IZDAJA POGODBENA SKUPNOST ČASOPISA »DOMAČE NOVICE« LENART Urejuje uredniški odbor: Franjo Muršec, predsednik — člani: Breda Stuhec, Jože Suman, Franc Šuman in Franček Štefanec — Odgovorni urednik Franček Štefanec. — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9. — Izhaja stalno na 8. straneh drugi in četrti četrtek. — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din. — Tekoči račun pri podružnici \B Maribor številka 604-11-608-103. — Ime: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart. — Tiska CP >Ceiski tisk« Celje. otnace NOVICE LETO IV. štev. 19 S. oktobra 1964 Občinska skupščina sprejela PREDKONGRESNA AKTIVNOST . 00 ZK AGROKOMBINATA KZ LENART RAZPRAVLJA priporočilo o izboljšanju o oblikah aktivnosti svojih članov gospodarjenja SPREJET PROGRAM DELA OBČINSKE SKUPŠČINE — USTANOVLJENA MATIČNA KNJIŽNICA PRI DELAVSKI UNIVERZ! Ma seji občinske skupščine Lenart v ponedeljek, 21. septembra so odborniki potem, ko so poslušali poročilo o gibanju gospodarstva v letošnjem prvem polletju, sprejeli priporočilo za izboljšanje gospodarjenja do konca tega leta. Seje skupščine so se kot gosti udeležili zvezni poslanec Niko Jesenovec in republiški poslanci Ernest Šmid. Janez Švajncer in Jelka Firbas. Občinska skupščina Lenart priporoča vsem delovnim organizacijam v občini, naj v prihodnje tekoče spremljajo gibanje gospodarstva (najbolje mesečno) v vseh podjetjih, kjer računovodstvo ni na tekočem in kjer je tudi sicer slab računovodski kader, bi bilo potrebno razmisliti o njegovi zamenjavi z boljšimi strokovnimi delavci. Občinska skupščina meni, da bi zaradi ugotovitve gospodarskega stanja bile potrebne temeljite ekonomske analize, brez katerih je nemogoče začrtati nadaljnje naloge in izboljšati gospodarjenje. Posebno pozornost bo veljalo posvetiti izkoriščanju skritih rezerv in doslednejšemu upoštevanju in uvajanju nagrajevanja po učinku, zlasti v upravah, kjer je to najmanj vpeljano. Nadalje je občinska skupščina predlagala, naj se vsako novo delovno mesto utemelji, da ne bo prišlo do prekomernega zaposlovanja na račun nižje produktivnosti. Na koncu pa so odborniki skupščine še sklenili, da morajo v vseh podjetjih poskrbeti za zadostno število strokovnih sodelavcev za vse faze proizvodnje. Občinska skupščina je na zadnji seji sprejela tudi program svojega dela do konca tega leta. Občinska skupščina bo analizirala izvajanje proračuna občine v tekočem letu, delitev čistega dohodka v delovnih organizacijah, gibanje osebnih dohodkov, prehod na 42. urni tednik, gospodarjenje v tretjem trome-sečju 1964, stanje kmetijstva v občini in zdravstveno ter socialno varstvo. Poleg tega namerava skupščina občine načelno razpravljati o sedemletnem načrtu občine in družbenem načrtu za prihodnje leto. Poleg tega pa bo občinska skupščina proučila še delo komisije za prošnje in pritožbe, stanovanjsko politiko, možnosti prenosa nekaterih pristojnosti skupščine na svete in statute krajevnih skupnosti. Na zadnji seji lenarške skupščine so odborniki izglasovali sklep o ustanovitvi matične knjižnice za vso občino Lenart, ki jo (Nadaljevanje na 7. strani) V teku so živahne razprave o raznih pomembnih partijskih vprašanjih, ki v večini primerov izhajajo iz konkretne prakse. V zvezi z osnutkom statuta so med drugim razpravljali tudi v OO ZK Hrastovec in Jurovski dol. V Jurovskem dolu so govorili o tem, kako realizirati javnost dela Zveze komunistov in kako to organizacijo čimbolj demo-kratizirati. Menili so tudi, da bo potrebno najti ustrezne oblike dela v SZDL, prosvetnem društvu in v drugih krajevnih organizacijah. Na sestanku OO ZK Lenart pa so med drugim razpravljali o oblikah aktivnosti njihovih komunistov. Nekateri so predlagali, naj bi ustanovili aktive po proizvodnih okoliših, medtem ko se drugi zavzemajo za take aktive po delovnih enotah. So .pa tudi predlogi o tem, naj bi aktive sestavljali člani ZK po strokah. Na primer živinorejci skupaj, poljedelci itd. Za dokončno organizacijo aktivov se bodo odločili potem, ko bo sekretariat te organizacije stvar ponovno proučil. 6. oktober - krajevni praznik Lenarta SPORED PRIREDITEV — 10. OKTOBRA OTVORITEV TURISTIČNE POSTOJANKE ČRNI LES Pripravljalni odbor za prireditve v počastitev 6. oktobra krajevnega praznika Lenarta je sklenil, da bodo prireditve trajale v soboto 10. in tiedeljo 11. oktobra. V soboto. 10. oktrobra bo ob 15. uri v Črnem lesu kulturni nastop članov lenarškega prosvetnega društva z govorom o pomenu krajevnega praznika. Po kultur- nem programu bodo ODPRLI TURISTIČNO POSTOJANKO ČRNI LES, in sicer novozgrajeno montažno gostišče in vikend hišice v slovenjegoriškem stilu. Po tem delu programa bo sledila velika zabava. Agrokombinat KZ Lenart bo za vse Lenarčane, ki se želijo udeležiti prireditev v soboto, 10. oktobra v črnem lesu, pripravil brezplačen prevoz. Vnedeljo, 11. oktobra bo predvidoma otvoritev avtomatske telefonske centrale v Lenartu, medtem ko bodo ob 14. uri na terenu ob Črnem lesu spretnostne vožnje čez drn in strn z. motorji 50 in 175 kubikov. Istega dne bo t' Lenartu tudi rnkoborski turnir. Popoldan bo v Črnem lesu zabava z vinsko trgatvijo. NOVA RAZGLEDNICA — Tale posnetek smo napravili izpred novega gostišča Črni les in predstavlja v ospredju parkirni prostor, severno magistralo, v ozadju pa Komarnik z delom Črnega lesa. Razglednica bo aktualna zlasti z regulacijo Pesnice, ko se bo nivo Komarnika dvignil za dva metra in bo v ribniku ribogojnica in kot taka privlačna točka za ribiče in turiste. Foto: T. Štefanec DO N A \in flv svetu, | Na neuradnem obisku v Jugoslaviji je bil predsednik državnega sveta Nemške demokratične republike in prvi sekretar CK E>iotne socialistične stranke Nemčije Walter Ulbricht. Podpredsednik republike Aleksander Rankovič je izročil rednemu prometu tranzitno centralo v Beogradu, preko katere je mogoče v največ 20 sekundah dobiti avtomatsko telefonsko zvezo z Zagrebom. Predsednik Čehoslovaške socialistične republike in prvi sekretar CK KPČ, Antoni Novotny je bil na uradnem obisku v Jugoslaviji. Med obiskom so bili vodeni razgovori z najvišjimi predstavniki čehoslovaške ga in Jugoslovanskega družbeno političnega življenja. Novotny je s svojim spremstvom obiskal razne kraje Jugoslavije in je imel daljši govor v »Crveni zvezdi« v Kragu-jevcu. V Jugoslaviji se je mudila norveška parlamentarna delegacija. Obiskala je nekaj republik in se zanimala za našo komunalno ureditev, delavsko samoupravljanje in za druga vprašanja. Delegacija je odnesla vtis pravega prijateljstva med Norveško in Jugoslavijo. V Titogradu je bil VII. kongres Zveze književnikov Jugoslavije. Na njem je bila osnovna tema mesto in vloga pisatelja v naši družbi. Zvezni sekretar za promet in zveze Marin Cetinič si je ogledal ljubeljsko cesto. Zanimal se je za instalacije v predoru, skozi katerega :.e poteka promet med Jugi/slavijo in Avstrijo. Ogledal si je tudi moderno avtocesto od Ljubelja do Naklega. ki je del ceste Bralstva in enotnosti ter odsek ceste Naklo—Bistrica. Varnostni svet OZN ie z.aklju-čil debato o Cipru in je sprejel resolucijo ki podaljšuje mandat silam OZN na Cipru do 26. decembra. Generalni sekretar H Tant je imenoval bivšega brazilskega zastopnika v OZN Carlosa Alfreda Bernardesa za svojega osebnega zastopnika na Cipru namesto Gala Plaza, ki je imenovan za posrednika OZN pri re-ševaniu ciprske krize. V Goričanih bliz.n Medvod je bila proslava 30. obletnice pokrajinske konference KPJ za Slovenijo. Na proslavi je govoril Miha Marinko. Predsednik Francije De Ganile je bil na turneji r južnoameriških državah. Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je bil v Kairu, kjer se je udeležil posveta zunanjih ministrov neangažiranih držav. Na posvetu so govorili o zaključnih pripravah na drugo konferenco neangažiranih držav. Po povratku iz Bukarešte je etiopski cesar Selasie obiskal Jugoslavijo. Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je z ladjo Galeb odpotoval kot vodja jugoslovanske delegacije v Kairo na drugo konferenco neangažiranih držav. Jugoslovanski športniki, ki bodo sodelovali na olimpijskih igrah, so že v Tokiu. GOSPODARJENJE V LETOŠNJEM PRVEM POLLETJU Družbeni sektor kmetijstva dosegel velik napredek NAJVEČJI USPEHI DOSEŽENI V OBRTI, INDUSTRIJI IN KMETIJSTVU — BRUTO PROIZVOD POVEČAN ZA 8,9 ODSTOTKOV, MEDTEM KO SO SE BRUTO OSEBNI DOHODKI POVEČALI ZA 37,4 ODSTOTKE — V KLEMOSU ZA 450 ODSTOTKOV VEC SREDSTEV ZA SKLADE — V USNJARNI NAČRT IZVOZA PRESEŽEN ZA 61 ODSTOTKOV — AGROKOMBINAT KZ LENART V KMETIJSKI PROIZVODNJI USTVARIL 25 MILIJONOV OSTANKA ČISTEGA DOHODKA — V TRGOVSKI DEJAVNOSTI PREDNJACI »IZBIRA« CERKVENJAK — V GOSTINSKEM PODJETJU LENART KLJUB VIŠJIM CENAM NISO NAJBOLJŠE GOSPODARILI. V naši občini so delovne organizacije dosegle lep napredek v gospodarjenju v letošnjem prvem polletju. Uspeh je temvečji, ker so nekatera podjetja znatno povečala planske obveznosti. Največji uspeh je bil zabeležen v kmetijstvu, obrti in industriji. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, se je v letošnjih prvih šestih mesecih bruto proizvod v vsej občini povečal za 8,9 odstotkov, celotni dohodek za 14,5 odstotkov, narodni dohodek za 49,6, dohodek delovnih organizacij za 61,3, čisti dohodek pa za 64,2 odstotkov, medtem, ko so se zaradi takega gibanja dohodka osebni bruto dohodki povečali za 37,4 odstotkov, za sklade pa so se sredstva povečala za 223 odstotkov. Zaposlenost se je v omenjenem obdobju povečala za 5,7 odstotkov, medtem ko v Trg. podjetju »Izbira« Cerkvenjak in v lenarški pekarni niso povečali število zaposlenih. V občini sta dve kmetijski organizaciji, ki sta zelo različno zaključili prvo polletje. Največji uspeh je dosegel Agrokombinat KZ Lenart, ki je ustvaril v kmetijski dejavnosti 25 milijonov ostanka čistega dohodka, medtem, ko je celotni ostanek čistega dohodka v tem podjetju nad 50 milijonov din. Zanimivo je, da so v lenar-škem agrokombinatu uspeli znižati materialne stroške v primerjavi s prvim polletjem lani za 42 odstotkov, medtem, ko se je čisti dohodek povečal za 200 odstotkov, bruto osebni dohodki pa so porastli za 63 odstotkov. Na tak uspeh lenarškega agro-kombinata je vplivalo več eini-teljev. Med najpomembnejše sodi veliko prizadevan je delovnega kolektiva tega podjetja, ki se je KOKOŠ: Čudno, da nas avtobus ni povozil. GOS: Vozniku smo se zasmilile. KOKOŠ: Našemu lastniku pa se nič ne smilimo, sicer nas ne bi puščal na cesto. GOS: Verjetno ne pozna predpisa o pogojih gojitve demačih živali. kot celota trudil za čimboljše gospodarjenje. Na uspeh pa je vplivala tudi prodaja večjih količin pridelkov iz preteklega leta po znatno višjih cenah, medtem ko so stroški bili obračunani po lanskih cenah. Kolektivu je tudi uspelo dokaj dobro urediti številne parcele, ki so pretekla leta občutno vplivale na gospodarski uspeh. Kmetijska zadruga Zg. Ščav-nica je nekoliko slabše gospodarila. Iz razpoložljivih podatkov je mogoče zaključiti, da bo letni plan v tem podjetju dosežen. Obrtno podjetje Klemos je v prvem polletju dobro gospodarilo, čeprav je bilo pod prisilno upravo. V podjetju so v primerjavi s prvim polletjem lani povečali celotni dohodek za 44,2 odstotkov. Prizadevni delovni kolektiv je z boljšo organizacijo dela, večjo storilnostjo in zboli šano delovno disciplino ob koncu prvih šestih mesecev ustvaril 8,600.000 din sredstev za sklade, kar je za 450 odstokov več, kot je bilo v ta namen ustvarjeno v lanskem prvem polletju. Obrat Konusa Slovenske Konjice v Lenartu sicer ni ustvaril toliko čistega dohodka, da bi pokril osebne dohodke, vendar gospodarjenje kljub temu ni bilo slabo.' Razlog za tako stanje je predvsem v tem, ker letos še ni bila dokončno osvojena proizvodnja novih proizvodov, ki je bila v načrtu. Obrat je tudi v rekonstrukciji, ki pa se je zaradi zastoja pri kreditih nekoliki) zavlekla. Usnjarna je edino podjetje v občini, ki izvaža večje količine proizvodov. Za letos so v tem podjetju planirali izvoz svojih proizvodov za 70 tisoč ameriških dolarjev. Kljub omenjenim težavam je kolektivu uspelo izvozne obveznosti prekoračiti za 61 odstotkov. Podjetje ima velike težave s surovino. Odkupna podjetja namreč držijo kože na zalogi zaradi povečanja cen. V usnjarni se tudi borijo z uvozom surovin zaradi splošnega pomanjkanja deviz. Obe trgovski podjetji sta plan celotnega dohodka realizirali s 57,9 odstotkov. Celotni dohodek je bil v primeri z enakim obdobjem lani večji za 18,6 odstotkov. V trgovski dejavnosti prednjači trgovsko podjetje Cerkvenjak, ki je med drugim ustvarilo v letošnjem prvem polletju 92,4 odstotkov več sredstev za sklade kot lani v enakem obdobju, medtem ko je »Potrošnik« ustvaril za 40 odstotkov manj sredstev za sklade kot lani, kar je deloma razumljivo zaradi reguliranja osebnih dohodkov. V Gostinskem podjetju Lenart so celotni dohodek sicer povečali (nadaljevanje na 5. strani) KLUBI Medtem, ko smo razen redkih izjem vsa leta doslej smatrali za edino in najbolj pomembno obliko kulturnega izživljanja prirejanje iger, ki jih ni bilo malo, pa se letos postavlja vprašanje bolj poglobljenega in razvejanega delovanja prosvetnih društev in drugih organizacij v sklopu klubske dejavnosti. Lenart, Gradišče in Cerkvenjak sodijo med kraje, ki imajo zagotovljene temeljne materialne pogoje za poživitev klubskega življenja. Zlasti pa ima za to vse pogoje Lenart, ki se lahko pohvali s sodobno opremljenim klubom. kakršnega ni daleč naokoli, zlasti pa ne na podeželju. Občinska skupščina, občinski odbor SZDL in okrajni odbor SZDL so za ureditev kluba v Lenartu pokazali vse razumevanje. V klub je bilo vloženih okrog 2 milijona din, kar je veliko. Taka investicija zahteva povračilo v obliki aktivnega klubskega življenja, ki je v Lenartu še kako potrebno glede na sorazmerno največ mladine in prebivalcev v občini. Lenarški klub je zamišljen kot nekako poskusno središče za vse ostale klube v občini. Klubi v drugih krajih občine naj bi so na izkušnjah kluba v Lenartu učili in od tod prenašali v svoje 1 klube najboljše dosežke. Občinska skupščina Lenart ka- | že za klub v Lenartu zares i veliko zanimanje, saj med drugim obljublja rednega človeka, ki bo delal v klubu in ki bo hkrati mentor zunanjih klubov. V lenaškem klubu bo tudi matična knjižnica, ki bo posojala knjige vsem zunanjim knjižnicam. Pogoji za delo so, zaenkrat sicer predvsem v Lenartu, deloma pa tudi v Gradišču in Cerkvenjaku, ki sodita med večje kraje v občini. Sedaj je potrebno predvsem poskrbeti za vsebino, ki mora opravičiti sorazmerno velike naložbe v opremo klubov. Predvsem bo kazalo dobiti ljudi za delo v kluoih, ki imajo smisel za sodobno kulturno prosvetno dejavnost. Ne bo nam smelo biti žal sredstev za šolanje ljudi za klube, saj je investicija v človeka večkrat važnejša od investicije v objekte. Klubi naj bi v prihodnjih dneh sestavili program dela v sklopu programa občinskega sveta kulturno prosvetnih organizacij. Programi dela v klubih naj ne bodo ozko usmerjeni na izrazito kulturne prireditve, temveč morajo temeljiti na široki družbeni problematiki. Skratka: klubi naj z bogato vsebino in poljudnim dodajanjem privabijo v svoje prostore občane vseh starosti, ki se bodo seznanili z novimi spoznanji na vseh področjih. Tone Štefanec NEIZPOLNJEN NAČRT Avtomatska telefonska centrala pomembna pridobitev ZAENKRAT 60 PRIKLJUČKOV — CENTRALA BO ZAČELA DELATI ŠE TA MESEC. KOOPERACIJE • S skupne seje občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta. GOSPODARJENJE V SKLADU S PLANSKIMI PREDVIDEVANJI — DELOVNA STORILNOST SE JE ZMANJŠALA — O ZDRUŽITVI TRGOVSKIH PODJETIJ — SPREJET PROGRAM DELA OBČINSKEGA ODBORA SZDL — ORGANIZACIJE SZDL NAJ BI ZAČELE Z RAZPRAVO O DRUŽBENEM NAČRTU ZA LETO 1965. Plan pogodbenega kmetijskega sodelovanja v naši občini je bil v prvem polletju letos izpolnjen le 79 odstotno. Poleg tega se v kooperaciji pojavljajo še drugi problemi, ki močno zavirajo hitrejši napredek sodelovanja med kmetijskimi organizacijami in kmeti. Letos so bile težave s kmetijsko mehanizacijo, ki je je primanjkovalo v času največje sezone. O teh vprašanjih so med drugim razpravljali na zadnji skupni seji SZDL in sindikata ter kmetijskim delovnim organizacijam priporočili, naj nabavijo zadostno število kmetijskih strojev in storijo vse, da se bo kooperacijska proizvodnja spremenila iz kontrahažne v blagovno. Oba foruma sta ugotovila dokaj zadovoljivo gospodarjenje v letošnjem prvem polletju, saj je bil družbeni načrt za vso občino izvršen s 55, lani v istem obdobju pa s 47 odstotki. Uspeh se nekoliko zmanjša, če se upošteva znatno zvišanje cen v tekočem letu. V obravnavanem obdobju so se precej povečali tudi osebni dohodki, zlasti pa se je povečalo število na novo zaposlenih, saj so z izjemo dveh podjetij vse delovne organizacije zaposlile nove delavce. Največji uspeh je bil dosežen v kmetijski proizvodnji, predvsem po zaslugi lenar-škega agrokombinata. Ob vsem tem pa je zanimivo, da se je promet na zaposlenega v celotni občini precej zmanjšal, kar kaže, da se je temu ustrezno zmanjšala delovna storilnost. Na zadnji seji občinskega odbora SZDL in sindikalnega sveta so govorili še o morebitni združitvi trgovskih podjetij. Menili so, da dve samostojni podjetji, ki ustvarita v najboljšem primeru 7UU milijonov din skupnega prometa, nimata v sedanjem obdobju vseh pogojev za samostojno delo. Z morebitno združitvijo trgovin v občini bi bila podana možnost pridobitve sorazmerno velikega grosistične-ga podjetja. Z novim velikim podjetjem bi se verjetno znatno zmanjšali upravni stroški, obratna sredstva bi se hitreje obračala, pa tudi sicer bi trgovina lahko bolje poslovala. Nasproti takim stališčem so bila sicer mnenja, da obstoj dveh podjetij pogojuje določeno konkurenco, kar pa v praksi skoraj ne pride v poštev. Predlagali so, naj bi se o združitvi ali proti njej izrekla oba prizadeta delovna kolektiva na podlagi verodostojne analize. Občinski odbor SZDL je na zadnji seji še" sprejel program dela do redne konference januarja meseca. Program objavljamo v današnji številki. Predsednik občinskega odbora SZDL Franjo Muršec je predlagal, naj bi krajevne organizacije SZDL začele s takojšnjimi razpravami o družbenem načrtu za leto 1965. Občinski odbor SZDL je predlog osvojil. Organizacije SZDL naj bi pri razpravah o načrtu za prihodnje leto izhajale i/, potreb občine kot celote, v tem sklopu pa tudi iz potreb krajev nih skupnosti. SODOBEN KLUB V L E M A R Tl Pogled v klubski prostor. — V pritličju občinske skupščine na Ptujski cesti 3 so občinska skupščina, občinski odbor SZDL in okrajni odbor SZDL uredili sodoben klub, kakršnega ni daleč naokrog. V klubu je velika knjižna omara, ki ima prostor za televizor in radijski aparat. Klub razpolaga z novim televizorjem, ki ga je kupila delavska univerza. Lepo opremljen prostor je vse poletje sameval. Za jesensko-zimsko obdobje se obeta odprtje njegovih vrat vsem, ki si želijo kulturnega razvedrila. (Foto: M. Brumen). Naše uredništvo je prosilo direktorja Podjetja za PTT promet Maribor, Martina PREVORČNI-KA, naj za naše bralce odgovori na nekaj vprašanj o avtomatski telefonski centrali v Lenartu. Prošnji se je ljubeznivo odzval in vam posredujemo njegove odgovore. KAKŠNO PREDNOST IMA AVTOMATSKA TELEFONSKA CENTRALA? Prednost avtom;1'ske telefonije pred ročno, je aokaj lahko za- govarjati. Škoda je le, da se avtomatizacija pri nas dokaj poča- PROGRAM DELA OBČINSKEGA ODBORA SZDL LENART od septembra 1964 do januarja 1965 Občinski odbor SZDL Lenart je na seji 18. septembra sprejel za obdobje september — januar naslednji delovni program: 1. Organizacijsko kadrovska vprašanja in letne konference SZDL. Razprava na razširjeni seji Občinskega odbora SZDL v septembru. 2. Delo prosvetnih društev, klubska dejavnost in ljudske knjižnice ter izobraževanje odraslih. Razprava na seji občinskega sveta kulturno prosvetnih organizacij v oktobru. 3. Družbeno politična aktivnost odbornikov občinske skupščine, svetov in komisij, delovanje kluba odbornikov. Seja občinskega odbora SZDL. 4. Delo in naloge organov lokalne samouprave (KS, hišni sveti in poravnalni sveti). Razširjeno posvetovanje s predsedniki teh organov. 5. Sedemletni perspektivni družbeni razvoj občine. Skupna seja občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta. 6. Družbeni načrt in proračun občine za leto 1965. Posvetovanje z občinskim političnim aktivom. Občinski odbor SZDL pričakuje, da bodo člani SZDL in občani dali svoje pripombe h gornjemu programu. si razvija. Mislim namreč na mariborsko območje, ki je glede tega dokaj zaostalo, Od 90 pošt so avtomatizirane le«4. Tudi primerjava po številu telefonov na 100 prebivalcev ni prav nič ugodna. V Mariboru odpade na 100 prebivalcev 2,8 telefona, na območju podjetja pa le 1,1 telefon. Stanje je precej boljše v drugih mestih, zlasti pa v republiških središčih. Morda je zanimivo, da ima Švedska na 100 prebivalcev 40 telefonov, Švica 33, Avstrija 11 Madžarska 5, Bolgarija 2,57 in Jugoslavija 1,60. Znano je, da PTT služba doslej ni stopala v korak z razvojem ostalega gospodarstva, zato se danes pojavlja preobčutno pomanjkanje Ikapacitet. To kar imamo na razpolago, pa je dotrajano in zastarelo. Podjetje za PTT promet v Mariboru ima kot gospodarska organizacija zaradi tega mnogo težav. Zadovoljiti ne more uporabnikov PTT storitev, stroški vzdrževanja zastarelih naprav so nenormalni, ekonomičnost podjetja je mala. Perspektivni načrti predvidevajo sicer velik premik v modernizaciji, katere breme pa se ne bo smelo prepuščati izključno delovni skupnosti PTT. V skladu s sedemletnim načrtom razvoja telefonije je tudi realizacija avtomatske telefonske centrale v Lenartu. Menim, da bo centrala za kraj in okolico velika pridobitev. Velika prednost avtomatske telefonije je neodvisnost naročnika, ki brez posredovanja telefonistke poziva in izbira zaželene zveze. Delovni čas pošte v kraju torej ne moti, kajti naročnik lahko kliče in je klican ob katerem koli času. Slišnost avtomatske telefonije je boljša od ročno posredovalnih zvez, zveze so običajno tudi hitreje vpostavljene. Odpade tudi vsako pavšalno obračunavanje pogovorov, ker se le ti odbirajo po števcu. Pridobitev za podjetje PTT pa je v tem, da prištedi na delovni sili, izboljša kvaliteto uslug in poveča promet. DO KDAJ BO CENTRALA V LENARTU MONTIRANA IN KOLIKO PRIKLJUČKOV BO IMELA? Avtomatska telefonska centrala v Lenartu je že montirana. Nameščena je v prostoru, ki je bil v ta namen urejen. Zaenkrat manjkajo le deli za preveza-vo z mariborsko centralo. »Iskra« iz Kranja zagotavlja, da bo centrala v Lenartu začela delati še ta mesec. Centrala, ki je izdelek »Iskre« ima 60 priključkov, možna pa je razširitev na 160 prikliučkov. Prav bi bilo, da se ob vključitvi avtomatske telefonske centrale poveča tudi število naročnikov. Telefon ni več luksKs, ampak naprava, ki sodi k današnjemu standardu. KATERE POŠTE BODO VEZANE NA TO CENTRALO? V Lenartu bo delovala končna avtomatska telefonska centrala (Nadaljevanje na 4. strani) Tednik GI««M« S*cl«litfiti« «*•!• JtltVMti IJadstvt ta Podrt*]« IZ PRIJATELJSKE KOMUNE PTUJ Gradnja rekreacijskega centra v Ormožu Ob pričetku letošnjega avgusta je gradbeno podjetje »Ograd« iz Ormoža pričelo graditi v grajskem parku v Ormožu rekreacijski center, ki ga bodo sestavljali bazen, odprta in zaprta restavracija, sanitarne naprave, razna igrišča in lep grajski park. Približno 100 metrov od novo zgrajenega rekreacijskega centra v Ormožu, bo nova vinska klet in v bližini je zgodovinski grad, katerega si radi ogledajo domači, prevsem pa tuji turisti. Tako bo rekreacijski center, ki ga Ormož še nima. predstavljal poleg novega hotela in urejenih gostišč središče ormoškega turizma. Pri gradnji rekreacijskega centra bodo letos opravili vsa zemeljska dela in zgradili bazen. Tako bo letos vloženih 30 milijonov dinarjev in že v prihodnji turistični sezoni bo rekreacijski center služil svojemu namenu. (Tednik, 18. septembra 1964) SREČANJE Lovrenc Flašker. - težka življenjska pot Otroci ga spominjajo mladosti, zato jih rad pestuje. V prijazni dolini Ščavnice, deset minut hoda od sedeža krajevnega urada, šole in zadruge, domuje več desetletij pri gostol jubni družini Irgo-lič 92-letni Lovrenc Flašker, oskrbovanec, ki sodi med najstarejše vaščane tega območja, katerega življenjska pot je bila trda. Lovrenca sem našel prijetno nedeljsko jutro na klopi pred hišo, kjer sva navezala pogovor o njegovi preteklosti, ki mu je še vedno v živem spominu. Rodil se je 7. avgusta 1872. leta v Zg. Ročici. Že v rani mladosti je bil primoran s trebuhom za kruhom po svetu. Med drugim se je zaposlil tudi v nekem kamnolomu v Nemčiji, kjer ga je zalotila L svetovna vojna. Zopet je moral na pot za priložnostnim zaslužkom. Lotil se je tudi čiščenja studencev. Pri tem delu ga je 1927. leta doletela težka nezgoda, ko je po nesreč_-nem naključju padel v 25 metrov globok vodnjak in si zlomil desno nogo in obe roki. Nogo so mu v mariborski bolnišnici nad kolenom odrezali in še danes nosi protezo. Tudi v drugi vojni ni šlo brez nesreč. Leta 1945 se je ob bombardiranju Maribora zopet močno poškodoval. Pri 80. letih je bil še operiran na kili in tudi to preizkušnjo srečno prestal. V zakonu je imel sina in dve hčerki. Vsi so ga zapustili in tako se že dolga leta preživlja z podporo, ki mu jo daje občina Lenart. Pri Ingoliče-vih lepo skrbijo za njega. Zaradi prestalih nezgod je že precej naglušen, slabo vidi, pa tudi sicer ga moči dokaj zapuščajo. Po vsem tem je potrebno priznati, da je malo takih ljudi, ki bi imeli tako težko življenjsko pot in močno voljo boriti se za svoj obstoj do poslednjih moči. Jože Ra j h AVTOMATSKA TELEFONSKA CENTRALA (Nadaljevanje s 3. strani) povezana z vozelno oziroma.glavno centralo v Mariboru. Na lo centralo nameravamo vezati pošte Jurovski dol, Zg. Ščavnico, Benedikt, Gradišče, Cerkvenjak in Voličino — vendar le pol avtomatsko. , Omenjene pošte bodo lahko klicane in tudi klicale brez ročnega posredovanja v Lenartu, medtem ko bodo njihovi naročniki se naprej prijavljali medkrajevne pogovore pristojni pošti — telefonski centrali. Naročniki vključeni v avtomatsko telefonsko centralo Lenart bodo brez posredovanja telefo-nistke zaenkrat lahko klicali vse naročnike telefonskih centra! Maribor, Pohorje, Ruše (vključno s Selnico), Šentilj v Slov. gor. in Lovrenc na Pohorju. Najkasneje leta 1966. pa bodo brez ločnega posredovanja dosegljive že vse centrale območij vozelnih central Ptuj, Dravograd, in Slov. Bistrica. Tega leta se predvideva tudi avtomatska povezala z. ljub- Novi blok gradijo ljansko tranzitno centralo in preko nje z ostalimi republikami. KOLIKO BODO VELJALA VSA DELA? Telefonska centrala velja 6 milijonov. Če prištejemo stroške montaže in ureditve krajevne mreže, se ta znesek enkratno poveča. Na relaciji Lenart—Maribor smo morali potegniti še en prosti vod, ki velja okrog 3 milijone. Eno z drugim da torej kar lepo investicijsko vsoto. KDO FINANSIRA UREDITEV CENTRALE? Investitor je podjetje za PTT promet v Mariboru. Nanj odpade tudi skoraj vse finančno breme. Povedati pa moram, da je angažiranih tudi 3 milijone občinskih sredstev, ki jih je občinska skupščina Lenart nedvomno koristno naložila v ta objekt. Menim, da je takšna odločitev odraz težnje po napredku, hkrati pa odraz velikega razumevanja. ALI SE V PRIHODNJIH LETIH ŠE PREDVIDEVAJO KAKŠNE IZBOLJŠAVE NA PODROČJU TELEFONIJE V SLOVENSKIH GORICAH? Morebitne bodoče izboljšave v PTT so odvisne predvsem od raz- voja posameznih krajev v Slovenskih goricah. Iz pol avtomatske telefonije v avtomatsko bomo prehajali le tam, kjer bodo to narekovale prometne potrebe. Naročnike močnejših central (primer Gradišče) bo prav gotovo potrebno v doglednem času povezati neposredno z Mariborom, kar pa zaenkrat ne pride v poštev in se bo uresničilo po uspešno zaključenem sedemletnem planu. Vsem bralcem »Domačih novic« lep pozdrav. REPREZENTANCE LJUBLJANE, MARIBORA IN LENARTA NASTOPIJO V ROKOBORBI 11. OKTOBRA V LENARTU V počastitev krajevnega praznika Lenarta bo TVD »Partizan« Lenart priredilo rokoborski turnir, na katerem bodo nastopile reprezentance Ljubljane, Maribora in Lenarta. Turnir bo v nedeljo, dne 11. oktobra ob 10. uri v domu Kulture in prosvete v Lenartu. Vabi odbor Partizana Lenart— sekcija za rokoborbo. V Lokavcu imajo velike težave s stanovanji za tamkajšnje učitelje. Letos so v razpisu učnih mest objavili, da razpolagajo s stanovanji, ker so računali, da jih bodo do začetka šolskega leta zgradili. To pa se ni uresničilo, zato so morali odbiti tri prijave za šolo Lokavec. Pred kratkim pa, ko smo se mudili v Lokavcu, smo napravili tale posnetek, ki prikazuje gradnjo učiteljskega bloka, v katerem bodo vsaj štiri družinska stanovanja. Predvidevajo, da bo blok vseljiv prihodnjo pomlad. Foto T. Štefanec Prispevki za Marijo Bela V predzadnji številki »Domačih novic« smo v rubriki »SREČANJE« pisali o Mariji BELA iz Žic. V tem sestavku smo tudi prosili naše bralce naj po svo jih možnostih prispevajo v sklacl, iz katerega bi imenovani ob rojstnem dnevu kupili skromno darilo. Do srede 30. septembra so poslali naslednji: 1. Odvetnik Smiljan Sancin, Lenart 500 din; 2. Lojze Sužnik, Juršovci 70, p. Desternik 200 din; 3. Franček Štefanec, Lenart 500 din; 4. Stanko Cartl, Lormanje 500 din; 5. Tone Štefanec, Lenart 500 din. Denarne prispevke pošiljajte na tekoči račun štev. 604-11-608-103. — Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart (prispevek za Marijo Bela). »POKAŽI KAJ ZNAŠ« V GRADIŠČI! 83. LETNI JANEZ KRAJNC DOBIL DRUGO NAGRADO strog° zaupno udeležba pa taka Sekcija za rokoborbo le-narškega Partizana je pred kratkim sklicala sestanek rokoborcev, raznih funkcionarjev družbenih organizacij in predstavnikov občinske skupščine ter simpati-zerjev rokoborbe. Reči in piši: Od 300 vabljenih se je tega sestanka udeležilo samo 12 ljudi. Med udeleženci jih je bilo največ mlajših rokoborcev, medtem, ko so skoraj vsi starejši rokoborci izostali. Verjetno so -jim uspehi zlezli tako v glavo, da jim tovrstni sestanki niso potrebni. Sestanka se je med drugimi udeležil tudi predsednik občinske skupščine, medtem ko je bilo navzočih malo vodilnih funkcionarjev Partizana in iniciativnega odbora občinske zveze za telesno vzgojo. FILMSKI GRADIŠČE 11. oktobra »NEKATERI SO PRITEKLI« ameriški kinemaskopski film 18. oktobra »BELE SENCE« ameriški kinemaskopski film LENART 11. oktobra SAŠA« jugoslovanski film 18, oktobra "MLADI LEVI« ameriški kinemaskopski film VOLIČINA 11. oktobra ob 16. in 19. uri »ŠERIFOV SIN« ameriški kavbojski film 18. oktobra ob 16. in 19. uri »NOCOJ BO UMRLO MESTO« poljska drama Tečaji za prvo pomoč Občinski odbor RK Lenart je letos pripravil več tečajev prve pomoči. Želo uspešen tečaj je bil v Gradišču, ki je trajal 80 ur in ■ga je uspešno končalo 17 obiskovalcev. V Benediktu so uredili postajo prve pomoči, ki bo služila tudi posvetovalnici za žene. V občini so zelo delavni najmlajši člani Rdečega križa, ki delujejo na šolah. Število mladih članov RK se je zadnji čas občutno povečalo. Za boljše avtobusne zveze Na zboru volilcev v Zg. Ščav-nici so med drugim razpravljali tudi o avtobusnih zvezah tega kraja z drugimi, zlasti z Mariborom. Avtobusne zveze niso najboljše in je zaradi tega tudi manjše zanimanje učiteljev za ta kraj, ker so zlasti ob nedeljah odrezani od večjih kulturnih središč. Na zboru volilcev so predlagali, naj bi avtobus, ki sedaj vozi samo ob delavnikih, vozil v soboto popoldan v Lenart, vračal pa naj bi se v nedeljo popoldan. Tako bi imeli učitelji boljšo zvezo z raznimi kraji. Mladina Gradišča je pred kratkim pripravila zanimivo prireditev pod naslovom »Pokaži kaj znaš«. K sodelovanju je povabila tudi mladino iz drugih krajev občine, vendar se je vabilu odzvala samo mladinka iz Benedikta. V prvem delu prireditve je sodelovala šolska mladina, v drugem pa ostala mladina in starejši prebivalci Gradišča. V drugem delu prireditve je tudi nastopil domačin, znani lovec 83 let stari Janez Krajnc, ki je zli. letno hčerkico osvojil drugo mesto in dobil lepo nagrado. Skupščina občine Lenart Odd. za gospodarstvo in finance RAZGLAS Na podlagi 6. člena odloka zveznega izvršnega sveta o priznavanju plemenjakov (žrebcev) (Ur. 1. FLRJ, št.'35-388/55) razpisuje oddelek za gospodarstvo in finance Skupščine občine Lenart JESENSKO LICENCIRANJE PLEMEN JAKOV (ŽREBCEV) v četrtek, dne 15. 10. 1964 po naslednjem razporedu: V Cerkvenjaku (pri tehtnici) ob 9. uri. Vso prireditev so popestrili z zabavnimi vložki, ki so poželi pri nabito polni dvorani salve smeha. Med humorjem pa je bilo marsikaj resnega povedanega. Tako so pokazali razvoj orodij pri raznih kmečkih opravilih, kako stara orodja nadomeščajo nova in kako mladina izkorišča prosti čas. Nastope posameznih skupin je ocenjevala petčlanska komisija. V vsakem delu prireditve so bile podeljene po tri nagrade. Prvo nagrado v prvem delu je dobil Božo Slukan, v drugem delu pa V Benediktu (zadružni dogon) ob 10. uri. V Zg. Ščavnici (zadružni dogon) ob 12. uri. V Lenartu (zadružni dogon) ob 14. uri. Lastniki žrebcev so dolžni pri-gnati na licenciranje vse žrebce stare nad 2 leti na najbližje zbirno mesto. Zoper tiste, ki žrebce ne bi prignali na licenciranje (odbiranje), bo uveden kazenski postopek po odloku zveznega izvršnega sveta o priznavanju plemenjakov (žrebcev). Načelnik oddelka za gospodarstvo in finance Franjo Muršec 1. r. je prvo mesto pripadlo pevcema popevk Slavku Pšajdu in Betki Leopold. Komisija je poleg tega še izžrebala tri nagrade za obiskovalce prireditve. Ti nagrajenci so dobili več brezplačnih kino vstopnic. Prireditev je uspela, zato meni gradiška mladina, da je potrebno take in podobne prireditve večkrat organizirati, saj imajo velik odziv med prebivalstvom. Sekretariat aktiva ZMS Gradišče se vsem, ki so sodelovali v pripravah in izvedbi prireditve, najlepše zahvaljuje. KNJIŽEVNIKI IZ BOSNE OKTOBRA V LENARTU Delavska univerza Lenart priredi v sodelovanju s klubom književnikov iz Maribora kulturno revijo, na kateri bodo sodelovali bosanski književniki. Vabimo vse prosvetne delavce, učence 8 razredov in ostale občane, da se prireditve udeležite. Datum bo ob javi'en naknadno. Delavska univerza občine Lenart BREZ TRENINGA -NI USPEHA O TEŽAVAH V ROKOBORSKI' SEKCIJI LENARSKEGA PARTIZANA Pred dnevi je rokoborska sekcija lenarškega Partizana sklicala sestanek, na katerem naj bi se pogovorili o važnih zadevah v zvezi z nadaljnjim delom sekcije. Zaradi slabe udeležbe pa do zamišljenega sestanka ni prišlo in je pogovor stekel o raznih zanimivih vprašanjih deloma izven dnevnega reda. Povedali so, da je med tekmovalci, ki so že dosegli določen uspeh, slabo zanimanje za trening. Ti vsekakor menijo, da /.e sam uspeh pogojuje nove uspehe, kar pa seveda ne dfži, zato kaže, da še naprej pridno trenirajo, zlasti še sedaj, ko se lenarškim rokoborcem obeta prvo mesto v slovenski roko-borski ligi. Na sestanku rokoborcev v Lenartu so tudi predlagali, naj bi povečali število članov sekcije s takoimenovanimi podpornimi člani ali simpatizerji. Ti bi plačali minimalno članarino za katero bi sprejeli članske izkaznice in značke, pri nastopih rokoborcev pa bi imeli tudi popust pri vstopnini. (Nadaljevanje z 2. strani) za 23,2 odstotka, kar pa ne pokaže kdo ve kako velikega napredka ob upoštevanju znatnega zvišanja cen. V tem podjetju so precej po-rastli tudi poslovni stroški in osebni dohodki. Slednji v dobršni meri tudi na račun skladov. Stanje v gostinskem podjetju zaposlene navaja k zviševanju cen, kar naj bi izboljšalo poslovanje. Takšen način dela pa slej ko prej ne bi pripomogel k ugodnejšemu gospodarjenju, temveč bo za to potrebna večja prizadevnost zaposlenih na vseh področjih gostinske dejavnosti. IZ NAŠE PRETEKLOSTI ČRNI LES — To je velik gozd, ki se razprostira kilometer pred Lenartom in obsega dobršen del površin med Zamarkovo, Lormanjem, Partinjem in Jurovskim dolom. Včasih je skozi gozd peljala makadamska cesta, ki je vezala Lenart z Mariborom, medtem ko sedaj pel je skozi* gozd lepa asfaltirana severna magistrala. Na sliki. (Tekst in foto: T. Štefanec). V Črnem lesu je okrog 25 večjih gomil iz rimske dobe, ki so še neraziskane. V tem gozdu so pred več desetletji izvrševali smrtne kazni nad de to moril kam i in čarovnicami. Detomorilke so obglavljali in jih pokopavali v bližini mo-rišča, medtem, ko so čarovnice žive sežigali na grmadi. Zadnjo čarovnico so sežgali 1685. leta. 1599 so v črnem lesu tudi obglavili Agato, ženo grofa Ivana Friderika Herberstei-na. O Črnem lesu vedo ljudje tudi povedati, da so popotnike napadali nepridipravi in jim jemali denar. (Tekst: Franc Šuman). Kako sortirati in pripraviti sadje za prodajo? Jabolka I. kvalitete — razreda: Jabolka I. razreda morajo biti iste sorte normalno zrela, izenačena v debelini, obliki in barvi. Plodovi morajo biti drevesno zreli in popolnoma zdravi. Pege lahko znašajo 1 cm2, posamezne pege pa so lahko do velikosti 0,25 cm2. Podolgovate poškodbe ne smejo biti daljše kod 2 cm. Plodovi morajo imeti pecelj, ne smejo biti črvivi, natisnjeni ali kako drugače poškodovani. predelavo v sadne sokove. V tem razredu lahko znašajo poškodbe po škodljivcih in boleznih ter mehanične poškodbe — obtolče-nost do 10 °/0. To sadje lahko tudi transportiramo v razsutem stanju. V pomoč pri sortiranju navajam še predpisano debelino plodov za posamezne jesenske in zimske sorte jabolk: Jabolka II. kvalitete da: Jabolka II. razreda morajo biti prav tako iste sorte, drevesno zrela, nepoškodovana, čista in sposobna za prevoz. Plodovi ne smejo biti črvivi, obtolčeni; morajo biti brez poškodb, ki bi vplivale na trpežnost. Pege lahko znašajo skupno 2,5 cm2, posamezne pa 0,5 cm2. Če so poškodbe podolgovate, ne smejo biti daljše kot 3 cm. Poškodbe plodov lahko znašajo le do 10%. Sadje I. in II. razreda moramo trans-portirati v zabojih. Jabolka III. kvalitete — razreda — sadje za predelavo: Sem spadajo vsa jabolka, ki ne ustrezajo zahtevam L in II. razreda, ki pa so še uporabna za razre- Sorta u u p EI U C C E £ s II) c IX > Oh > Beli zimski kalvil 65 50 Boskopski kosmač 65 50 Jonathan 55 50 Kanadka 65 50 Zlata parmena 55 50 Baumanova reneta 60 50 Rdeča zvezdasta reneta 60 50 Damazonka 60 50 Herbertova reneta 65 50 Krivopecelj 60 50 Mošancelj 55 45 Bobovec 55 50 Ovčji nos 55 50 Rdeči štetinec 60 50 Zeleni štetinec 60 50 Šampanjska reneta 60 50 Prinčevo Jabolko 60 50 Jože Šuman Kakovostne skupine jabolk V prejšnjem sestavku sem obdelal sortiment SR Slovenije. Pri današnjem sestavku vas bom pa skušal seznaniti z kakovostno, oziroma kvalitetno razvrstitvijo sort jabolk, ki jih pri nas gojimo. Pod kakovostjo ali kvaliteto razumemo: Obarvanost plodov, debelino, obliko in aromo oziroma okus. Vse te zahteve, od katerih je odvisna tržna vrednost jabolk so narekovale, da sorte grupiramo po kakovostnih skupinah, katere so imele odločilno vlogo pri sestavi sadnega izbora. Grupa visokokvalitetnih namiznih sort jabolk: Zlati Delišes Rdeči Delišes Starking Ričared Jonathan Cox — oranžna reneta Zlata Parmena James Grive Beličnik Pohorka Mariborka Priolov Žlahtnik Grupa kvalitetnih namiznih sort: Boskopski kosmač Kanadka Belefler — lepocvetka Šampanjska Reneta Ontario Vinssap Grafenštajnc in ostale kakovostne namizne sorte Grupa manj kvalitetnih namiznih sort jabolk: Mošancelj Carjevič Goriška sevka Gorenjska voščenka in ostale manj kvalitetne sorte. Iz kakovostnih skupin je razvidno, da imamo pri nas še vedno več manj kvalitetnih sort jabolk, oziroma jabolk sladke kakovosti, 70 % celotne proizvodnje. To nam narekuje, da bomo zasajali nove sadovnjake s sorta- Krivopecelj Bobovec Damazonski kosmač mi I. kakovostne grupe oziroma s sortami, ki jih vsebuje naš sadni izbor, ker le s takšnimi sortami bomo lahko uspešno nastopali na domačem in mednarodnem tržišču in s tem dosegli boljšo realizacijo pridelka. šuman Po 2. odstavku 31. člena zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list LRS, št. 5-33/63) in 29. člena statuta občine Lenart (Uradni vestnik okraja Maribor št. 21-287/64), je skupščina občine Lenart na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. 9. 1964 sprejela ODLOK o določitvi gradbenih del v občini Lenart za katere ni potrebno dovoljenje za graditev. 1. člen Za enostavne rekonstrukcije, adaptacijo, obnovo objektov in druga manjša gradbena dela na objektih družbenega standarda, komunalnih objektih ter objektih posameznikov in civilnih pravnih oseb je smatrati dela, pri katerih se v večjem obsegu ne menjajo konstrukcijski elementi kot tudi, če ta ne morejo vplivati na urbanistično in prometno ureditev, oziroma če ne morejo ogrožati higienskih razmer in varnosti stavb pred požarom. Za gradbena dela, navedena v prejšnjem odstavku ni potrebno dovoljenje za graditev. 2. člen Določbe 1. člena tega odloka sc uporabijo tudi za dela na objektih, ki so zavarovani kot kulturni in zgodovinski spomeniki, nadalje za dela na objektih v ožjem ambientu spomeniškega varstva ter na zavarovanih zemljiščih in rezervatih za posebne splošne namene, vendar pod pogojem, da k takim deiom predhodno dajo soglasje zato pristojni organi spomeniškega varstva. 3. člen Za manjša gradbena dela se šteje zlasti: — gradnja manjših vodovodov in vodnjakov; če je predhodno sanitarno raziskana voda; — gradnja garaž, ki služijo stanovalcem za hrambo osebnih avtomobilov, če