic, ob lca-tfirih se mora človek od srca nasmejati. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani. Cena .60 Dve čtrici enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" ln "Starka". Obe sta mojstersko završenl, kot jih more završiti edinole naS nežno-čuteči Meško. FAROVŠKA KUHARICA, spisal J. Š. Baar, 201 strani. Cena —.................................................-1*— To Je iz češčine prevedno delo, ki bo zanimalo slehernega čitatelja. To je roman ženske, ki je skoro vae življenje živela in gospodi-njlla v župnlšču. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 stranL Cena ................................................ Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čltanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenih dogodkov. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 stranL Cena.......45 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bajne dežele, ki smo jo do nedavna po-anail komaj po imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe. i * GLAD. Spisal Kent Hansun. 240 strani. Cena JO Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno veiezanlmiv in odkriva čisto nove strani človeškega življenja. GOSPODARICA SVETA, spisal Kari Figdor ..... .50 GUSAR V OBLAKIH, spisal Dsoald Keyboe. — 12» stranL Cena ............................................ M To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev, čitatelj doživlja steno s pisateljem oziroma glavnim Junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrj* v ' t aračnih viSavah. gospodarica sveta, (Kart Flgdon) ...... M GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva 208 in 136 strani. Cena _______________________ .75 Spisi Karla Maya so znani našim starejiim čltateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišabovl senci", "Vinetov", "Žut" itd. Dejanje "Gozdovnlka" se vrfii na nekoč divjem ameriškem Zapadu. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cairiiar. 114 sL Cena .70 HADŽI MURAT, spisal L. N. Tolstoj, fttnrsn 79 strani. Cena .............................................. .40 To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čit^l roman tega velikega ruskega misleca. HEKTORJEV MEČ, spisal Rene L* Bruyere. Roman. 79 strani. Cena .................................... £0 Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zapletijajev in zanimivih dogodivščin. Čitatelj se čudi pisatelju, kako je svojo zgodbo strokovnjaško zasnovat HELENA, roman, spisala Marija Kmetova, 134 strani. Cena .........................'............................40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duSevno o-samljene žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo in mu ostane neizbrisno v spominu. HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE, spisal Franc Betela. 96 strani. Cena .................................... .75 Knjiga vsebuje zanimivo povest in veseloigro. Oboje je povzeto iz našega domačega Življenja. HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Franc Erjavec. 79 strani. Cena ................................ .25 Naš izboren pripovednik in poznavatelj narave nudi čitatelju lepoto naših krajev ln zanimivosti iz življenja naSih ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkar!, doživlja in pozablja, toda strast do Igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI, dr. Hinka Dolenca, 145 strani. Cena j80 V tej knjigi so črtice izključno iz kraškega Življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena .......-...............................1.58 Janes Menciger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE, spisal Čech Svatopiuk. 246 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo etra Snega in slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. 1AGNJE, 110 strani. Cena broš. .40 Vez..... .45 trdo vezano.......................................................35 V knjigi je poleg naslovne Sc povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid. JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewicz, 123 strani. Cena .............................................50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih Človek čita. JU AN MISERIA, spisal H. L. Colorna, 168 str. Cena .6« Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe Španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Miserije. V o-sebi brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez vigjlh vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto stranL Cena vsem devetim knjigam je -------------------------J.— Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-Se čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipnl Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih n jego-. vih nepozabnih obrazov bodo večno Uveli. JUTRI, spisal Andrej Strog, 85 stranL Orna trde vezane .75 Knjiga je posvečena onim, ki so Sli skozi bol ln pričakovanje... Posvečena je njihovemu ti-, hemu junaštvu. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OK8, spisal Jules Verne. 05 stranL Cena ____________________ .45 Menda ni bilo piaatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je Imel Francos Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, sufemoxin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 808 etra«. Cena .75 Edinole veliki Tolstoj je snal opisati življenje tega napoldtvjega plemena, U je živelo in deloma Se vedno fivi svojevrstno ilvlje-nje na roških stepah. Napeta povest, polna burnih doživljajev od začetka do kanca. KAKO sem se JAZ LIKAL, spisal ievee. TBI knjige po ISO, 188 In 114 Cena .—. jo vsak zvesek. Vsi trije.____.LS8 Pisatelj nam v teh trdi knjigah oplsuje usodo In življenje kmetskega fanta, ki «0 ga start-Si poslali v Sole, kjer se je vadrževal a lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, sdaj težje, lesel od Sole do Sole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čltanJu se bo moral čitatelj večkrat od srca nasmejatL KRIŽEV POT PETRA KUPLJENIKA, spisal Pa-stoik in. 83. stranL Cena __________________________ .70 Zgodovinska povest s Tolminskega, ki bo zanimala slehernega, ne pa samo ljudi, ki so iz onih krajev doma. KMEČKI punt, spisal Aug. Šeooa .....75 Zgodovina naSega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graSčakL — "Zadnji kmečki punt" Je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita1. KUHINJA PRI KRALJICI GOS*I NOŽICL — spisal Anatole France. 271 stranL Gena.........75 Anatole France Je bil brezdvomno eden naj-odličnejših sodobnih francoskih- pisateljev. Svoj izredni dar, zamisliti se v čustvovanje in mišljenje ljudi minulih vekov, je posebno pokazal y tem romanu, ki ga odlikuje duhovit in fini humor. LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga in svetovno znano de»v». LISTKI, (Ks. Meško144 strani ,, .70 LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob Aleševec, 263 strani. Ceaa ................................................80 Izborno je pogodil ljubljanske tipe naš prvi humorist Aleševec. Tako natančno in zanimivo je opisal vse od branjevke do hišnega gospodarja, da jih vidite kot žive pred seboj. LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 strani. Cena M Skrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 strani. — Cena........L— Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodevs. Čitatelj se mora nehote čuditi bujni plsateljivi domišlji-MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena --------------------------------- .80 Globoko zasnovana povest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček Je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini ln reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena .39 Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. Spisi... MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ..............- M Zanimiva povest iz dalmatinskega Življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena .60 MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ................ 75 Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znani angleški roan opl sec poznan po celem svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spisal Iran Cankar. 238 str. MLADA LETA, (Jan. E. Krek), 188 str. .80 -60 MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. .... Cena .75 Iran Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje, čijih duSevnost opisuje, so pristno slovenski to opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. * 'Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 288 strani. Cenal.58 Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MLADA LETA ..................................................... .68 MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Mar- ryat 102 strani. Cena _____________________________ .80 Povesti morskih gusarjih ln piratih so splošno vse zanimive, to delo pa presega po svoji zanimivosti najboljše povesti te vrste. Naročite izvod Se danes, če se vam dopadejo povesti te vrste. NA KRVAVIH POLJANAH.................................. L08 NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 stranL Cena____ M Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH, Mattttt, s slikami L50 NAŠA VAS, spisal Anton Nevatan. 224 ttrani. — Cena L— V zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster ▼ opisovanju značajev. NAŠA LETA, spisal Mita PugelJ. 125 stranL — Osa ves.------... .70 Braft.__________ .50 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-f. . glja, ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NANŠI LJUDJK. spisal Alois Reasee. 84 stranL' Cena .4f Zanimiva povest Iz časov, ko. so MIL Francoz* na Vipavske«. * NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 stranL Cena ______________________________ .18 : ' ' Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne". PASTI IN ZANKE, spt»ai L 8. OreL 281 stranL Cena M Kriminalni roman Is polpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru' aa pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je dokazal, da ga Imajo. PESMI V PROZL spisal Cfcas. Baudelaire, lit stranL Cena ...................................................... JO Verna slika pestrega velikomestnega življenja in spominov nanj. PATER K&ARTAN, spisal Verdictus. 187 strani. Cena L— Roman, napisan po ustnih izročilih in tiskanih virih. Zgodba človeka, ki nI bil rojen * za samostan ter se je slednjič po hodih bojih vrgel zopet v življenje. PING VINSKI OTOK« spisal Anatole France. 282 stranL Cona __________________________________________ .00 To je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je slavni franco-, Al pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljicL PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. PLAT X% ONA. spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, namreč "Misel v megli" in "Brezdno". POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ........ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan PugelJ. 05 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našega domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 7» stranL Cena ..........................-................... -60 Knjiga vsebuje tri povesti našega priljublje-" nega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njecove misli so globoke In mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 stranL Cena ------------------------------------ -50 Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naSih razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik Je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovine doseže tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena .35 Mojstersko delo slavnega ruskega pisatella. PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 stranL Četa .60 Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl, 111 strani........ .60 PRI STRICU.................................................. PRODANE DUŠE, spisal Joža Likovit. 168 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti s našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 stranL Cena ..............-...............................75 Prgeovori, eseji in misli slavnega Indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 108 strani. Cena---- .35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva pereče moderne probleme In posega v drugem delu v vojno in povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor, 192 strani. Cena .70 V širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso, da mora Čitatelj nehote zi napetim pričakovanjem čitati do konca. RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Concuort. 239 ctr. Cena .40 Boman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti s&sti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR-' ŽANOV ........................................................... .73 ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 stranL Cena .................................................... .88 SANIN. Spisal M. ArcibaSev. 488 str. Cena .... L— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega inteligenta, malomeščana, oficirja, študenta, žida, žensko v okviru družine ln samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Kari May. 100 stranL Ccw ______________________________________ J80 Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem ZapadUk Pestre slike iz Indijanskega ln pl-jonirakesa življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Zapadu je znal dosti natančneje o- pisati kot marsikdo, ki je živel t»ml SKRIVNOST NAJDENKE, povest Trdo vezano. 93 stranL Cena________________________________________ .50 To je po naše prikrojena povest, ki bo sanl-mala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka osi roma junakinje, sledita zaslužena sreča in aadovoljstvo. SLIKA DORIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde. 301 stranL Cena ........................IJ50 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je Izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljiva silo nase. SPISJE. Male povesti Iz 87 strani. kaMČkega življenja. — J5 SREDOZD4CI, Peter Bohinjec. 84 Osna .48; vezana osna J8 Zbirka kmečkih povesti ls našega Življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičlce pogodi dnSevnost našega človeka. Ob ČltanJu njegovih del se zdi človeku, da Ima pred očmi prizore is domovine. SLIKE, opisni Ksaver Meike. 18» stranL Cena.... .88 Osem povesti, ld zaslutijo, da jih sleberal prečita. Student naj bo. — nas vsakdanji KRUH, opisal f. K. Finigar. 80 strariL otica, pa še velik kozarec mezge in škatlo in še polno zavojčkov in vse to je kazalo, da se bo mrežasti cekar razpočil. Vse to in še samo sebe je vlekla s seboj in se upirala hudourniku fantkov in punčk l"geni 1 sem: Sla je obhajat god svojega sina in še vnučki so bili in toliko ljubezni! Zakaj, njeno nagubano lice se je svetilo in žarelo, čeprav je pod to težo in radi soparice kar ječala in liropla. 1'reden sem ji mogel prihi-teti na pomoč, sem videl, kako se je neki fant, ki mu je bilo enajst, morda dvanajst let, prerival do nje. Bil je v obleki pomorščakov, golili kolen, pla-! vih las, konježen, razuglav fant, modrih, iskrečih se oči. In vide! sem, kako se je pred staro gosjm priklonil, ji nekaj rekel, jo nekaj vprašal in je že prijel za njeno prtljago. Le starinski šopek ji j« pustil in nato se je ona oprla z levico na njegovo, že oprtano desnico in jo je vodil ko pravi kavalir, ko vitez, ko resnični gospod. Ves prc-vzot sem sledil neenakemu paru. Mamica je začela govoriti, slišni sem njen brezzobi, drhteči glasek. Brez dvoma je govoril*! otrocih in vnučkih. A on, mali gospodek, jo je svečano poslušal, se ji smehljal in je pazil nanjo, ko sta šla preko ceste in zdelo se je, ko da velik človek vodi otročiča ali ko *la angel pazi na svojega varovanca. Ni bila kratka pot in starka je le počasi stopicala, Čez pol ure sta prišla do prave ulice, in do čedne hiše kjer sta že bila pri oknu dva otroka in sta kukala po ulici. Zdaj je bilo dopolnjeno A fantek je odvc- del ženico še v hišo in že so znotraj zabobneli koraki obeli vnučkov, ki sta topotala po stopnicah navzdol. Obstal sem pri vratih in prisluškoval veselemu sprejemu. Slišal sem, kako je stara ženica prosila mladega kavalirja, naj gre le z njo v stanovanje. A on se je vljudno zahvalil in ves ropot in hrušč se je povzpel navzgor. Stal sem in čakal imenitnega fanta, tla bi ga pohvalil in tudi obdaroval. Pa ga ni bilo, ni ga bilo iz hiše. Ali so ga vendarle spravili v stanovanje? Stopil sem v vežo — pa je stal ondi. Naslon jem je bil na zid in se jokal in tiščal obe roki na obraz. Bridko je ihtel, telesce mu je podrhtavalo pod udarci srca. Tn ko sem se ga doteknil in mu roko vzel z obraza, ga nežno pobožal po glavi in ga tiho vprašal. kaj mu je, ni spravil besede iz sebe. tako ga jo dušilo in tako mu je butala kri v sencih. A slednjič se je le izvilo iz njega, njegova bolečina je dobila besede in za jecljal je: "Oh, v kino bi bil rad šel! K otroški predstavi. Pa sem stari gospej pomagal in zdaj je prekesno in bo kmalu konec i ure." "Oh fantek, ti moj ljubi fantek, saj ni ni'v' zato! Pojdi z menoj ,greva v slaščičarno, ti bom kaj dobresra kupil! In drugo nedeljo bo spet predstava .'. ALBANKE BREZ PAJ-ČOLANA Dočim so se muslimanske v Turčiji skoraj popolnoma prilagodile novemu času, si pridobile samostojnost, odložile paj-čolan, začele obiskovati visoke šole, stopati v vsakovrstne službe in uganjati sport, so bile Al-hankt do danes kakor jug. Mus limanke še vse v okovih starih tradicij. Več nego 70 odstotkov Albank pripada muslimanski veri in živijo tako, kakor so živele stoletja brez stikov s svatom. V tiranskih kavarnah vidiš le redkokdaj kakšno zastrto damo v družbi njenega moža. Če hoče imovita Alhanka kani odpotovati, ji najamejo poseben voz in le ženske iz ubožnejših slojev uporabljajo poštni avtobus. V kinematografih sede ženske ločeno od moških in zaroke ter poroke med mladimi ljudmi se izvrše kakor v starih časih med starši, mladi ljudje nimajo pri tem nobene besede, tem manj še mlade žensk t. Sedaj pa bo postala stvar v kratkem baje vsa drugačna. Že dalj časa se vodi v Albaniji boj proti starim tradicijam. Na čelu tega boja je sam kralj Zogu, ki je odločuo za emancipacijo žensk in deklet, pri čemer mu ie v pomoč vse, kar je mlado, dočim se mu konservativna starina seveda upira. Na nekem zborovanju, ki so ga imele nedavno albanske mladinske organizacije, je kralj Zogu med drugim povedal naslednje: "Marsikatere šege, ki obstoje v Albaniji so posledica nekdanjega tujega jarma in ni več potrebno, da bi jili ohranjevali. Nasprostno pri nas moramo u-—*sti vse pridobitve moderne l jo ho sj — "No!" je zavpil in me pogledal. Njegove lepe oči so bile polne bridkosti in gorja, kakršne morejo biti le oči otroka. "Ne, ne, saj drujro nedeljo ne bom več tukaj. Saj sem z dežele in sem bil samo na obisku pri teti Emi in pri nas nimamo kina. Nikoli več ne bom prišel v kino, nikoli več! Nič nisem videl, pa sem se tako veselil, tako močno veselil, tako, tako veselil . . To je bila največja žrtev, karkoli sem jih videl v svojem dolgem življenju. Nisem Še našel srca, ki bi tako posrtvov.il-no, tako dobrohotno in navzlic svoji bolečini tako pripravljeno za žrtev. STRAŠNA SMRT DEČKA Z AR KB, 25. sept. — V vasi Sv. Peter pri Ogufimi se je v nedeljo zvečer smrtno ponesrečil 14 letni železničarjev sin M i jo Draškovič. Splezal je na drog elektrovoda in se dotaknil električne žice. Močan tok ga je na mestu ubil. kulture in civilizacije, da bomo lahko korakali vštric naprednih narodov. Naše ženske si po tuji navadi še vedno zabičajo obraze in jih drže umetno v njihovi nevednosti in od loč očisti. Potrebna je radikalna sprememba v naših življenskih navadah" Te besedi' se sprejeli navzoči z burnim odobravanjem. Kakor poročajo angleški listi, r \-morava kralj Zogu izdati zakon ki bo pred vsem ugotovil Al-bankam neke temeljne pravice. Zastiranje obrazov bo ta zakon odprfTVil, ženskam in dekletom se otvorijo vse šole in državne službe. Albauke bodo prav tako dobile odločilno besedo v zadevi svojih porok, dočim jih sedaj v tej stvari nihče ni prašal za mnenje. V ostalem sta se obe kraljevi sestri ki sta odločno na strani moderniziranja albanske ženske noše. Nosita le evropske toalete brez pajčolana in cesto ju vidiš v jahalni ter teniški obleki. NASEDLI PARNIK "ROTTERDAM** Holandski parnik "Rotterdam" je tekom velikega viharja nasedel na čereh Zapadne Indi je. Na njem se je -nahajalo 676 potnikov, ki so 'bili pa vsi rešeni. Gornja slika je bila posneta, ko je bil "Rotterdam" v nevvorškem pristanišču. SESTANEK KITAJSKIH VODITELJEV ŠANGHAJ, Kitajska, 15. oktobra. — yažua posvetovanja o notranji in mednarodni politiki se bodo pričela, ko bo prišel v Nanking gen. Čjang Kaj-šek. Pripeljal se je z aero-planom iz Taivuana v provinci Šansi, kjer je imel konferenco z generalom Jen Hsi-šanom glede protikomunistične kampanje. V Nankingu se je po Kaj-šekovem prihodu takoj zbrali vladni voditelji. Vsled nalega prihoda generala Cjang Kaj-šeka v Nanking ^o politični opazovalci mnenja, da bodo kitajski voditelji razpravljali o novih osmih japonskih zahtevah na kitajsko vlado. Med temi zahtevami so tudi naslednje: Imenovanje samo enega kitajskega governerja za severno Kitajsko, ki bo pod japonskim pokroviteljstvom; nepretrgana železniška zveza od "Mandžurije do Hankova; vlada v Nankingu se mora odreči davkom in carini v Severni Kitagsfci. ZAROČENCA MILANSKA ZGODB/ IZ 17. o TOLETJA Spisal: ALES8ANDRO MANZONI 78 Mesto da bi se ob misli na začeta iu še ne končana podjetja vzpodbujal k njih izvršitvi ter se podžigal ob ovirah (kajti celo jeza bi se mu bila v tem hipu zdela slaoka), je občutil neko otožnost, skoro nekakšen strah redi ko-jrakov, ki jih je bil že napravil. Čas je stal zdaj prazen pred njim, brez vsakega namena, opravila in hotenja, poln samo neznosnih spominov vse ure so bile podobne tej, ki je lezla tako počasi, tako težko preko njegove glave. Vse svoje tolovaje je zbral v domišljiji iti nobenemu ni imel naročiti nič takega, kar bi se mu bilo zdelo važno; da, celo sama misel, da jih bo zopet videl in bo spet med njimi, se 11111 je zedla novo breme, studila se mu je ter ga spravljala v zadrego. I11 če je hotel najti za drugi dan kakšno opravilo, kaj takega, kar bi lahko storil, je moral misliti, da drugi aau lahko pusti ono revico 11a svobodo. — Osvobodim jo, da; jedva sine dan, stečem k njej iu ji porečeui: Pojdite, pojdite! Dam j > spremiti... I11 obljuba! I11 obveznost? In dou Rodrigo?... Kdo je dou Rodrigo ? — Kakor človek, ki ga njegov višji spravi z nepričakovanim vprašanjem v zadrego, je hotel neimcuovaiiec brž odgovoriti 11a to, ki si ga je bil stavil sani ali bolje 0111 njegovi novi jaz, ki je nenadoma strašno zrastel in se dvignil, tla sodi starega. Začel je torej iskati razloge, radi katerih s-je bil mogel odločiti, Še skoro preden je bil na prošen, da prevzame obveznosti in pahne brc/, sovraštva in brez strahu neznano nesrečnieo v tako trpljenje, samo da onemu ust reže; toda ne le da se mu ni posrečilo najti razlogov, ki bi se mu bili zdeli v tem hipu dobri, da opravičijo dejanje, temveč skoro niti samemu sebi ni mogel pojasniti, kako se je dal v to zavesti. Bolj nego odločitev je bila ona volja trenoten gibljaj duše, ki je ubogala stara, običajna čuv-stva, posledica tisočerih prejšnjih dejstev; da si pojasni eno samo svoje dejanje, je mučeni izpraševalec samega sebe zabredel v pretresali je vsega svojega življenja. Segal je vedno dalje nazaj, od leta do leta. od obveznosti do obveznosti, od krvi do krvi, od zločina do zločina: vsak se je prikazal v duši kot zaveden in nov, ločen oil čuvstev, ki so storila, da ga je hotel in zagrešil, prikazal se je v taki spačenosti, kakršne ni poprej radi onih čuvstev nikdar opazil 11a njeni. Vsi so bili njegovi, bili so on sani; groza te misli, ki je pri vsaki izmed onih podob znova nastajala in se družila z vsemi, je rastla do obupa. Dvignil se je nagi0111 a in sedel, nagloma j«f zagnal roke na1 steno poleg postelje, pograbil pištolo, jo snel in... v trenofrku, ko si je hotel končati življenje, ki je postalo neznosno, se je njegova misel, prevzeta od strahu in neke tako rekoč preostale bojazni, zagnala v čas, ki bi vendar še nadalje potekal, ko bi njega že več ne bilo. Predstavljal si je z grozo svoje mrtvo truplo s pač en o, negibno, v oblasti najpodlejšega človeka, ki bi ga »preživel, presenečenje, zmedo v gradu drug dan, vse v neredu; 011 pa bi bil brez moči, brez glasu, vrgli bi ga kdo ve kam. Predstavljal si je pogovore, ki bi nastali tu, v okolici in daleč proč, in veselje svojih sovražnikov. Tudi tema in tihota je bila kriva, da je videl v smrti nekaj bolj žalostnega iu strašnega; zdelo se mu je, da se ne bi obotavljal, če bi bilo podnevi, na prostem, pred ljudmi: vrgel bi se v reko in izginil. Zaglobljen v taka mučna premišljevanja je z nekakšno krčevito silo dvigal in spuščal s palcem petelina na pištoli; tedaj mu je v duhu zablisnila drugačna misel. — Če tistega drugega življenja, o katerem so mi govorili, ko ,sem bil še deček, in o katerem vedno govorijo, kot bi bilo to gotova stvar, če tega življenja ni, če so si vse to le duhovniki izmislili, kaj počenjam jaz* Zakaj bi umiral i Kaj pa to de, kar sem storil? Kaj to de? Norost je ta moja... In če je to drugo življenje...! . Spričo takega dvoma, spričo take nevarnosti se ga je polastil še bolj črn, še težji obup, ki mu ni bilo mogoče uteči niti s smrtjo. Izpustil je orožje, si grabil z rokami v lase, šklepetal z zobmi in trepetal. Nenadoma so mu prišle na misel besede, ki jih je pred malo urami ponovno slišal: — Bog odpusti toliko stvari za eno samo delo usmiljenja! — In niso se mu povrnile več z onim poudarkom ponižne prošnje, s kakršnim so bile izrečen«, temveč z glasom, ki je bil poln oblasti in je obenem obetal daljno upanje. To je bil trenutek olajšanja; odmaknil je roke od svojih senc in bolj zbrano uprl oči svojega duha v 0110, od katere je bil slišal one besede; in ni je videl več kot svojo jetnico, lie več kot žensko, ki prosi, temveč kot osebo, k": deli milosti in tolažila. Tesnobno je pričakoval dneva, da pohiti in jo osvobodi, da čuje iz njenih ust nove besede u-tehe in življenja; predstavljal si je, da jo on sam povede k njeni materi. — In potem ? Kaj bom delal jutri, kolikor mi dneva se ostane? — Kaj bom delal pojutrišnjem? Kaj popojutri-šnjem ? In noč ? Noč, ki se vrne po dvanajstih urah! Ah, noč! Ne, ne — noč! — In zapadel je zopet mučni praznoti bodočnosti. iskal je zaman, kako bi uporabil čas, kako bi prebil dneve in noči. Zdaj je sklepal, da z?i-pu-ti grad in odide v daljne dežele, kjer ga nihče niti po imenu na pozna, toda čutil je, na bi on sam bil vedno s seboj; zdaj >e mu je zopet porajalo temno upanje, da oživi v njem zopet stari duh, da oživijo stare želje iu je to samo delirij, ki preide: zdaj se je bal dneva, ki naj bi ga njegovim pokazal tako bedno spremenjenega, zdaj je hrepenel po njem, kakor da 11101 a prinesti luč tudi v njegove misli. I11 evo, prav ko se je začelo svitati, malo hipov potem ko je Lucija zaspala iu je on tako-l> nepremično sedel, evo, zaslišal je, da mu prihaja na uho kakor val nejasno izraženega gla>u, ki je pa vendar imel nekaj veselega v sebi. Posluhnil je pozorno iu zaznal daljno, prazni-ško zvonenje; čez nekaj trenutkov je zaslišal tiuii gorsko odmevanje, ki je zdaj pa zdaj slabotno ponavljalo ubrane glasove ter >e zlivalo z njimi. Malo pozneje začujc še drugo, bližje zvonjeiije, tudi to kakor za praznik; nato še tretje. — Česa se radujejof Kaj imajo lepega vsi ti ljudje?— Skočil je s svojega trnjevega ležišča, se napol oblekel, stekel k oknu, ga odprl i-n pogledal. Gore so bile napol zastrte z meglo: bolj nego oblačno je bilo nebo vse en sam pepelnat oblak; toda v svetlobi, ki je vendar polagoma naraščala, je bilo razločiti po cesti na dnu doline ljudi, ki so hodili mimo, in druge, ki so prihajali iz svojih liis ter se odpravljali 11a pot, vsi v isto smer, proti koncu doline na desno od gradu, vsi prazniško oblečeni in nenavadno živalmi. — Kaj vraga imajo ti ljudje? Kaj pa je veselega v tem prekletem kraju? Kam gre vsa ta svojatf — Poklical je zanesljivega razbojnika, ki je spal v sobi tik njegove, ter ga vprašal po vzroku tega gibanja. Ta je vedel toliko kakor 011 in j« obljubil, da pojde brž in poizve. Gospod se jo naslonil na okno ter pazi ji* o zasledoval vrveči prizor. Bili so moški, ženske otroci, v gručah, v parih in posamez; ta je dohitel koga pred seboj ter se 11111 pridružil, oni je pravkar stopil iz hiše ter odšel s prvim, in katerega si je nameril; hodili so družno kakor prijatelji 11a domenjeno potovanje. (Dalje prihodnjih Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" _______ KRATKA DNEVNA ZGODBA G L A8 NARODA" New York, Thursday, October 17, 1935 THE LARGEST SLOVENE DA1LT IN V. S. 2. GREHI OČETOV "Roman v dveh zrezkih« — 66 Za Glas Naroda priredil I. H PRVI ZVEZEK. Iz Jugoslavije. Prefekti, ki so pazili na naše učenje, sem varal in sem ves čas, ki je bil najmenjen učenju, bral. V šoli sem sedel in nestrpno čakal na zvonec, ki mi je zopet dal mojim oboževanim knjigam. Vzel sem jih s seboj vspalnico in sem, se, ko so drugi spali, splazil na hodnik, in sem se naslonil na okno, da sem bil bližje motni nočni svetilki in sem bral in bral, tresoč se vsled mraza in razburjenja, dokler mi ni napenjanje pri branju pri mračni svetlobi pokvarilo oči. Nič več nisem mislil na šolsko delo in dobival sem eno kazen za drugo. Kaj mi je bilo vse to mar! Vse sem pozabil nad svojimi tajnimi knjigami, pri katerih sem mnogo mislil in čutil. Oboževal sem junake in se divil njiho vim vznesenim besedam. Toda proti ženskim postavam sem bil hladen. Samo, kadar sem jih.videl trpeti, se mi je zbudilo usmiljenje. V vaški šoli je bilo vedno pod mojo častjo, da bi se igral s kakim dekletom,, ali pa da bi z njim sklenil kako pri jateljstvo. Skoro z istimi očmi sem tudi sedaj opazoval od-nošaje med možem in ženo, ki so mi v knjigah prišli naprosti. Nepotrpežljivo sem preletel vsak prizor, v katerem je bih kaj o neumni ljubezni. In tako je prišlo, da je pri tem vroče pogoltnenem branju bila obvarovana nepokvarjenost mojih mladih čutov. Toda izgubil sem nekaj drugega. V teli knjigah sem videl povsod, da je krivica zmagala nad pravico. Povsod sem videl kruto usodo, nikjer rešilne roke onega človeku prijaznega Boga, h kateremu me je mati učila moliti. Usmiljenje za te ljube žrtve neusmiljenega življenja je vstajalo v mladih n ožgan i h kot omotilna para in izgubil sem o-tročjo vero, ki je bila vsled življenja v seminarju že zrahljana vsled prisilne pobožnosti in vsled priganjalija v cerkev in vsled pouka vodilnih duhovnikov, ki so nam z merilom v te-i pali v glavo dobesedno modrost katekizma. Brezbožnik pri štirinajstih letih! Kako smešno in kako strašno! To je bil moj napredek v dveh semestrih. Z veliko težavo sem napravil vsposobljeni izpit v gimnazijo. Doma sprejem, ki mi je potlačil srce: solze mdje matere, molk mojega očeta. Ko je bil konec počitnic, me jo oče poslal v Augsburg v gimnazijo s posvetnimi učitelji. Prve mesece me je držal spomin1 na oči moji ga očeta trdno pri delu. Nato pa me prime zopet stara strast, bral sem in bral, požiral z velikim poželjenjem. kolikor sem mogel dobiti knjig. Nisem se hotel zabavati. Kakor je bilo tedaj v navadi, mi ni bilo všeč. Posegal sem vedno po najboljšem. Vse v meni je zahtevalo tolažbe in nadomestila za vse, kar sem izgubil v sebi. Žejen sem bil jasnosti. Prestrašil sem se slabega poguma, s katerim sem lagal, izgubil sem se v dvomih ter sem v svoji zmedi stegnil roke po filozofskih spisih, toda to branje je še bolj zmedlo moje čute. Se kot deček sem iskal stvari, s katerimi se more pečati samo zrel mož. Moški duh zna zopet zgraditi, kjer .le kaj uničil. Jaz pa sem samo uničeval in sem nosil kot slabo pridobitev samo prazno srce. S čim bi zopet napolnil svojo praznoto? Naravi sem se vrgel v naročje in sem je hotel s silo občudovati in ljubiti, tudi tam, kjer se mi je zdela ostudna. In iz narave sem se izgubil v umetnost. Risal sem, slikal in modeliral, sem imel za silo tudi nekaj spretnosti, samo n<' potrpljenja in vstrajnosti. Nato sem se lotil gojenja tele,^, sem telovadil, plaval in sem strastno veslal. Tako sta prišla zadnja dva semestra in tedaj sem se pričel mešati v dijaške razposajenosti, sem pel in se dvobojeval in sem se navduševal v soparnem ozračju v prepovedanih beznicah za politične in socjalne ideje,, toda zjutraj sem v mačku spoznal, da je to vse smešna norost. Ako sem potem bežal iz mesta in sem gola jesenska polja in gole gozde pretaval in ko sem se vrnil domov, pa vzlic utrujenosti ponoči nisem spal, tedaj se je v moje občutke brez cilja vmešavalo nekaj, kar je prihajalo vedno pogostejše in je dobivalo vedno večjo moč nad mojo krvjo. To je bilo predstavljanje podobe v svetlih, pa vendar izvodenelih barvah, kot sanjavo gledanje ljubkega dekliškega obraza, ki je jasen in razločen, pa ga vendar ni mogoče spoznati! To je bila slutnja nekaj čudovitega in ne-popisljivega. Kadar me je prevzel ta občutek, mi je vrela kri po žilah in po celem telesu se je razlil val sladke blaženosti. V takem položaju sem bil tedaj, ko mi je Luiza stopila naproti s čarom svoje čiste, klijoče lepote. Tedaj se je moralo zgoditi, kar se je zgodilo. Naglo pri prvem pogledu je prišla nad mene ljubezen. Iz sobe prihaja lahno prasketanje in skozi špranjo v vratih je prodirala plapolajoča svetloba. Tedaj pa ugasne. Tam zunaj je zgorela sveča. — Kako ti naj popišem čisto srečo teh dni, ki so tedaj prišli. To je bila svetloba brez sence. Ljubil sem in sem bil ljubljen. Osrečujoči angel one ure, ko sem Luizo prvikrat videl, se je s svojimi peruti tudi dotaknil duše mojega dekleta. O, blaženi čas! To boječe, upajoče iskanje, to sramežljivo najdenje, prvi boječi pozdrav, nemirno jecljanje in molk, poslušanje brez sape in ta sladka igra pogumnejšili oči! In potem je bilo božični večer! Tedaj sva se prvič poljubila. Luiza je bila na obisku pri svoji prijateljici. Počakal sem jo in jo v mraku po zasneženih ulicah spremil domov, s sklenjenimi rokami pod dežnikom, s katerim sem skušal pred vetrom in smeženkami varovati njeno ljubko glavo. Nato stoji-va v temni veži. Ne govoriva niti besede. Padeva prsi na prsi, premagana po istem hrepenenju, ki je gorelo v obeh. Vroče in tresoče se drživa v objemu, dokler ni odmev korakov moje ljubljenke pregnal iz mojih rok. Kot bi bil pijan, sem se opotekal proti ulici in sem brez uma taval po snegu po mestu, dokler se ni razjasnila zavest moje vreče. In dnevi, ki so prišli nato! Da bi le bil Bog, ki bi jo mi mogel dati v njeni nedolžni blaženosti, z njeno čisto brezskrbno srečo! Dolga zima nama je bila kot en sam solnčni dan veselja. Nato je prišla pomlad in je prinesla najini tajni sreči prvo bolečino, ločitev med velikonočnimi počitnicami. Kako mi je bilo sice, ko sem se zopet bližal mestu, ki je objemalo mojo srečo! Ko sem bil daleč, se je Luiza zaupala svoji prijateljici, kateri je tudi tiha sreča gorela v mladem srcu. Sedaj je že več let srečna žena in mati. Našla je cilj svojega hrepenenja in srečo svojega življenja, nrt dva pa-- Albertov glas ugasne. (Dalje prihodnjič.) ce so otroci zaljubljeni ZAGREB, 25. sept. — Od tukaj sta jo popihala oni dan v Beograd 14 letna Marija Pirin in njen izvoljenec Roland Kar-peles, star tudi okrog 14 let. Oblasti soju poslale nazaj pod okrilje staršev, ki so bili v velikih skrbeh, dokler niso zvedeli, kje sta otroka. ubijalec obsojen BEOGRAD, 25. sept. — Včeraj se je zagovarjal pred sodiščem v Beogradu rudar Bogoljub Milivojovič, obtožen uboja upravitelja rudnika v vasi Veliki Crijeni Borisa Aljehina, brata šahovskega mojstra Aleksandra Aljehina. Aljehin in Milivojevič sta po pivala v gostini, kjer je Milivojevič Al-ieliina dvakrat zabodel z nožem. Ni ga pa nevarno ranil Aljehin je odšel domov, kamor je prišel Milivojevič za njim in ga tako močno udaril z motiko "o glavi, da je kmalu izdihnil. Obtoženec se je izgovarjal s pi-ianostio, obsojen je bil na pet le robi je. z iglo si je prebo-del srce BEOGRAD, 26. sept. — Včeraj zjutraj so našli v Sarajevu mrtvega študenta Pavla Feld-baivrja, sina uglednega sarajevskega advokata. Fant je bil "•lan kluba pesimistov in večkrat je pravil, da si bo za 75 letnico smrti filozofa Sclioppen-hauerja končal življenje. Seveda mu ni nihče verjel. Pri njem so našli samo listek, na katerem je bilo napisano: "Genija spoznamo po tem, da se bedaki organizirajo proti 11 je-mu. — Bolie je preživeti eno -uro v razmišljanju, nego 65 let v molitvi. — (V ne moreš svobodno živeti, lahko življenje vsak čas prekineš." Na drugi strani listka je napisano: "Mojemu prijatelju Ludviku, brezvercu, ki se mu je ponesrečil sa- momor — razočarani prijatelj." Felbauer . si je z dolgo iglo prebodel srce. jubilej janka ogulina SEMIČ, 26. sept. — Včeraj je obhajal med svojimi ožjimi prijatelj veleposestnik na Vrtači, Janko Ogulin svoj 70. roj stni dan. Slavljenec je bil rojen 25. septembra 1865 na Brezovi rebri pri Semiču. Njegov oče je bil prava belokranjska korenina, kremenit značaj, na-prednjak starega kova. Ko je začelo propadati gospodarstvo graščin po Beli Krajini, je prišla na prodaj tudi Kunčičeva graščina na Vrtači, kot pristava nekoč last graščine Smuk. Kupi! jo je oče našega slavijen-ca, ki se je preselil iz Brezove rebri na Vrtačo. Janko je bil v šoli dober učenec in zato ga je oče poslal na gimnazijo v Novo mesto, kjer je prav dobro dovršil študije, starši so hoteli da bi postal Janko duhovnik. Ko je odslužil vojake, se mu je pa zahotelo po svetu. Napotil se je v Ameriko, kjer mu ževljenjska pot ni bila baš posuta z rožicami, kajti moral je prijeti za vsako delo. Vpisal se je v angleško šolo in se naučil jezika, potem je pa vstopil v trgovino J. Golobiča v Jolietu. Pozneje se je osamosvojil, ustanovil je lastno, dobro idočo trgovino, ki mu je v nji prino pomagala soproga Ivanka. Tver pa je oče hotel, da bi se sin vrnil, mu je sin izpolnil to željo in leta 1911 sta se z ženo vrnila na Vrtačo. vsa občina zarub-ljena VIŠNJA GORA, 244 .sept. — Veliko razburjenje vlada te dni po Višnji gori in posebno po bivši občini Polici. Kaj takega, kot se dogaja sedaj, se še nikdar ni pripetilo v sicer tako mirnem kraljestvu višnjegor-skega polža In to razburjenje ni brez vzroka, saj je zarubljena ali ste rojeni med leti 1859 — 1919? e'-itiitel jiee in fitatelji tej;:« listsi rojeni ltMil h'!i 1ST»!> 1!UJ>. s«' iskreno na i in (Ka j o, —1!)1!>, zhoijšati svojo eksistenco in doseči sreeo, zdravje, ljuliezon etc. Ta objava je najvee;e važnosti ter muli vsem bralkam in bralcem edinstveno priliko, da uresničijo svoje želje in dosežejo srečo. Itrezj»ogrešna jasnovidnost grafologfje iu astrologije. Vam bo razjasnila : Vas karakter, njegove kvalitete in njegove napake. Vaše izglede v ljubezni. Vaše izglede v kupčijah in zaslužku. Vaše izglede v pododovauju iu smrtni slučaji v rodbini. Dolgost Vašega življenja. Vase prijatelje iu protektorje, Vaše sovražnike, zalirbtuosti. krivične ob-dolžitve itd. Potovanja, izpreineinbe bivališča. Zadeve v rodbini in vzgoja otrok. Vse, kar želite zvedeti o denarnih uspehih. Citiramo eno izmed tisoč zahvalni«*, katere sprejemu ta odlični znanstvenik iz vseh krajev sveta: "Mr. Rene Robin iz Brooklyna se zahvaljuje najprisrčueje, ker je v najtežjih fi-naneijskih neprilikali poslušal njegov nasvet, in dosegel velik finančni uspeh. Pišite brez odloga. i>ošljite še danes Vaš rokopis in rojstne podatke ter honorar 2 dolarja za Vašo psiliaualizo in horoskop. — Pošljite vse skupaj na tačno in stalno a d reso: Proph. KARMAH — Studio ŽALEC, Drav. banovina — Jugoslavija. KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. \ knjige nabožne vsebine BOŽJA POT MATERE BOŽJE NA ŠMARNI GOfcl. Cenn ...............................20 BOŽJA POT MATERE BOŽJE NA BLEJSKEM JEZERU. Cena .......................... .20 DUHOVNI BOJ. 3S4 strani. Cena ............ .50 FABIOLA, Cerkev v katakombah. 222 str. Cena .45 KATOLIŠKI KATEKIZEM ...................60 MLADENIČEM. I. zvezek. Cena ..................5® II. zvezek. Cena ...............50 MESIJA. 160 strani. Cena .................... .50 SLOVENSKA NARODNA MLADINA, 452 str. 1.50 IŠČE SE - JOSIP GAERTNER ki je odšel leta 1903 v Ameriko. Po poklicu je kovač, precej vesele narave. Manjka inu sredinec desne roke. Mogoče, d:i ga kateri starejših naseljencev pozna in lahko jiove, ako je še živ ali mrtev. Doma je i« Ilirske Bistrice. Baje je bival prve čase v Pittsburgh, Pa. in Milwaukee, Wis. Vsako poročilo o njem, ki se naj pošlje Glas Narodu, 21«3 \V. 18 St., New York, N. Y. bo hvaležno sprejeto in stroški povrnjeni. * (10.17.24) SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU fit WIST llth street new IOKK, M. I piarrs nam za cene voznih lib rov, rezervacijo kabin, in pojasnila za po-| TOV an je ^niiiiiiiiiijiiMn.miimimmumm.itmu.ni nimmru "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino . Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. 10. oktobra : Rex v (Jenoa lie de France v Havre 23. okotbra: Washington v Havre Norniandie v Havre 25. oktohra: Majestic v Cherbourg Huuia v Trst Bremen v Bremen 2. novembra : L.afayette v Havre Coute di Savoia v Genua 6. novmbra : Manhattan v Havre 8. novembra : Aquitania v Cherbourg !>. novembra: Kuropa v Bremen Cbani;ilain v Havre 10. novembra : lie de France v Havre ltex v Oenoa 'JO. novembra : Washington v Havre Majestic v Cherbourg lir:, novembra : Lafayette v Havre 118. novembra : Kuropa v Premen novembra : Berengaria v Cherbourg 30. novembra : Champlain v Havre Con te di Savoia v Genoa PO 14 LETIH V A 2 N O za { NAROČNIKE i vsa bivša občina Polica. Do tega je pa prišlo takole: Leta 11)27, je sklenil občinski odbor občine Polica, zgraditi 3 m široko občinsko cesto od Višnje gore do Police. Takratni cest ni načelnik g. Jožef Erjavec pr jih je pregovoril, da so sklenili zgraditi banovinsko cesto, široko 5 m. To cesto bi večinoma: plačala banovina in cestni od-i bor, občina bi morala prispe-i vati 17 proc. gradbenih stroš-l kov. Ljudje so bili s tem doloma zadovoljni, pri onih pa, ki so niso s tem strinjali in niso hoteli dati zemlje za cesto, so kratkomalo zemljo razlastiti. Nato so pričeli delati. Ker jo teren zelo neugoden, so dela le počasi napredovala. Samo /a kratko progo Višnja gora— Spodnjo Brezovo, to jo km, so rabili skoro tri leta. Ko je bil ta kos cesto dograjen, je znanjkalo denarja, ker banovina ni izpolnila svojih obveznosti. Za nadaljevanje gradnje io morala občina Polica najeti pri dveh zasebnikih posojilo 50,000 Din. na 3 mesečno odpoved. To so jo zgodilo 21. aprila 1931. S tem posojilom in raznimi podporami se je cesta gradila dalje in lani končno dogradila. Za najeto posojilo pa se ni brigala ne občina Polica ne gradbeni odbor. Tako dve leti in pol niso plačali nobenih obresti. Zato je zasebnica, ki je posodila 40,000 Din. vložila tožbo in zahteva vrnitev posojila. Se preden je prišla razsodba, je bil pa dolg razdeljen na nosamezne posestnike bivše občine Police, tako, da je prišlo na pozemljaka okrog 1000 Din. Ker v težki krizi, ki je nastala na Dolenjskem še posebno liu-da, kmetje niso mogli plačati, so jim kratko in malo zarabili živino, prašiče itd. Ljudje zdaj s strahom gledajo, kaj bo. Kaj bodo počeli, če jim sedaj, ko je največ dela, vzamejo vozno živino. Poslali1 so posebno deputacijo do bana in mu razložili kočljivi položaj. Ban je obljubil podporo. Kakor prigoda iz starega koledarja se čita zgodba o hčerki carinskega uradnika blizu Valence. Pred 14 leti je izginila njegova štiriletna hčerkica in nihče več je ni videl. Zaman si je policija prizadevala najti jo, starši so že davno mislil:, da je mrtva, ko se je zdaj po 14 letih naenkrat zopet pojavila. Policija je aretirala tolpo zločincev, med katerimi je bilo tudi 18 letno dekle. Preiskava je pokazala, da je dekle hči carinskega uradnika iz okolico Valence. Kot štiriletno deklico so jo bili ukradli cigani, in jo izučili za žeparico. To jo bila njema edina izobrazda. Krasti se jo pa naučila pri ciganih tako spretno, da jo je bilo težko zasačiti. Ko so starši zvedeli, da je policija slučajno našla njihovo hčerko, so izjavili, da so pripravljeni sprejeti jo nazaj, čeprav je zašla na kriva pota, za kar pa ni sama odgovorna. Poslali so jo v penzijonat, kjer jo bodo dobro vzgojili. Učiteljice v penzijonatu so jo pa ryijbrz niso razveselile, saj ne bo tako lahko odvaditi jo krasti. Poleg naslova je razvidno d% kdaj imate plačano naročnina. Prva številka pomeni mesec, druga dnn in tretja pa leto. Zadnjs opomine in račune smo razpa-slali za Novo leto tn ker bi zel»' li, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati, Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte naštmu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojxn imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kj*r je kaj naših rojakov naseljtnih. ZUBRI IN MEDVEDI Šahovski turnir slepcev. V Leningradu se je vršil šahovski turnir, ki so se ga udeležili najboljši slepi šaliisti iz tega mesta in iz Moskve. Uporabljali so posebne šahovnice z dvignjenimi in znižanimi polji ter figure iz različnega ma-terijala. Kralj poljskih pragozdov zubr je zdaj zaščiten z najstrožjimi predpisi in tako mirno živi v pragozdu, kamor se niti najdrznejši divji lovci ne upajo. Zato je zubrov na Poljskem od leta do leta več. Letos jih jo sa*no v beloveškem pragozdu 37. jesenska lovska sezona ne pomeni zanje niti poslabšanja položaja, niti večje nevarnosti. Pač je pa bilo treba poostriti pravno zaščito losov. Zadnja leta so jih divji lovci in drugi gozdni škodljivci toliko pokončali, da so morale oblasti določiti za ustrelitev losa enako visoko kazen kakor za ustrelitev zubra. Razen tega je dovoljeno zdaj v državnih rezervacijah sekati drevje ali saditi novo samo v triletnih presledkih. da je redka divjad čim manj motena. Nedavno so našteli v poljskih državnih gozdovih 226, v privatnih pa, 830 losov. Skuoaj iih ima zdaj Poljska nad 1000. Medvedov so našteli gozdni u-radi 1. septembra 275. Največ jih je v gozdovih med vzhodnimi Karpati in gornjim tokom Dnjestra do češkoslovaške in rumunske meje. Na tem ozemlju jih imajo v sezoni 256- CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Laoskio COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Safttp Walsenburg. M. J. Bacuk INDIANA: Indianapolis, Louis Ban'cb ILLINOIS: Chicago, J. BevCie, J. Lukanlcti Cicero, J. Fabi&n I Ubira go, Clcer« in Illinois) Jollet, Mary Bamhicb. Joseph t9'k ▼at La Salle. J. Spelicb Mascoutab, Frank Augustin North Chicago, Joie Zelene KANSAS: Sirard, Agnes Motnlk fansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmlller, Ft. Yodoplvec Steyer, J. Cerne (za Penna. W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit, Frank Stnlar MINNESOTA: Cbisholm, frank Gonfe Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Lou la Vessel Hibbinfe. John Povfte -Virginia, Frank Hrvaticb MONTANA: Roundup. M. M. Pantan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderick NEW YORK: Gowanda, harl Strnisha Little Falls. Frank Masi« OHIO: Barberton, Frank Trobr Cleveland, Anton Bobek, C has. lur linger, Jacob Resul*. John Slap? k Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KjiiH-še Warren, Mrs. F Rachai Youngstown. Anton KikeU OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Clarldge, Anton Jerlna Conemaugh, J. Brezuvee Export. Louis Supantlt Far re I, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensbnrg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tanlelj Luzerne, Frank BaJloch Manor. Frank Demshar Midway, John 2nst Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer West Newton, Josenb Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allis, Frank tUio* Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs. Loots Tauefaar Dlamondvllle. Joe Rolich Vsak zastopnik lzfta potrdilo sa