m
SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE
Letnik 1/11.
V
Ljubljani dne 6. junija 1945
j Številka 6.
VSEBINA:
(i7. Zv&iana uredilpv pokojninskih in invalldokio prejemkov.
(iK. i tilreillni o zafiieNi« n iioUkranju dosedanjiii davkov in la 1(8 na osvobojenem slovenskem ozemlju.
fiV odredba o |>i*»lovmiju denarnih zavodov.
711. Odredim o poslovanju zavarovalnic.
71.	Odredba o razpustitvi komisije za nadzorstvo pri izdajanju denarnih nakaznic Hranilnice Ljubljanske pokrajine.
72.	Odredim o razrešitvi sekvestra in Članov sosveta pri Hipotekarni banki v Ljubljani.
7ii. Odredba o razrešitvi sekvestra in članov cenzorskega odbora pri pod.rir/.nioi Privilegirane agrarne banke d. d. v Ljubljani
74. Razrešitev samoupravnih organov v ustanovah socialnega zavarovanja.
7o. Uredba o registraciji vseh motornih vozil na ozemlju (ode« mine Slovemije.
7(i. Razglas o popieu in prijav; blaga.
77.	Odredba o zapori papirja.
78.	Objava glede podalkov o gradbenih podjetjih.
7!). Objava o ukinitvi parcelacij in gradbenih dovoljenj.
811. Poziv glede prijave imovine Nemcev in imovine vojnih zločincev.
Uredbe, odredbe (naredbe) in drugi razglasi Narodne vlade Slovenije
67.
Začasna ureditev
pokojninskih in invalidskih prejemkov
Državni in samoupravni osebnj in rodbinski upokojenci kakor tudi osebe, ki prejemajo milostne oskrbnine, življenjske rente, podpore, priznanja in pomoči iz državne ali samoupravne blagajne, prejmejo za mesec junij 1945 sledečo preživnino:
1.	Osebam, naštetim v prednjem odstavku, se izplača preživnina v višini dosedanjih prejemkov. Če prejemlti z rodbinskimi dokladarr-" ne dosegajo L. lOtM).—, se zviša preživnina na čistih L. 1000.—.
2.	Vojnim invalidom in ostalim vojnim žrtvam se zvišajo dosedanji prejemki aa 100°/o.
Preživnina se ne izplača osebam, ki so pobegnile z okupatorjem, ali ki so jih narodna sodišča obsodila zaradi sodelovanja z okupatorjem.
Upravičencem do preživnine pod toč. 1. in 2., ki preživnine, invalidnine itd. zu mesec maj t. I. niso prejeli, ker so bili priprti, internirani ali odvedeni od okupatorja, se izplača preživnina v zgoraj določenem znesku tudi za mesec maj t. I. Glede izplačila zaostankov za čas pred mesecem majem t. 1. bo izdana posebna odredba.
Likvidature pokojnin, invalidnin itd. naj nakažejo preživnine po tej odredbi, ne da bi čakale posebnih odlokov nakazujočih oblastev.
Tudi rodbinam prisilno odsotnih upokojencev in invalidov, ki jim okupatorska oblast nj izplačala pokojnine ali Invalidnine, naj likvidature takoj nakažejo preživnine v smislu te odredbe, bodisi na podlagi lastnih uradnih podatkov bodisi na prijavo prizadetih rodbin. Take prijave glede odsotnosti uslužbencev morajo potrditi krajevni (kvartnl) Narodno osvobodilni odbori.
Režiserji in ostali organi, ki izplačujejo prejemke, smejo preživnine vročiti le neposredno pravemu upravičencu.
V Ljubljani dne 30. maja 1945.
St. 90/11.
Predsednik, ministrskega sveta Narodne vlade Slovenije:
Boris Kidrič s. r.
Minister za finance:
Dr. Aleš Bebler s. r.
Uredbe, odredbe (naredbe) in drugi razglasi ministrstev Narodne vlade Slovenije
68.
Odredba
o začasnem pobiranju dosedanjih davkov in taks na osvobojenem slovenskem ozemlju
Člen 1.
Vsi davki in takse, kakor: neposredni davki, poslovni davek, takse, trošarine, carine itd. se na slovenskem ozemlju, osvobojenem po jugoslovanski vojski, plačujejo tudi nadalje na enak način in po istih zakonih in zakonitih določbah kakor doslej državnim uradom oziroma od države pooblaščenim organom, ki so na tem ozemlju.
To velja tudi za doklade na te davke.
Člen 2.
Na že prej osvobojenem slovenskem ozemlju se po. bira uvedeni narodnj davek na isti način kakor doslej.
Člen 3.
Izrečno se pripominja, da veljajo vsa vplačila po čl. 1. in 2. kot plačila ua inčun, Z uvedbo novih davčnih
zakonov bodo vsa la vplivala izravnana, bodisi da ho imol davčni zavezance propla'ilo ali pa da bo obvezan k doplačilu.
Člen 4.
Ta odredba slopi takoj v veljavo.
Ljubljana dno ‘/Iti. maja lOlo.
&t. 61.
Minister za finance: Dr. Aleš Bebler s. r.
69.
Odredba
o poslovanju denarnih zavodov
Dokler so gospodarsko življenje v Sloveniji popolnoma ne normalizira, morajo denarni zavodi, katerim so imenovani delegati minislrslva za finance oziroma okrožnih ulj okrajnih odsekov za finance, poslovati v okviru sledečih navodil:
Člen 1.
Denarni zavodi poslujejo po svojih dosedanjih pravilnikih, kolikor ti ne nasprotujejo določbam teh navodil in iio obveznih navodilih minislrstvn za finance. Začasno nadzorstvo denarnih zavodov opravlja delegat, ki ga imenujo minislrslvo zn finance. Delegat je skupno s celokupnim upravnim odborom in namcšeenstvoiu odgovoren za pravilno in redno poslovanje zavoda.
Člen 2.
Za izplačila veljajo sledeči predpisi:
Dovoljuje se dvig do najvišjega zneska 3000 lir (tri tisoč lir) mesečno za vsakega posamezniku iz tekočih računov, kakor tudi iz poimenskih hranilnih vlog, V pokrajinah, kjer ni lira zakonito plačilno srodstvo, določijo višino vsoto okrožni NO odbori. Več ločenih inčunov istega vlagatelja pri istem zavodu se mora smatrali kot en račun. Vlagatelj z ved računi pit raznih zavodih se more koristiti le z računi pri enem samem zavodu. Izplačila iz hranilnih knjižic, glasečih se na prinosnika, se izvršijo samo proti predhodni ugotovitvi identitete lastnika knjižice, identitete in pooblastilu morebitnega predloži tol ju knjižico. Zavod mora vse te podatke registrirati.
Preko lega okvira izplačujejo denarni zavodi upravičencem na pismeno prošnjo njihove vloge ozirom« dobro-Imotja v primeru izkazano potrebe, ki jo potrdi za upravičenca pristojni NOO oziroma odbor DR, to pa le z dovolitvijo delegata predvsem za plačilo dospelih plač, mezd in pokojnin.
Člen 3.
Nove vloge na hranilne knjižice in tolmčo račune, nastale po 10. t. m., ko razpoložljive vsak čas in brc/, omejitve.
Člen 4.
Prenosi z enega računa nn drug račun, bodisi pri Istem zavodu bodisi prenosi iz enega denarnega zavodu v drugega, so radi plačila najemnin, taks, zavarovalnih premij, posmrlniii, rcnlniii Ud. dovoljeni, toda le z dovolitvijo delegatu.
Člen 5.
Vsi posij z devizami, valutami in vrecinoslnlmi pa-pirji vohee so do nadaljnjega prepovedani.
Člen 0.
Snfesi in depoziti ostanejo pod zaporo, Odpiranje safesov in izdajanje depozitov je dovoljeno samo z odobritvijo delegata In v njegovi navzočnosti. Dvigi iz sa fesov in depozitov se morajo pri zavodu registrirati.
Člen 7#
Denarni zavodi poslujejo od 8. do 14. ure, njihovo blagajne pa od 9. do 13. ure,
Ljubljana dne 17. maja 1915.
St. 9.
Minister za finance: Dr. Aleš Bebler s. r.
70.
Odredba
o poslovanju zavarovalnic
Dokler se gospodarsko življenje v Sloveniji popolnoma ne normalizira, morajo zavarovalnice, katerim so imenovani delegati ministrstva za finance oziroma okrožnih ali okrajnih odsekov za finance, poslovali v okviru sledečih navodil:
Člen 1.
Zavarovalnice poslujejo po svojih dosedanjih pravilnikih, kolikor ti no nasprotujejo določbam teh navodil, in po obveznih navodilih ministrstvi! za finance. Začasno nadzorstvo zavarovalnic opravlja d e legal, ki ga imenuje ministrstvo za finance oziroma okrožni rili okrajni odsek za finance. Delegat jo skupno h celokupnim upravnim odborom in nnmcščoimtvom odgovoren za pravilno in redno poslovanja zavoda.
Člen 2.
Zavodi morajo taltoj dostavili ministrstvu za finance slanje blagajne in salda tekočih računov pri raznih denarnih zavodih ter morebitnih svojih depozitov v svojih nlj tujih blagajnah, in to vso po stanju z dne 10. 5. 1915.
Nadalje morajo zavarovalni zn vod j čimprej dostaviti ministrstvu za finance surovo bilanco in inventuro po stanju z dne 10. 5. 1045, kakor tudi bilanco zn loto 1914.
Vsak izdatek mora bili vidi ra n po delegatu.
Vsako sklepanje zavarovalnih poslov katere koli vrate, izdajanje polic, izdajanje krilnih izjav in odtujevanje ali obremenjevanje zavodovega premoženja jo do nadaljnjega prepovedano.
Člen 3,
Pri elementarnem zavarovanju se smejo Škode izplačevali samo, ve jo la nastala po osvoboditvi itn ozemlju Slovenije.
Izplačila škode, ki je nastala pred popolno osvoboditvijo Slovenije, so prepovedana, dokler no bo odrejeno drugače.
Člen 4.
Pri življenjskem zavarovanju se smejo do izdajo novih navodil izplačevati vsote do 5000 lir, in to v primeru smrti ali doživetja, za odkup police pn do 2000 Ur. Tudi la Izplačila morajo biti vidiraua po delegatu.
Slov. C>.
Sira n 39.
V |iokiajina!i. kjer ni lira znkrmilo planino sredstvo, določijo višino lakih izplačil okrožni NO odbori.
Člen f>.
Posojila za police se do nadaljnjega ne dovoljujejo.
Ljubljana dne 17. maja 1(115.
St. 10.
Minister za finance: lir. Aleš lieliler s. r.
71.
Odredba
o rnzpustitvi komisiji: za naihiovstvo pri izdajanju (loimriiili nakaznie llrnnilnico Ljuliljuntilio pukriijinv
1.
Komisija za nadzorstvo pri izdajanju denarnih nakaznic Hranilnice Ljubljanske pokrajine se razpušča s takojšno veljavnostjo.
2.
Člani te komisije:
dr. Orel Filip, načelnik finančnega oddelka,
Hožič Jernej, višji finančni svetnik,
Gregorič Ivan, ravnatelj Narodne banke v pokoju, dr.SInkar Ivan, dire! tor Zadružne gospodarske banke, dr. Vidmar Vladimir, direktor Poštne hranilnice, Tosti Avgust, direktor Kreditnega zavoda, sr z današnjim dnem razrešujejo svojih dolžnosti.
3.
■Celotni arhiv in dobroimelje navedene komisije prevzame tov. IV-rlič Simon, uradnik Narodne banke, podružnice v Ljubljani.
4.
Vsi v t. 2. imenovani član j komisije pa se ne raz-rešujejo ne odškodninske np kazenske odgovornosti za posle, ki so jih opravljali v času okupacije.
St. 71-L
Ljubljana dne 30. maja 10(5.
Minister za finance: Dr. Aleš Bebler
72.
Odredba
o razrešitvi sekvestra in članov sosveta pri Hipotekarni banki v Ljubljani
Sekvester in Člani sosveta pri Hipotekami banki v Ljubljani se razrešujejo z današnjim dnem.
Njih opravila se prenesejo na delegata ministrstva za finance pri Hipotekarni banki v Ljubljani.
Vsi navedeni, ravnateljstvo in vsi nameščenci zavoda se pa ne razrešujejo ne odškodninske ne kazenske odgovornosti za posle, ki so jili opravljali v času okupacije.
V Ivvhljani dne 29. maja 1945.
Minister za finance: Dr. Aleš Bebler s. r.
7B.
Odredba
o razrešitvi svmestra in članov cenzorskega odbora pri podružnici Privilegirano agrarne banke d. d. v Ljubljani
Sekvester in cenzorski odbor pri podružnici Privile, girane agrarne bunke d. d. v Ljubljani in vm' člani cenzorskega odbora se razrešujejo /. današnjim dnem.
Njih opravila se prenesejo na delegata ministrstva za finance pri podružnici Privilegirane agrarne banke d. d. v Ljubljani.
Vsi navedeni, ravnateljstvo in vsi nameščenci zavoda se pa ne razrešujejo ne odškodninske ne kazenske odgovornosti za posle, ki so jih opravljali v času okupacije.
Ljubljana dne 29 maja 1915
St. 66.
Minister za finance:
Dr. Aleš Bebler s. r.
74.
Razrešitev
samoupravnih organov v ustanovah socialnega zavarovanja
Da se omogoči nemoteno poslovanje ustanov v področju ministrstva socialne politike,
odreja m :
Člen 1.
Vsi samoupravni organi in društveni odbori ustanov in zavodov, ki spadajo v področje ministrstva za socialno politiko, se razrešujejo svojih funkcij.
Gen 2.
Vse posle razrešenih samouprav in odborov prevzamejo od ministrstva za socialno politiko določeni pooblaščenci.
Ljubljana dno 28. maja 1945.
Minister zn socialno politiko: Tomšič Vida s. r.
75.
Uredba
C' registraciji vseh nmtvrr.ih vozi! na ozemlju federalno Slovenijo
Gen 1.
Vsa motorna vozila nu ozemlju federalne Slovenije se morajo prijavili in registrirati
Člen 2.
Registracijo vrše:
1.	Mesini OF odbor Ljubljana,
2.	Okrožni OF odbor za ljubljansko okrožje (razen za območje mestnega OF odbora Ljubljana),
8. tik rožni NtlO z.fi novomeško okrožje,
4.' Vle<tiii (ll‘ odlmi Marihor,
ii. Okmžni dl' orlhm zn muriliorriki’ okrožje (razen za ohmo -ji1 mesi nemi MI* milim a Marihor),
6. Okmžjii OF odhui za celjsko okrožje.
Člen 3
Vsa civilna ohlastva in ustanove kakor hidi vse n vil-ne nsclie so dolžne podati prijave do 10. junija 1915.
Člen 4.
Kdor motornega vozila ne bo pravočasno prijavil in ga da! repislrirati ali se bo vozil z neveljavnim spoznaval o im znakom, mu bo vozilo odvzeto.
Člen 5.
Ta uredba stopi takoj v veljavo.
Ljubljana dne 28. maja 1945.
St. 54.
Minister za lokalni promet: Franc Snoj s. r.
7G.
Razglas
Vsi, ki morajo izvršili popis in prijavo blaga po naredbi o popisu in prijavi blaga, morajo oddali do sedaj če ne oddane prijave pri pristojnih okrajnih narodno osvobodilnih odborih, Ti prednjo zbirne sezname okrožnim narodno osvobodilnim odborom, ki nalo pošljejo zbirne sezname vsega okrožja ministrstvu za trgovino in oskrbo.
Ljubljana dne 23. maja 1945.
Minister za trgovino in oskrbo: Dr. Lado Vavpetič s. r.
77.
Odredba
Začasno je pod zaporo ves ciklostilni, tiskovni, brezlesni, konceptni, dokumentni konceptni in trgovinski papir, in lo od velikosti 42/68 cm naprej, prav tako tudi papir za ovitke in vse vrste kartona.
Dovoljenja za razpolaganje s lemi vrstami papirja izdaja ministrstvo za trgovino in oskrbo oziroma od njega pooblaščeni narodno osvobodilni odbori,
Ljubljana dne 24. maja 1945.
Minister zn trgovino in oskrbo: Dr. Lado Vavpetič s. r.
78.
Objava
V gradbenih podjetjih, kjer je ministrstvo za gradnje postavilo svoje delegate, ni razen teh nihče upravičen * v
zbirati podatke o poslovanju podjetij, o stanju zalog in surovin. Prav tako nj nihče upravičen izdajali tem pod-jetje-m kakršna koli navodila in naročila ali razpolagati z osebjem, inventarjem /Mlogami alj finančnimi sredstvi.
Sl 261/45.
Minister za gradnje Dr. Milin Kambič s. r.
79.
Objava
V mestih federalne Slovenije se do nadaljnjega ukinjajo v^e parcelacije in gradbena dovoljenja, izvzeinši nujna in začasna popravila. Izvedba vseh parcelacij, ki so v teku. se odloži.
Minister zn gradnje:
Dr. Miha Kambič s. r.
Občeveljavne odredbe in razglasi
raznih oblastev, zavodov in ustanov
80.
Poziv.
Po odloku AVNOJ-n o prenosu sovražnikovega imetja v državno last z dne 21. novembru 1944, objavijo-nem v Uradnem listu Demokratične federativne Jugoslavije z dne 6. februarju 1945, št. 2, je prešla v državno last vsa imovina v čl. L, točki 1, do 3. tega odloka nave-denih ustanov In oseb, *. j. vsa Imovinu nemške države In njenih državljanov, vsa imovina oseb nemške narodnosti ter vsa Imovina vojnih zločincev in njihovih pomagačev (z omejitvami in pogoji, določenimi v citiranem odloku).
Glede na gori navedeni odlok se pozivajo vse fizično in pravne osebe, ki imajo kakršne koli obveznosti imo-vinskegn značaja nasproti gori navedenim osebam in ustanovam, da od dneva izdaje tega poziva poravnajo te svoje imovinske obveznosti, zlasti zapadle najemnine, zakupnine, obresti, anuiteto, dolgove Itd. s pologom pri Dpim-mm zavodu zn Slovenijo pri Predsedstvu SNOS-a v Ljubljani.
Opozarja se, dn je vsako plačilo dosedanjemu lastniku ali upniku neveljavno.
J jubljana dne 29. maja 1045.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Komisija za upravo narodno imovino pri Predsedstvu SNOS-a v Ljubljaui Predsednik:
Dr. Loiuož MUan s. r.

Izffnhilit PrerJMMUlvn ?<NOS In NnnulfiM vinil* HlovenU« v l.Jahilnni	lir**<lnk: Robert	J'rthnr v l.luMJunf.	— TU|< In	rnlofhn	T«Bkarn« »Merkur«
v I«jul*"hih' PmlfitiiMiik: (Minili Mihph'k v l.l.ililjnii1 — N*m» <»‘AhO 1. I?	ćctrth lne I. Hft —	finllelmi 1	7f) —.	relelHno L. 137—,
PoattuicniiB atevilka. prve 4 »Vrani L. J,60, ta vsaki nadaljnji 2 -»trin. i»n I, O Mi vuč. — Urcdiuilvo lu upravulBtvo; Ljubljana, UrvgorCIČevB 23,
Tolelon ller. 20—
VI. 10;)

-1 ? >v
><;

POSEBNA PRILOGA
U St c v. 0. „Urad nega Usta Slovenskega narodno osvobodilnega sveta iti Narodne vlade Slovenije**
z dne 6. junija I94f»
Ponatis
iz osrednjega „Uradnega lista Demokratične federativne Jugoslavije*1 št. 1 do 5.
gftp;vii]kat t g; cime A. žfelsrtue&ggtB i£ž&45.
l.
Deklaracija
drugega zasedanja Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavijo
(29-XMU48)
V	dvcli letih In pol nepretrgane narodno-osvobodil-no borbe proti okupatorju in ji j egov im pomagačem so dosegli narodi Jugoslavije obsežne in odločilne uspehe tako v uotranjo-polillenem kakor v zunanje-političnem oziru. Po vsakem sovražnikovem poskusu, da bi razbil naAo Naroduo-osvobodilno vojsko, se jo nnča vojaška sila povečala, na znotraj utrjevala in vojaško-strokov-no izpopolnjevala. Kolikor bolj sc je trudil sovražnik, da bi zadušil osvobodilno gibanje naših narodov, toliko trdneje so se narodne množice združevale v tem giba-nju okrog Vrhovnega štaba in proslavljenega narodnega voditelja, tovariša Tita, okrog Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavijo in okrog nacionalnih političnih zastopnikov posameznih narodov Jugoslavije. Nase osvobojeno ozemlje se je stalno večalo, naša materialne rezervo so rasle in izviri preskrbe naše Narodnoosvobodilno vojske in prebivalstva so se povečevali.
Sporedno s tem so se razvijali organi narodne oblast j ter rasni gospodarski in upravni organi v službi te oblasti.
Priznanje obsežnih uspehov našo narodno-osvobo-dilne borbo v zamejstvu po eni strani in popolna razga-Hlev izdajalske vloge »bežne jugoslovanske »vladet po drugi stran j so postavili pred vodilne organe našega n ;w od no-osvobodi I nega gibanja povsem nove naloge. Nastala je potreba, da se vsi ti uspehi sistematično utrdijo in izkoristijo za nadaljnjo uspešno izvedbo naše na rod no-osvobodi Ine borbe.
V	zvezi s temi okolnostml
l	. ,
ugotavlja
Protifašistični svet narodno osvoboditve Jugoslavije na svojem drugem zasedanju dne 29. novembra 1948:
I.
1, Dve Idi in pni našo narodno-osvobodllne borbe etn vsemu svetu dokazali, da so narodne množice Jugoslavijo krenile odločno in trdno na pol oboroženega odporu proti okupatorju, na pot, katero je pokazala našim narodom komunistična stranka Jugoslavije in po kateri so šle skupaj z njo vso res rodoljubne moči in poli tičim skupino miših narodov. Ogromna večina narodnih množic Jugoslavije se je uvrstila v vrste na rod no-osvobodi Inega gibanja in dejavno podprla svojo Narodno-osvobodilno voj-ko. Skupaj s lomi množicami so bili dejavno nrivzovni v narodnu-osvobodilneni gibanju tudi
vsi rodoljubni pošteni funkcionarji iz vseh političnih strank, skupin in domoljubnih organizacij. Vse to velja v enaki mori za vse narode Jugoslaviji:. S svojo dejavnostjo v na rod no-osvobodiluem gibanju so mi milno množice Jugoslavije odkrito in glasno izrazile svoj protest proti izdajalcem, nazadnjakom in špekulantom doma in za mejo, ki so se s prevaro in nasiljem držali mi oblasti v stari Jugoslaviji in stidu j vnovič poskušajo, da bi se dokopali na oblast — opiraje se ti a najbolj naža.l-njaške kroge — s pomočjo izdajstva, prevare in speku. Incije. Toda vsi ti poskusi tie morejo skrllj okoinodf. da je bilo med ha rod uo-os vu l> ud i 1 n u boi bo ustvarjeho povsem novo razmerje političnih moči v naši državi iti da mora to novo razmerje fnoči najti izraza tudi v njeni upravi in držuvUem vodstvu.
2. Eden najvažnejših virov moči naše iinrotlim.osvo. bodi In e borbe je okolnost, da sta enotno mivotltm-osvo. budil no gibanje narodov Jugoslavije in njegov n Narod, no-osvohodilna vojska zrasla iz osvobodilnih gibanj vseh našiti tiarodov. Za borbo proti okupatorjem niso bili l'f>-trebhi narodom Jugoslavije nikakršni predhodni spora-zitmi o entikopravbosti itd. Zgrabili so za orožje, začeli osvobajati svojo zemljo in si s lem ne samo pridobili, temveč tudi Zagotovili pravico mi samdmllhčbo, vštevM pravico nn odcepitev ali združitev z drugimi narodi. V<9 moči, ki sodelujejo v narodno-osvolsodilneiii gibanju, prlznhvajo našim narodom vse te pravice že od prvem dne. Prav zaradi tega so se narodi Jugoslavije še tesne;o povezali v skupni borbi. V dveh letih bi pni herojsko borbe proti okupatorjem in njihovim pomagačem so li li v narodnih množicah Jugoslavije skrhani ostanki veliko« srbske hegembnistične politike, razbiti poskusi, dii raz« dvojita Daše narode vzajemno sovraštvo In nesloga* sočasno pa so bili premagani tudi ostanki nazadnjaškega separatizma. Tako so bili postavljeni ne mimo materialni in politični, ttimveč tudi vsi moralki pogoji žh ustvari« lev bodoče bratovske, demokratične, federativne skupnosti haših narodov, nove Jugoslavije, zgrajene na enakopravnosti njenih narodov. Danes, ko stojijo narodi Jugoslavije pred izgonom okupatorjev iv. ni;'i zemlje, zahtevajo oni prav zategadelj upravičeno, d n -m vzpostavi takšno vnd«lvo, lij bo že po svojem sestav n in po svojem programu poroštvo, da ho vsem narodom Jugoslavije tudi zares Zagotovljena enakopravnost v federativni Jugoslaviji,
9 Uspehi naše narodno-osvobodilne borbe =o prenesli po vsem svetu slavo na?ih narodov, razbili so »n-Ijufive predstave, katere so posejali sovrnžrvki naš1 h narodov, in močno utrdili mednarodne politične on. stojanke Jugoslavije in njenih narodov. Vse sdo n roli. hitlorlevske<*n bloka so ■toneš ?p priznale veliki del'«? naših narodov v splošni borbi proti fnšuličnhn o .sva-
jakem. 1'oda lo še ni dovolj. Narodi Jugoslavije zahtevajo upravičeno od zaveznikov in vseh svojih prijateljev, da ne priznajo samo njihove borbe proti okupatorju, lenivce tudi njihovo svobodno demokratično Voljo. Naro-di Jugoslavije zahtevajo upravičeno, da preneha podpora, ki se v zamejstvu še vedno več ali manj daje izdajalski ubežnj jugoslovanski »vladk in kliki okrog nje. Sočasno pa zahtevajo narodi Jugoslavije upravičeno, da prizna in spoštuje zamejstvo organe narodne oblasti, ki so vznikli iz dosedanje borbe.
4.	Medlem ko so narodi Jugoslavije dve leti in pol pojili zemljo svoje domovine s svojo krvjo, da bi jo osvobodili od osovraženih osvajalcev, je nazadnjaška ubežim klika v zamejstvu, Iti se imenuje »jugoslovenska vladat, storila vse, kar je premogla, da bi izlrgaln orožje jz roli naših narodov. 'L lažmi in obrekovanji je gel j uta la zamejstvo, poskušala skriti pravo voljo narodov Jugoslavije, poskušala preprečiti vsakršno pomoč svobodoljubnih narodov našim uarodom. Z lažmi in obrekovanji je poskušala odvrniti naše narode s poti borbeno edinosti, bratovskega sodelovanja in sloge, s polj graditve nove, bratovske njih skupnosti, S pomočjo svojili agentov, pred-vsem Draže Mihajlo viču, je la vlada sistematično organizirala brnlomorno vojno v vseli deželah Jugoslavije, sočasno pa je obrekljivo zvračnla odgovornost za to na imrodno-osvobodilno gibanje. Ona je v celoti odgovorna zn klanja in zločine, kj so jih izvrševale in jih še izvršujejo čeluiške bande, ki se uradno imenujejo »Jugoslovanska vojska v domovini*. Sočasno se je trudila, da zaneti sovraštvo med narodi Jugoslavije, da jili nahujska na medsebojna klanja. V tem izdajalskem opravku se je Inko imenovana vojska te »vlade« — Mihajlovićevi četniki — zvezala na življenje in smrt z okupatorji in poslala v borbi proti našim uarodom najmočnejša opora fašističnih osvajalcev. Ta vlada je bila v procesu stalnega razpadanja. V njeni sedanji sestavi so ostali najbolj zagrizeni velikosrbski elementi z Dražo Mi linji ovićeni in Petrom Zivkovičem na čelu, čeprav ta formalno ni član vlade. To je vlada odkrile bratomorne vojne in šovinističnega terorja, vlada službovanja fašističnim okupatorjem, izrazito protidemokratična vlada, ki dela zavestno na razbijanju in razkosavanju Jugoslavije. Zavoljo tega zahtevajo narodi Jugoslavije upravičeno, da se takšni jugoslovanski »vladi« v zamejstvu tudi formalno vzame pravica, da bi jih še predstavljala.
5.	Sporedno z vlado je za izdajalsko politiko, naperjeno proti osnovnim koristim narodov Jugoslavije, odgovorna tudi nazadnjaška prolinarodna monarhistična Mika. V imenu kralja Petra in monarhije so velikosrbsko in druge nazadnjaške klike pripravile in izvrševale najbolj podle zločine proti lastnim narodom. Kralj Peter je dve loti in pol zastavljal vso sv'ojo avtoriteto, da bi podprl izdajalsko, zločinsko delovanje izdajalcev. Zgodil se je edinstven primer izdajslva v zgodovini: kralj jo vrhovni poveljnik izdajalskih delniških band Draže Mihailoviču, ki so sestavni del okupatorske vojske, s katero se naši narodi bijejo na življenje in smrt. Potem ko so propadli vsi p roti na rod u| poprijemj nazadnjaških izdajalskih elementov, sin kralj in monarhija ostala zadnje zavetje, središče vseh protina rodnih klik. Pod praporom kralju in monarhije se izvršujejo najbolj gnusna izdajstva in najbolj strahotni zločini nad našimi narodi. Polenilalceni jo potrebno, in lo zahtevajo narodi Jugoslavije, tla se tud| /. ozirom na kralja In monarhijo določijo mere, katere ustrezajo njihovemu razmerju do, narodno-osvobo. dllue borim.
, 11.
Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije Izraža v imenu vseli narodov Jugoslavije, ki jih pred-stavlja kot njihf>v vrhovni zakonodajni predstavniški zbor, topla čustva prijateljstva, ki jih narodj Jugoslavije gojijo do narodov Zveze sovjetskih socialističnih republik, Velike Britanije in Združenih držav Amerike, kakor Uidi čustvo občudovanja in priznanja za herojsko borbo in slavne zmage Rdeče armade na vzhodni tronli ter zavezniških kopnih, pomorskih in zračnih sil nad fašističnimi osvajalci.
Narodi Jugoslavije cenijo vsa znamenja, ki Iražejo, da se v zavezniških državah danes vedno bolj pravilno upošteva borba, ki jo vodijo naši narodj že dvo leti in pol, ter vloga, kolera ji pripada v skupaj borbj svobodoljubnih narodov proti fašistični kugi.
Narodi Jugoslavije so hvaležno sprejeli prvo pomoč v vojaškem materialu, opremi in hrani, ki so jim jo izkazali zavezniki. Z veseljem pozdravljajo vzpostavitev direktnih zvez med glavnim slabom zavezniških oboro-ženili sil na srednjem vzhodu in vrhovnim Slabom Narodno-osv-obodilnc vojske in pari ižanskih odredov Jugoslavije, ki so omogočile začetek bratovskega vojaškega sodelovanja mod silanij Niirodiio-osvobodilno voj. ske in zavezniškimi oboroženimi silami. Z veseljem sprejemajo in pozdravljajo narodi Jugoslavije sklepe moskovske konference predstavnikov vlad Zveze sovjet-skih socialističnih republik, Veliko Britanijo in Združenih držav Amerike, kalcij zagotavljajo vsem narodom pravico, da sami, po svobodno izraženi volji odločijo vprašanja svoje notranje državne ureditve, Ti sklepi so največjega pomena tudi zn narode Jugoslavije, ki so s svojo uporno osvobodilno borbo pokazali voljo in pripravljenost, da svojo skujmo domovino zgradijo samj na novih temeljih' resnično demokracije in enakopravnosti narodov.
Narodi Jugoslavije bodo nadaljevali in še podkrepili svojo borbo za dokončno popolno zmago nad fašističnimi osvajalci ier izjiolnilj svojo dolžnost, kj jo občutijo do skupne stvari, ki se zanjo borijo vsi svobodoljubni narodi sveta. Znlo pričakujejo, da bodo njih napori in delež, l<i ga s svojo borlio in žrtvami doprhmšajo tej skupni stvari, pravilno ujmšlevani in da bodo zavezniške vlado v interesu skupne stvari olajšale s svojimi bodočimi odločitvami narodom Jugoslavije, da izpolnijo do konca svojo veliko dolžnost, katero so prostovoljno vzeli na svoja ramena.
III.
Z ozirom na vse tc okolnosti s k I e n o
Protifašistični svet narodno osvoboditve Jugoslavijo kot najvišje in edino resnično predstavništvo volje vseh narodov Jugoslavije:
t, da se ProlifaŠislični svel narodne osvoboditve Jugoslavijo koiisliluira v vrhovni zakon udaj ni in izvršilni predstavniški zbor Jugoslavijo kot vrhovni predstavnik suverenosti narodov in države Jugoslavije kot celote in citt se postavi Nacionalni komitet osvoboditve Jugoslavije kol organ z vsemi oznamenili narodne vlade, po katerem bo Protifašistični svel narodne osvoboditve Jugoslavijo ostvarjal svojo izvršilno funkcijo;
2.	da so izdajalski jugoslovanski ubežnj »vladi« odvzamejo vse pravice zakonite vlade Jugoslavije, zlasti da bi pre.-lslavljnla narode Jugoslavije lijev koli in pred komer koli;
3.	da se vse mednarodne pogodbe in obveznosti, lđ so jih v imenu Jugoslavijo sklonile ubežne »vlade« v zamejstvu, pregledajo glede potrebe, ali naj se vnzvelja-vijo, ponovno sklenejo ali potrdijo, ter da se nc priznajo mednarodne pogodbe in obveznosti, kj bi jih mogoče še kdaj sklenila ube/žna tako imenovana »vlada«;
4.	da se zgradi Jugoslavija na demokratičnem federativnem načelu kol državna skupnost enakopravnih narodov;
b. da se vsi tj sklepi oblikujejo v posebnih odlokih Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije.
V Jajcu dne 29. novembra 1943.
Protifašistični svet narodno osvoboditve Jugoslavijo '1 ajiiik:	Predsednik:
Rodoljub fJolnliovie I. r.	Dr. Ivan Ribar I. r.
2.'
Odlok
o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije in Nacionalnom komitetu osvoboditve Jugoslavije kot začasnima organoma vrhovne narodno oblasti v Jugoslaviji med narodno osvobodilno vojno
1.
V skladu s trdno voljo narodov Jugoslavije, da se iz njihove sloge in edinosti v borbi proti okupatorju zgradi nova, na nacionalnem h ra lovstvu in enakopravnosti zasnovana Jugoslavija kol skupna domovina njenih narodov, in po zns'ugi uspehov enotne Narodno osvobodilne vojsko in partizanskih odredov Jugoslavije, ki je pod vodstvom Vrhovnega štaba v sami borbi združila vsa narodno osvobodilna gibanja narodov Jugoslavije, se je Protifašistični svet narodno osvoboditve Jugoslavije med osvobodilno vojno razvil v vrhovnega predstavnika suverenosti narodov in države Jugoslavije kot celoto.
2.
Ustrezajoč tej okolnosti in razvojni stopnji narodno osvobodilno borbe v Jugoslaviji, v skladu z načeli Fode-ratlvne ureditve bratovsko, na demokratični podstavi in nacionalni enakopravnosti zgrajeno Jugoslavije, se Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije konstituira v vrhovni zakonodajni in izvršilni narodni predstavniški zbor Jugoslavijo med narodno osvobodilno vojno.
3.
Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije si voli predsednišlvo, ki ga sestavljajo: predsednik, pel podpredsednikov, dva tajnika in najmanj 10 članov,
4.
Predsodništvo Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije jo v imenu sveta predstavnik narodne in državne suverenosti Jugoslavije in izvršuje v času med zasedanji sveta, kj mu odgovarja zn svoje delovanje, vse njegove funkcije, zakonodajne in izvršilne.
Predsodništvo Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije imenuje Nacionalni komitet osvoboditve Jugoslavije.
C.
Nacionalni komitet osvoboditve Jugoslavije je najvišji izvršilni in naredbodajnj odbor narodne oblasti v Jugoslaviji, po katerem oslvaija Protifašistični svet n a. rodne osvoboditve Jugoslavijo svojo izvršilno funkcijo.
7.
Nacionalni komitet ima vsa oznamenita narodno vlade. Za svojo delovanje je nacionalni komitet odgovoren Protifašističnemu svetu narodne osvoboditve Jugoslavije.
8.
Nrciouahii komitet sestavljajo: predsednik, tiije podpredsedniki in ustrezajoče število poverjenikov.
e.
Ta odlok stopi v veljavo takoj.
St. 1.
V Jajcu dne 30. novembra 1943.
Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavijo
Tajnik:	Predsednik:
Rodoljub Oolakovie 1. r.	Dr, Ivan Ribar 1. r.
3.
Odlok, s katerim se tako imenovani jugoslovanski vladi v zamejstvu odvzemajo pravice zakonite vlade Jugoslavije in kralju Petru II. Karadjordjevieii prepoveduje vrnitev v domovino
(izdan pod št. 2 v Jajcu z dnem 29. novembra 1913).
4.
Odlok
o zgraditvi Jugoslavijo na fcderalivnem načelu
Na temelju pravice vsakega naroda na samoodločbo, všlevši pravico na odcepitev ali združitev z drugimi narodi, in v skladu z resničnim razpoloženjem vseh narodov Jugoslavije, ki je prišlo do izrazu med triletno skupno narodno osvobodilno borbo, katero je skovala nerazdružljivo b ra lovstvo narodov Jugoslavije, izdaja Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavijo sledeči
odlok:
1.	Narodi Jugoslavije nikdar niso priznavali niti no priznavajo razkosanja Jugoslavije po fašističnih imperialistih In so v skupni oboroženi borbi dokazali svojo trdno voljo, da ristanejo združeni v Jugoslaviji.
2.	Da In se izvedlo načelo suverenosti narodov Jugoslavije, da bi predstavljala Jugoslavija resnično domovino vseh svojih narodov in da nikdar več uc bi postala poprišče katere koli hegemon »stične klike, se Jugoslavija gradi in se bo zgradila mi federativnem načelu, ki bo zagotovilo popolno enakopravnost Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev in Črnogorcev, oziroma narodov Srbije, Hrvatske, Slovenije, Makedonije, Crno gore ter Bosne tn Hercegovine.
8. V skladu k takšno federativno zgraditvijo Jugoslavije, ki so naslanja na nnjpopolnelše demokratične pravice je oUo'nosl, da že sedaj, med narodno osvobodilno vojno, predstavljajo temeljne organe narodu®
oblasti v jiosiimeznih narodih Jugoslavijo narodno osvobodilni odbori in dtuelaj protifiišislirni svoti narodjn? osvoboditve (Ulavni narorlno osvobodilni odbor Srbije, Deželni pr-lifašistirni <vel jih rodne osvoboditve llrvnt-s!<e, Slovenski narodno osvolrorlilni odbor. Dožebij proti-frisistii’iii svet narodne osvoboditve Bosne in Hercegovino, Dežrdni prolifašislični svet narodne osvoboditve C me gore in Boke, Deželni protifašistični svet narodne osvoboditve Sandžaka, iniciativni organi /.a deželni proli-faš!stieni svet narodne osvoboditve Makedonije) in da Je Protifašistični svet narodne osvobodi Ive Jugoslavijo vrhovni zakonodajni in izvršilni zho. narodov Jugoslavije ter vrhovni predstavnik suverenosti narodov in države -Jugoslavije kot celote.
4.	Narodnim manjšinam v Jugoslaviji se zagotovijo vse narodne pravice.
5.	Ta odlok stopi v veljavo takoj.
St. 3.
V Jajcu dne 20. novembra 1943.
Protifašistični svet narodne osiolmdltvo Jugoslavije
Tajnik:	Predsednik:
Rodoljub ('olnković 1. r.	Dr. Ivun Hi bar 1. r.
5.
Odlok o priznanju in zahvali narodno osvobodilni
Tujski
(izdan pod it. 4 v Jajcu z dnem 29. novembra 19-13),
6.
Odlok o'uvedbi naziva maršali'' Jugoslavijo v narodno osvobodilni vojski Jugoslavijo
(izdan pod št. 5 v Jajcu z dnem 29. novembru 1913).
7.
Odlok
o odobritvi odlokov, narodi’ In izjav izvršilnega odboru Protifašističnega svetu narodno osvoboditve Jugoslavije iu Vrhovnega štaba Narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavijo
Protifašistični švet narodno osvoboditve Jugoslavije izdaja na svojom drugom zasedanju duo 29, novembra 1043 tal o odlok:
1.
O lohruje se delo Izvršilnega odbora [‘rolifašističnega svela narodne osvoboditve Jugoslavije v dobi med prvim in drugim zasedanjem sveta.
Odohmjejo in potrjujejo se vsi odloki in naredbe, katere je med svojini dosedanjim delom objavil Vijiovni •Juh Narodno osvobodilne vojake In partizanskih odredov Jugoslavije.
3.
Odohrujpjo In potrjujejo ae v;j skupni odloki, na-recliie i u izjave I z \ i e' iv-gn otfhmc 1	‘ a - ist Ičnoga - vetii
narodno osvoboditve Jugualuvijo iu Vrhovnega šlubn
Narodno osvobodilne vojske in parlizanskih odredov Jugoslavije.
til. (i.
V Jajcu dne 29. novomhra-1913.
Protifašistifni svet narodno osvoboditve Jugoslavijo
Tajnik:	Predsednik:
Hoduljob čolnkovfd 1. r.	f)r. Ivan Hilmr 1. r.
8.
Odlok o priključitvi Slovenskega Primorja, Beneške Slovenije, Istre in hrvatskih jadranskih otokov V Jugoslaviji
(izdan pod št. 9 v Jajcu z dnem 29. novembra 1943).
9.
Odlok
o ustanovitvi Državno komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev
1.
Z namenom, da se določijo odgovornosti tor izsledijo in kaznujejo vso osebe, odgovorno za zločine, ki so jih v Jugoslaviji med vojno izvrševali in jih izvršujejo okupatorji in njihovi pomagači, se ustanovi pri Prcdsed-ništvti Nacionalnega komitetu osvoboditve Jugoslavijo Državna komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev,
2,
Nacionalni komitet osvoboditve Jugoslavije imenuje člana le komisijo in predpiše pravilnik o njenem delovanju.
3.
Ta odlok slopi v veljavo takoj.
St. 10.
V Jajcu dne 29. novembra 1943.
Protifašistični svet narodne osvobortitv« Jugoslavijo
Tajnik:	Predsednik:
Rodoljub Oolnkovlč 1. r.	Dr, Ivan Rihar 1. r.
10.
Odlok o objavljanju odlokov in rnzglnsov Protifašističnega sveta n urod no osvoboditve Jugoslavijo, njegovega predsedništvn in Nacionalnega komitet1« v srbskem, hrvatskom, slovenskem in makedonskem jeziku
(Izdan pod šl. 18 z dnom 15, januarja 1944),
II.
Oillolt
o orlom * javnih notarjev in jnvno-nofnrskih z^r-niic
N n predlog Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugo-slavlje in na lemelju četrtega člena odloka o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije in Nacionalnem komitetu osvoboditve Jugo*1 s i :jo kot začu i Mun orna nema vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji med narodno osvobodilno vojno
ti
lzdnjn Prcdsedništvo PrMifašistivnega sveta narodne n-ivobvdilve Jugoslavije sledeči odlok:
«	Člen 1.
Na območju demokratično federativno Jugoslavijo se odpravljajo vsi juviij notariati in javno-notarake zbornico,
Člen 2.
Vsi posli, knlere so doslej vodili javni nolarji, preidejo v pristojnost narodnih sodišč. V ta namen so dolžni javni notarji izročiti pristojnemu narodnemu sodišču ves arhiv, listine in imovino strank, ki se je pri njih zatekla.
Člen 3,
Za likvidacijo javno-tiolarskih zbornic in izročitev njih arhivov in imovine narodnim sodiščem se postavi v vsaki javtio-nolarskj zbornici delegat.
Člen 4.
Ta odlok stopi v veljavo takoj in vsi predpisi, ki nasprotujejo temu odloku, prenehajo veljali.
St. 03.
V Beogradu dim 17. novembra 1944.
Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavijo
Tajnik:	Predsednik:
liodoljub čolakovič I. r.	Dr. Ivan liihar 1. r.
12.
Odlok
t) splošni amnestiji oseb, ki so sodelovale v Čoln iških enotah Draže Mihajloviča ali jim pomagale ali sodelovale v enotah hrvufskegn in slovenskega domobranstvu
Na predlog Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavijo in na temelju četrtega člena odloka o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije in Nacionalnem komitetu osvoboditve Jugoslavijo kol začasnima organoma vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji mod narodno osvobodilno vojno Izdaja Prcdsedništvo Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije sledeči odlok:
Člen 1.
Podeljuje se splošna amnestija vsem osebam, ki so sodelovale v Selniških enotah Draže Milmjlovič« ali jim Pomagale ali sodelovale v enotah hrvatskoga ali slovenskoga domobranstva.
Člen 2.
Ta amnestija se nanaša ludi na one osebe iz člena 1., I(i se še nahajajo v sestavu toh enot, ki pa jili do 15. januarja 1945 zapustijo, se prijavijo in dajo na razpolago vojaškim oblnstvom Narodno osvobodilne vojske in paril-Zimskih odredov Jugoslavije alj organom civilne oblasti Narodno osvobodilnih odborov.
Člen 3.
Amnestija zn dejanja iz. člena 1, se podeljuje no KUhIc nn lo, ali je kazensko poslopnnjc uvedeno, sodba izrečena ali postala izvršljiva.
Člen 4.
Amnestija se ne nanaša na one osebe, ki so mimo dejanj iz člena 1. zagrešile pred ali po objavljenju lega odloka drugo zločine kakor: uboje, požige, plenitve, posilstvu itd.
Člen 5.
Amnestija se ne nanaša na one osebe, kj tudi po razglasitvi le amnestijo zlonamerno še naprej izvrSuicjo dejanja iz člena 1. tega odloka.
Člen G.
Ta odlok slopi v veljavo z dnevom objavljenja.
Sl. 09.
V Beogradu dne 21. novembra 1044,
Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavijo
Tajnik:	Predsednik:
Rodoljub čolakovič 1. r.	Dr, Ivan Ribar 3. r.
13.
Odlok o odpravi poverjeništva gozdarstva in rudarstva
(Izdan pod št. 88 v Beogradu z dnem 7. decembra 1944).
14.
Odlok o odpravi poverjeništva ekonomske obnove (izdan pod št. 89 v Beogradu z dnem 7. decembra 1944).
15.
Prcdsedništvo Protifašističnega sveta narodno osvoboditve Jugoslavije
(izvoljeno na seji drugega zasedanja Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije z dne 29.no. vembra 1944).
1(5.
Odlok, s katerim se podeljuje Josipu Itrozu-Tita naziv maršala Jugoslavije
(izdan pod št. 7 v Jajcu z dnem 30. novembra itl43).
17.
Odlok o imenovanju Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavijo
(izdan pod št. 8 v Jajcu z dnem 30. novembra 1943).
18.
Odlok
o postavitvi vseli državnih uradnikov in uslužbencev mi razpolago
1.	Vol državni uradniki in uslužbenci se postavljajo nn razpolago,
2.	Vsi državni uradniki in uslužbenci, ki so bili v službi do dnevu orvobodilve, pa nbo mobiliziram v \’n-rodno osvobodilno vojsko Jugoslavijo, ee morajo javiti
na svojo dolžnost. (Opravljali bodo posel v dosedanji službi do dneva odločitve.)
3.	Vsi bivši uradniki, ki so bili odslovljeni iz službe od okupatorskih oblnstev in izdajalski) vlad, 'še morajo javiti v uradili, v katerih so poslovali pred odpustom.
Beograd dne 31. oktobra 1014.
Predsednik
Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije;
Maršal Jugoslavije Josip Ltroz-Tifo 1. r.
10.
Odlok
e postavitvi delegatov v odvetniških zbornicah Člen 1.
Bo končne ureditve advokature (odvetnišlva) se postavlja v odvetniških zbornicah delegat.
Člen 2,
Ta odlok izvršijo federalne edinice po svojili pristojnih organih, a poverjenik Nacionalnega komileta osvoboditve Jugoslavijo za pravosodje izda v la namen potrebna pojasnila.
Beograd dno 17. novembru 1011.
Predsednik
Nacionalnega komileta osvoboditve Jugoslavije:
Maršal Jugoslavije Josip Itvoz-Tit« 1. r.
Poverjenik pravosodja:
Fra |0 Frol 1. r,
20.
Odlok
o ustanovitvi Gospodarskega sveta Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije
Člen 1.
Ustanavlja se Gospodarski svet Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije.
Cten 2.
G-'apesvet vid j gospodarstvo in koordinira v ta namen poslovanje vseli gospodarskih poverjeništev.
Člen 3.
V Gospodarski svel vstopajo poverjeniki trgovine In industrije, financ, poljedelstva, prehrane, gozdarstva, rudai.slva, prometa, gradenj in en predstavnik poverjeništva obrambe.
Člen 4.
Na čelu Gospodarskega sveta sloji predsednik, iti ga imenuje Nacionalni komitet osvoboditve Jugoslavije.
Člen 11.
Kot organ Gospoda rs k ega sveta se ustanavlja Komisija zu gospodarsko obnovo zemljo. Ta komisija po-
sluje pod vodstvom in nadzorstvom predsednika Gospodarskega sveta.
Člen 6.
Nacionalni komitet osvoboditve Jugoslavije predpišo pravilnik o delovnem področju in poslovanju Gospodarskega sveta.
Člen 7.
Ta odlok stopi v veljavo takoj,
Beograd dne 14. decembra 1944.
Predsednik
Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije:
Marša! Jugoslavije Josip Itroz-Tito t. r.
Poverjenik trgovine in industrije:
Andrija tlcbrnng 1. r.
21.
Odlok o imenovanju predsedniku Gospodarskega sveta Nacionalnoga komiteta osvoboditve Jugoslavijo
(izdan v Beogradu z dnem 14. decembra 1944).
22.
Odlok
o organizaciji Državnega statističnega urada demokratične federativno Jugoslavije
Člen 1.
P vi Predsedništvu Nacionalnega komitetu osvoboditve Jugoslavije se ustanavlja Državni statistični urad demokratične federativne Jugoslavije kot vrhova] stati-stični organ z nalogo, dn statistično službo v vsej državi organizira po Federalnih statističnih uradih Inko, da bo sposobna nuditi hitro, enotno in statistično dokumentacijo v vseh panogah narodnega življenja.
Člen 2.
Na Čehi Državnega statističnega urada demokratično federativne Jugoslavije stoji direktor, ki ga postavlja Nacionalni komitet osvoboditve Jugoslavije in ki odgovarja za svojo poslovanje Predsedništvu Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavijo.
Člen 3.
Državni statistični urad je dolžan skrbeti za zbiranje, obdelovanje in objavljanje vseh splošnih in posebnih statistik iz področja narodnega življenja, zlasti pa izvajati splošne demografske, industrijske, poljedelske in drugačne statistike, skrbeti za koordinacijo vseli statistik, katero vodijo kateri koli organi narodne oblasti ali javnih ustanov, in skrbeli za statistih)! pouk v državi Inko, da organizira stalne statistične šole in statistične tečaje.
Člen 4.
Vsako poverjeništvo Nacionalnega komiteta osvoho-ditve Jugoslavije bo zbiralo in spremljalo vso statistično dokumentacijo, zlasti uspevke statistične službe svojega sektorja, in ustanovi v ta namen posebno etatistično službo v svojem poverjeništvu.
Člen 5.
Preckedništvo Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije predpiše poseben pravilnik o delovnem področju in poslovanju Državnega statističnega urada demokratične federativne Jugoslavije.
Člen 6.
Tn odlok stopi v veljavo z dnevom objavljenja.
Beograd dne 14. decembra 1944,
Predsednik
Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije:
Maršal Jugoslavijo Josip Broz-Tito 1. r.
23.
Odlok
o »Uradnem lisfu demokratične federativne Jugoslavije«
Člen 1.
Nacionalni komitet osvoboditve Jugoslavije izdaja »Uradni list demokratične federativne Jugoslavije«!:, čl-gar izdajanje in nadzor spadata v pristojnost Predsed-ništva Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije,
Člen 2.
■ »Uradni lisi« se tiska v srbskem, hrvaškem, slovenskem in makedonskem jeziku.
Člen 3.
V	»Uradnem listu« so objavljajo: vsi odloki (naredbo, pravilniki, odredbe, navodila splošnega pomena itd.) Protifašističnega svola narodne osvoboditve Jugo-vije, Nacionalnega komiteta in jioverjeništov Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije, katerih značaj zahteva, da se objavljajo uradno; vse odredbe o službenih razmerjih nameščence1' Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, Nacionalnega komiteta, poverjeništev Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavijo in njim podrejenih ustanov, kakor tudi vsa odlikovanja.
Člen 4.	!'?:
V	»Uradnem listu« se bodo objavljali vsi oglasi, objave, dražbe, protokolacije, amortizacije in drugo, kolikor zahtevajo lo obstoječi predpisi Hi kolikor odredi tako odločba sodišča ali drugačnega pristojnega narodnega oblnstva,
1	Člen 5.
A .	* * . i
Predsedništvo Nacionalnega komiteta osvoboditve 'Jugoslavije predpiše s pravilnikom natančnejše odredbe o izdajanju iu urejanju »Urajuega lista«.
Člen 6.
Ta odlok stopi v veljavo z dnevom objavljenja, Beograd dne 19. decembra 1044.
Predsednik
Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavijo:
Maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito 1. r.
24.
Ukaz
o odlikovanju v narodno osvobodilni borbi
Ustanavljajo so sledeči redovi:
1.	Ited narodnega heroja
se dobj za izpričana herojska dejanja na bojnem polju in herojsko zadržanje pred sovražnikom. Red je zvezan z denarnimi beneficijninl in s posebnimi prednostmi tako za nosilca kakor tudi za njegovo rodbino;
2.	Red partizanske zvezdo prve vrsto
so dobi za spretnost pri poveljevanju in za posebno za-sluge v borbi;
Drugo vrsto
se dobi za hrabrost iu posebne podjome borcev;
Tretjo vrsto
se dobi za hrabrost in požrtvovalnost v borbi;
3.	Red narodno osvoboditve
so dobi za zaslugo, sloi-jnne zn osvobodilnv naroda;
4.	Red za hrabrost
se dobi za izpričano hrabrost v narodno osvobodilni borbi;
5.	Medalja za hrabrost
so dobi zn izpričano hrabrost v narodno osvobodilni borbi;
G. Red brutovstva in edinosti se dobi za izpričano dclovanjo pri oslvarjenju edinosti naših narodov.
Dne 15. avgusta 1943.
Vrhovni komandant Narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov - . Jugoslavije:
\ TIT 0 1. r.
Opomba:
1.	Ta ukaz slopj v veljavo takoj.
2.	Doslej proglašeni Narodni heroji dobijo samo. dejno »Red narodnega heroja«.
3.	Odlikovanja podeljuje Protifašistični svet narodno osvoboditve Jugoslavije na predlog Vrhovnega komandanta Narodno osvobodilne vojske iu partizanskih odredov Jugoslavije,

Ti ?a 25.
Odlok
o prohodu sovražiiiškogn imclja v državno svojino, o državnom upnivljanju i melju inisolnih oseh hi o zasegi, imetja, ki so ga okupatorsko oblasti prisilno
odtujilo
Člen 1.
Z clnovom, ko stopi ta odlok v veljavo, preide v državno svojino:
1.	vse Imetje nemškega rajhn in njegovih državljanov, ki se nahaja na ozemlju Jugoslavije;
2.	vse imetje oseb nemško narodnosti z izjemo onih Nemcev, ki so se borili v vrstah Narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije ali ki so državljani nevtralnih držav in se med okupacijo niso .vedli sovražno;
3.	vse imet jo vojnih zločincev in njih pomagačev ne glede na njihovo državljanstvo in, ne glede na državljanstvo, imetje vsako osebe, ki jo bila s sodbo državljanskih ali vojaških sodišč obsojena na izgubo imetja V korist države.
Odredbe tega odloka veljajo v lem primeru za imetje jugoslovanskih državljanov ne glede na to, ali je ono v zemlji ali v zamejstvu,
Člen 2.	.
Imetje odsotnih oseh, ki so bile med okupacijo po sovražniku nasilno odvedene ali so same pobegnile, preide v državno vodstvo narodnih posesti, kjer sc bo upravljalo kot zaupna posest do končne odločitve o lastništvu.
Imetje, ki je prešlo v last tretjih oseb pod pritiskom okupacijskih oblasti, preide do nadaljnjo odločitve pod zasego države.
Člen 3.
Kot imetje v smislu toga odloka je treba šteti nepremične posesti, premične dobrine in pravico, kakor: zemljiško posest, hiše, pohištvo, gozdove, rudarsko pravice, podjetja z vsemi obrati in zalogami, družbe, druživa vsako vrste, sklade, pravico uživanja, vsakovrstna plačilna sredstva, terjatve, udeležbe v obratih in podjetjih, avtorske pravice, pravice industrijske svojino, kakor tudi vse pravico na zgoraj navedeno predmete.
Člen 4.
Vsako imetje, za katero veljata čjcna 1. in 2. tega odloka in' glo'te katerega že obstaja sodba državljanskih ali voj škili sodišč ali ki jo že prod izdajo tega odloka prešlo v državno svojino ali pod državno upravo ali zaplembo v posameznih federalnih enotah demokratične federativne Jugoslavije, sc postavlja pod upravo dn nadzor Državnega vodstva narodnih posesti pri poverjeništvu trgovine in Industrije. To so nanaša na imetje, ki ga oznameni poverjeništvo trgovine in industrijo za imetje splošnega državnega pomena.
V primeru, da sodbe še ni ali da postopanje proti lastniku še ni pričeto, predlaga začasni prehod imovine pod upravo in’ nadzor Državnega vodstva narodnih posesti Državna ali Deželna komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev iu njihovih pomagačev. To komisije
<B fi eE» ro ai k'ji a)
so dolžne, sprožiti hkrati postopanje pred civilnim] ali vojaškimi sodišči. Na enak način je treba postopati z imovino oseb, proti katerim je pri sodišču v teku postopanje zaradi kaznivega dejanja, za katero je zagrožena izguba imovine, in o lem obvestiti sodišče.
Člen 5.
Namen, da so poslavlja vso podržavljeno ali zaseženo. imetje pod upravo in nadzor Državnega vodstva narodnih posesti je maksimalno izkoriščanje tega imetja za načrtno proizvodnjo zaradi kar najbolj In"tre in kar najbolj uspešno dosege zmage v osvobodilni vojni in za osivnrilev pogojev uspešne gospodarske obnovitve in zgraditve Jugoslavijo kot celote in vseli njenih ferle-ralu ih enot. Vprašan je državne svojine kol svojine Jugoslavije ali svojine posameznih federalnih enot se uredi pozneje e posebnim odlokom Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, ki ho pri lem upošteval načelo upravljanja iu proizvodnjo po vnem, splošnem državnem načrtu.
Člen G.
Pravni posli oseb in podjetij iz člena 1. lega odloka, ki so bili sklenjeni od G. aprila 1041 do objavljenja tega odloka ali se sklenejo po objavljenju tega odloku z namero, da se preprečijo nasledki lega odloka in sankcije, predvidene z moskovsko ali teheransko konferenco, se proglašajo zn nično.
Do sodne odločitve o ničnosti takih pravnih poslov upravlja imetje Državno vedslvo narodnih posesti ustrezno členu 4., odstavek 2,
Člen 7.
Ko preide imetje v svojino državo oziroma pod njeno upravo, preslano razpolagalna pravica dosedanjih lastnikov oziroma imetnikov.
Člen 8.
Uprava imetja, ki je po tem odloku podržavljeno ali zaseženo, spada v delovno področje poverjeništva trgovine in industrije.
Poverjenik trgovino in industrije bo izdajal natančnejše odredbo in navodila za izvrševanje tega odloka. Kolikor so prizadeti inleresi drugih resorov, se bo sporazumeval s pristojnimi poverjeništvi.
Člen 9.
Upravljanje in nadzor nad imetjem, ki prehaja v smislu tega odloka v svojino ali upravo države, izvršuje Državno vodstvo narodnih ponesli, ki stopijo vanj tudi predstavniki federalnih enot. Slovilo čhmnv tega vodstva odrodi poverjenik trgovine in industrijo. Člani vodstva se poslavljajo z odločitvijo poverjenika trgovino in industrije sporazumno s poverjenikom ekonomsko obnove in poverjenikom financ, V Državnem vodstvu narodnih posesti se uredi potrebno, glavnim gospodarskim pa nega m ustrezajoče število odsekov.
Člen 10.
Državno vodstvo narodnih posesti so pooblašča, dn izvršuje vse pravne posle, ki jrh zahteva pravilno upravljanje prevzetih, imetij.

o
V delovno področje Državnega vodstva narodnih posesti spada zlasti:
l da na podstavi odločitev in navodil poverjenika trgovine in industrije poslavlja pri prevzetih imetjih upravitcljstva oziroma sekvestre in jim daje smernice za racionalno izkoriščanje teh imetij;
2.	da ugotovi imovinsko stanje, aktiva in pasiva imetij, ki preidejo v upravo Državnega vodstva narodnih posesti;
3.	da odloči, na kakšen način se bodo prevzeta imetja izkoriščala v splošno dobrobit naroda kot celote.
Člen 11.
Natančnejše odredbe o delovnem področju In organizaciji Državnega vodstva narodnih posesti predpiše poverjenik trgovino in industrije s posebnim pravilnikom.
Člen 12.
To odlok slopi v veljavo z dnevom objavljenja.
Beograd dne 21. novembra 1014,
Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavijo
Tajnik:	Predsednik:
Rodoljub čolakovld 1. r.	Dr. Ivan Ribar 1. r.
2G.
Odlok o začasni ureditvi prejemkov uslužbencev civilno vrste, stalnih delavcev in dninarjev na poslu pri poverjeništvih Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije in njim podrejenih ustanov ter uslužbencev Narodne banke in Državne hipotekarno banke
(izdan v Beogradu z dnem 1. decembra 10-14),
27.
Odlok
o podpisovanju odlokov Nacionalnega komilctft osvoboditve Jugoslavije
Člen 1.
Vse odloke, ki jih Izdaja Nacionalni komitet osvoboditve Jugoslavije, podpisuje predsednik Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavijo oziroma njegov namestnik.
Člen 2.
Če se odlok nanaša na posamezno ali na več panog državno uprave, tedaj jo sopodpišejo 8o poverjenik oziroma poverjeniki, na katerih panogo državne uprave so odlok nanaša.
Člen 8.
Tn odlok slopi v veljavo z dnevom objavljenja.
Beograd dne 14. decembra 1944,
Predsednik:
Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije: Marčni Jugoslavije Josip Rroz-Tito 1. r.
Poverjenik Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije za pravosodje:
Franc Frol 1. r.
28.
Odlok o odpravi »Srpske zajednice rada« iu Nacionalne službe za obnovo Srbijo
(izdan v Beogradu z dnem 9. novembra 1944),
29.
Odlok
o polaganju prisego državnih uslužbencev in sodnikov narodnih sodišč
Člen 1.
Uslužbenci na delu pri Protifašističnem svetu narodne osvoboditve Jugoslavije, Nacionalnem komitetu, poverjeništvih Nacionalnega kornileta osvoboditve Jugoslavijo in njim podrejenih ustanov, nadalje uslužbenci ustanov federalnih edinic in pokrajin ter uslužbenci vseh Narodno osvobodilnih odborov so dolžni pri vstopu v službo položiti sledečo prisego:
>Prisegmn pri Časti svojega naroda, da bom zvesto služil narodu, da bom varoval in branil pridobitve narodno osvobodilne borbo in da bom vršil svojo dolžnost po zakonih in zakonitih navedbah vestno, marljivo in nepristransko.«
Člen 2.
Sodniki narodnih sodišč so dolžni pri nnslopu dolžnosti položiti tole prisego:
»Prisegam pri časti svojega naroda, da bom zvesto služil narodu in dn bom sodil zakonito in nepristransko, varujoč in braneč pridobitve narodno osvobodilne borbe.«
Člen 3.
Prisega se polaga prod pristojnim starešino in o položeni prisegi se sestavi zapisnik.
Člen 4.
Predpisi tega odloka so ne nanašajo na vojaška osebe in osebe, ki so na delu v vojaških ustanovah,
Člen 5.
Izvedba tega odloka se nalaga poverjeniku Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije za pravosodje.
Člen 6.
Ta odlok slopi v veljavo z dnevom objavljenja.
Beograd dne 19. decembra 1944.
Predsednik'
Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije:
Maršal Jugoslavije Josip Hroz-Tito 1. r.
Poverjenik pravosodja:
Frane Frol 1. r.
30.
Odlok o izplačilu enkratno podpore upokojencem (izdan v Beogradu z dnem 28, decembra 1914).
31.
Odlok o pn-glodu pravico na pokojnino, narodnoga priznanja^ stalno državno podporo in vzdrževanja tor o začasni denarni podpori prizadetih oseh
(izdan v Beogradu z dnem 19. decembra 1044).
32.
Navodilo o pregledu pravico na pokojnino, narodnega priznanja, stalne državne, podpore in vzdrževanja tor o začasni denarni podpori
(izdano pod II. št. 80 v Beogradu z. dnem 12. januarja 1915).
33.
Navodilo za izvršitev odloka o začasni ureditvi prejemkov uslužbencev civilne vrste
(izdano pod P. f. II. št. 1028 v Beogradu z dnem 1. decembra 1914).
34.
Navodilo zn odmero in pobiranje davka za H. polletje 1914.
(izdano pod P. t. št. 28/1 ti—44 brez. datuma).
35.
Odobritev dola strokovnemu gibanju
Predstavniki strokovnega gibanja Jugoslavije: Djuro Salaj, Mihajlo Milonič, Tone Fajfar, Lazar Stefanovič, Nastasija Labudovič, Pavle Pavlovič, Radeje Dakič in Mihajlo Svabič so s spisom z dne 2. januarja 1945 naznanili, da se bavijo z, obnovo in odprtjem delavskih strokovnih zvez.
Na podstavi navedenega naznanila o d lota
poverjeništvo notranjih zadev, da se odobruje delovanje predstavnikov strokovnega gibanja za obnovitev in odprtje delavskih strokovnih zvez na ozemlju demokratične federativne Jugoslavije.
P. n. z. št. 24.
Beograd dne 3. januarja 1945.
Poverjenik notranjih zadev: Vladu Zečevi« 1. r.
SltevzlRcai 3 h: c3re<>	fS-SS.
3(i.
Odlok
o povišanju invalidskih prejemkov dosedanjih
uživalcev
Člen 1.
Dosedanji invalidski prejemki (Invalidnina in dodatki) po naredbi o vojnih invalidih in drugih žrtvah vojne in go naredbi o vojaških invalidih iz mirne dobe sc povišujejo na dvojni znesek.
Clcn 2.
Invalidski prejemki, povišani po tem odloku, se izplačujejo od 1. novembra 1944 daljo.
Člen 3.
Izplačilo podvojenih invnPdskih prejemkov se vrši Iz rednih, v ta namen določenih kreditov.
Člen 4.
Razlago tega odloka daje poverjenik socialno politike v Nacion dcem komPotn osvoboditve Jugoslavij"
Člen 5.
Ta odlok stopi v veljavo z dnevom razglasitve.
Beograd dne 17. novem lira 1944.
Predsednik
Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije:
Maršal Jugoslavije Josip Broz-TKo I. r.
Poverjenik soclclne politike:
Dr. Anton Kržišnik l, r
37.
Odlok o odrejanju kredita po Din 300,090.000 (tri sto milijonov) za podeljevanje denarno podpore nepreskrbljenim rodbinam borcev Narodno osvobodilno vojsko in partizanskih odredov Jugoslavije ter padlih borcev Narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, invalidom narodno osvobodilno vojne in njihovim rodbinam kakor tudi rodbinam žrtev fašističnega terorja
(izdan v Beogradu z dnem 17, novembra 1944),
38.
Odlok
o podeljevanju začasne denarno podporo nepreskrbljenim rodbinam borcev Narodno osvobodilno vojsko iu partizanskih odredov Jugoslavije ter padlih borcev Narodno osvobodilno vojske in partizanskih odredov Jugoslavijo, invalidom narodno osvobodilne vojno iu njihovim rodbinam kakor tudi rodbinam žrtev fašističnega terorja
Člen 1.
Nepreskrbljenim rodbinam borcev Narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavijo ter padlih borcev Narodno osvobodilne vojske In partizanskih odredov Jugoslavije, invalidom narodno osvobodilne vojne in njihovim rodbinam kakor tudi rodbinam žrlev fašističnega terorja (usmrčenih po okupatorju in njogovih pomagačih, interniranih, odvedenih na prisilno delo in podobno) so podeljuje do dokončne ureditve njihovih pravic zrčadiia denarna mesečna podpora.
Člen 9.
Ta odlok stopi v veljavo z dnevom va/frlnsitv*'' Beograd dne 19. decembra 1914.
Predsednik
Nacionalnega komitela osvoboditve Jugoslavije; Maršal Jugoslavije Josip Broz-TUo 1. r.
Poverjenik socialno politike:
Dr. Anton Kržišnik 1. r.
Člen 2.
Za nepreskrbljene se štejejo tisto rodbine in osebo, ki od osebnega dela ali imetka nimajo stalnega do-bodica v višini najvišje podpore, predvidene s tem odlokom. Co imajo kakršen koli stalni dohodek, ki je manjši od najvišjega zneska podpore po tem odloku, prejemajo samo razliko med dohodkom in ono podporo, katera bi se jim podelita, da tega dohodka nimajo.
Člen 3.
Denarna mesečna podpora se podeljuje:
1.	v znesku do Din 6000.— osebam, ki so poslale nesposobne v narodno osvobodilni borbi in zavoljo toga niso sposobne, du v zadostni meri pridobivajo;
2.	v znesku do Din 5000,— rodbinam padlih borcev Narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavijo ter rodbinam žrtev fašističnega terorja;
3.	v znesku do Din 4000.— rodbinam oseb, lej so v vojaški službi v Narodno osvobodilni vojski in partizanskih odredih Jugoslavije.
Poleg tega se daje tudi mesečni dodatek v znesleu po Din 401).— za vsakega otroka do 18. lela starosti,
Rodbinam uslužbencev, stalnih delavcev in dninarjev državnih in javnopravnih ustanov in podobno, ki so v vojaški službi ,v Narodno osvobodilni vojski in partizanskih odredili Jugoslavije, se izplačujejo njihovi rodni prejemki.
Bančna, zavarovalna, industrijska in drugačna gospodarska podjetja izplačujejo rodbinam svojih službo-jemalcev, ki so v vojaški službi v Narodno osvobodilni vojski in partizanskih odredih Jugoslavije, njihove redne prejemke.
Člen 4.
Začasna denarna mesečna podpora teče od dneva, ko stopi ta odlok v veljavo,
Člen 5.
Federalne enote prilagodijo višino podpore, ki jo odreja člen 3. tega odloka, kupni moči denarja, ki je v prometu na njihovem območju.
Člen (i.
Poverjeništvo financ daje denarna sredstva, potrebna zn podeljevanje podporo po tem odloku, poverjeniku soralne politike, ki vrši razdelitev med federalne eno le.
Člen 7.
Izplačilne blagajne dostavljajo zn evidenco kreditov pristojnemu poverjeništvu federalne enote mesečna poročila o izplačilu podpor, izvršenem po tem odloku, poverjeništva pa poverjeništvu socialne politike v Nacionalnem komitelu osvoboditve Jugoslavije.
Člen 8.
izvedba tega odloka so nalaga poverjeniku socialne politike v Nacionalnem komitetu osvoboditve Jugoslavijo.
Natančnejšo odredbe za izvršitev odloka predpišejo poverjeniki socialne politike v federalnih enotah sporazumno s poverjeniki financ v doličnih federalnih enotah.
39.
Odlok
o podeljevanju podpore rodbinam, katerih hranitelji so v ujelništvu
Člen 1.
Rodbinam vojnih ujetnikov, ki so ostale brez za preživljanje nujno potrebnih sredstev, se podeljuje podpora po predpisih tega odloka. Oe jo živela rodbina od zaslužka (plače, dnine in temu podobnega) osebe v ujetništvu ali če od osebnega dela ali imelka nima stalnega dohodka v višini nnjvišje podpore, ki jo predvideva ta odlok, so domneva, da je brez za preživljanje nujno potrebnih sredstev. Rodbina, ki ima kakršen koli stalni dohodek, ki je manjši od najvišjega zneska podpore po tem odloku, prejema samo razliko med dohodkom in tisto podporo, katera bi se ji potlelila, da tega dohodka nima.
Člen 2.
Podporo smejo zahtevati člani rodbine ujetnika po sledečem redu:
1.	zakonska in Izvenznkonslca žena;
2.	dccu (zakonska, pozakonjena in nezakonska)-; ^
3.	roditelji (očo in mati).	'S
Člen 3.
Višina podpore sme znašati mesečno:
a)	na sedežu federalnih enot po Din 4000.—;
b)	v mestih do Din 3000.—;
c)	v trgi!) in vaseh do Din 2.000.—.
Razen -podpore so daje rodbinam dodatek v znesku po Din 400.— mesečno za vsakega otroka do 18. leta starosti.
Člen 4.
Federalne enote prilagodijo višino podporo kupni moči denarja, ki je v prom?,tu na njihovem območju.
Člen 5.
Poverjeništvo financ v Nacionalnem komitetu osvoboditve Jugoslavije d nje denarna sredstva, potrebna za podeljevanje podpore po lem odloku, na razpolago poverjeništva socialne politike v Nacionalnem komitetu osvoboditve Jugoslavije, ki vrš j razdelitev kredita med federalne enote.
Člen 0.
Izplačilne blagajne dostavljajo za evidenco kreditov pristojnemu poverjeništvu federalne enote merečim poročila o izplačilu podpor, izvršenem po tem odloku, poverjen’štvn pa poverjeništvu socialno politike v Nacionalnem komitetu osvoboditve Jugoslavije.
Člen 7.
Izvedba tcgn odloka se nalaga poverjeniku socialne politike v Nacionalnem komitetu osvoboditve Jugoslavije.
Natančnejše odredbo za izvršitev tega odloka predpišejo poverjeniki socialne politike v federalnih enotah sporazumno s poverjeniki financ v dotičnih federalnih enotah.
Ta odlok slopi v veljavo z dnevom razglasitve.
Beograd dne 10. decembra 1944.
Predsednik
Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije: Maršal Jugoslavije Josip Broz-Tilo L r.
Poverjenik socialne politike: tir. Anton Kržišnik 1. r.
40.
Odlok
o ustanovitvi »Komisije za ugotavljanje škode, povzročene po okupatorjih na kitlluino-zgodovinskih T'-v.rtral'li in prirodnih znamenitostih J ."davijo ter za njih vrnitev v domovino« pri poverjeništvu prosvete v Nacionalnom komitetu osvoboditve Jugo-. slavijo
Člen 1.
Da se ugotovi škoda, povzročena po okupatorjih na kulturno-zgodovinskih predmetih in prirodnih znamenitostih v deželah Jugoslavije in da se uvede postopek za vrnitev odnesenih predmetov v Jugoslavijo, se ustanavlja pri poverjeništvu prosvete v Nacionalnem komitetu osvoboditve Jugoslavijo Komisija za ugotavljanje fiknde, povzročene po okupatorjih na kulturno-zgoclovin-skih predmetih in prirodnih znamenitostih Jugoslavije ter za njih vrnitev v domovino.
Člen 2.
Poverjenik prosvete v Nacionalnem komitetu osvoboditve Jugoslavijo imenuje člane te komisijo in predpiše pravilnik -> njenem delovanju v sporazumu z Državno komisijo za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njih pomagačev.
Člen 3.
Ta odlok stopi v veljavo z dnevom razglasitve.
Beograd dne 19. dccombva 1944.
Predsednik
Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije: Maršal Jugoslavije Josip Broz-Tilo 1. r.
Poverjenik prosvete:
Edvard Kocbek 1, r.
41.
Odlok o izplačilu enkratne podpore rodbinam oseb, ki so v ujetništvu
(izdan v Beogradu z dnem 3. januarja 1915).
42.
Odlok
o obveznem naznanilu terjatev in drugačne imovine kakor tudi obveznosti v zamejstvu
Člen 1.
Vso fizično in pravne osebe, katerih stalno bivališče oziroma sedež tvrdke je na ozemlju Jugoslavije, morajo naznaniti vse terjatve v zamejstvu, kolikor še niso obračunane pc Narodni banki, ne glede na to ali so te terjatve prijavile Narodni banki ali ne
Člen 2.
Vse fizično in pravno osebe, katerih stalno bivališče ali sedež tvrdke je na ozemlju Jugoslavije, morajo naznaniti vso svojo drugačno imovino v zamejstvu, kolikor ni obsežena že v členu 1. tega odloka.
Člen 3.
Vso fizične in pravno osebe, katerih stalno bivališče ali sedež tvrdke je na ozemlju Jugoslavije, morajo naznaniti vso svojo obveznosti do zamejstva.
Člen 4.
Naznanilo terjatev In imovine v zamejstvu kakor tudi obveznosti do zamejstva se mora izvršiti no glede na to, kako so nastale.
Člen 5.
Naznanilo sprejemajo Narodna banka in organi, ki jih ta določi v federalnih enotah.
Člen G.
Naznanilo se mora opraviti v roku 20 dni. Narodna banka odredi zu območje vsake federalne enote pričetek roka.
Člen 7.
Kraj naznanila se ravna pri fizičnih osebah po stalnem bivališču upnika, lastnika oziroma dolžnika, pri pravnih osebah pa po sedežu tvrdke.
Člen 8.
Ta odlok stopi v veljavo z dnevom razglasitve.
St. 293.
V Beogradu dne 18. januarja 1915.
Poverjenik financ: Inž. Dušan Senico I. r.
43.
Odlok o začasni ureditvi delavskih mezd in plač zasebnih nameščencev
(izdan v Beogradu z dnem 2. decembra 1014).
44.
Odlok
o ustanovitvi Državnega filmskega podjetja Člen 1.
Ustanavlja se Državno filmsko podjetje. V njegovo delovno področje spada:
1.	dn sklepa dogovore o uvozu filmov iz zamejstva;
2.	da pospešuje proizvodnjo filmov in filmsko industrijo v demokratični federativni Jugoslaviji;
3.	da vrši razdelitev filmov, ki so bili nabavljeni v. zamejstvu ali napravljeni doma.
člen 2.
Temeljna glavnica 1) 17.11 v n ega filmskega podjetja znaša Din l,jM)0.000.— (en milijon). Glede povečanja te-moljnc glavnice in odprtja potrebnega kredita odloči poverjenik trgovine in industrijo.
Cisti dohodek Državnega filmskega podjetja so uporabi za pospeševanje domače filmske industrije.
Člen 3.
Vodstvo Državnega filmskega podjetja ima najmanj pot članov. Člane vodslva postavlja in zamenjuje poverjenik trgovine in industrije.
Člen 4.
Državno filmsko podjetje stoji poti nadzorstvom poverjeništva trgovine in industrije ali druge ustanove, na katero bi to poverjeništvo preneslo pravico nadzorstva.
Člen 5.
Ta odlok slopi v veljavo takoj,
Beograd dno 20, novembra 1044.
Poverjenik trgovine in industrije: Andrija llebrang 1. r.
45.
Odlok o organizaciji skupinskih otroških domov in zaokroženih otroških naselbin
(izdan pod št. 273 v Beogradu z dnem 8. decembra 1914).
4(>.
Odlok o ustanovitvi začasnega socialnega sveta za varstvo mater, otrok in mladine
(izdan pod št. 148 v Beogradu z dnem 1. decembra 1044).
47.
Na osnovi člena 11. odloka Predsedništvn Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije o prehodu sovrnžniško imovine v državno svojino, o upravljanju imetja odsotnih osob in o zaplembi imovine, ki so jo okupatorske oblasti prisilno odtujile, predpisujem Blodeči
Pravilnik
o organizaciji Državnega vodstva narodnih posesti Člen 1.
Državno vodstvo narodnih posesti sestavljajo tajnik In člani vodstva, katerih je najmanj 20 In izmed katerih se določijo šefi odsekov v potrebnem številu. Tajnika in člane postavlja In zamenjuje poverjenik trgovine in industrije sporazumno « poverjenikom ekonomske obnove domovine in s poverjenikom financ, sprejemajoč med člane vodslva predstavnike posameznih Federalnih enot in pokrajin im predlog izvršilnih ohlastcv tako federalnih onol kot pokrajin. Ose h je tajništva In drugo pomožno osebje poslavlja poverjenik trgovine in industrije.
Člen 2.
Poverjenik trgovine in industrije izda sporazumno s poverjenikom financ in s poverjenikom ekonomske obnove posebne predpise o st var jan ju organov Državnega vodstva narodnih posesti v posameznih federalnih enotah in predpiše delovno področje njihovega poslovanja.
Člen 3.
Člani Državnega vodstva narodnih posesti in njega osebje so javiri uslužbenci. Ne sinejo se pečati z ni kav kršnimi pridobitnimi opravki.
Člani Državnega vodstva narodnih posesti smejo z odobritvijo svojih predpostavljenih pridržali 'svoje čine v državni službi, kolikor lo ne škoduje njihovemu delovanju v Državnem vodstvu narodnih posesti.
Člen 4.
Državno vodstvo narodnih posesti ima sledečo odseke: 1. odsek za upravljanje zemljišč, poljedelskih gospodarstev in gozdov; 2. odsek za rudarstvo, metalurgijo, industrijo predelovanja kovin, grafična podjetja, električno centrale in ladjedelnico; 3, odsek za tekstilno in usnjarsko industrijo; 4. odsek za kemično in farmacev-lično industrijo; 5. odsek za poljedelsko in živilsko industrijo; 0. odsek za industrijo lesa; 7. odsek za gradnjo in stavbarstvo; 8. odsek zn banke in zavarovanje; 9. od-sok zn trgovslce in njim podobne obrate; 10. odsek za prometne in od prem n iška podjetja; 11. odsek za finančna vprašanja; 12. pravni odsek.
Obrtni obrati in gospodarske zadruge spadajo v pristojnost ustrezajočih odsekov, kakršna je pač priroda njihove gospodarske delavnosti.
Člen 5.
Na čelu vsakega odseka stoji za to določeni član vodstva kot šef odseka. Šefi odsekov so upravno podrejeni poverjeniku trgovine in industrije in prejemajo navodila za svojo delovanje od. njega.
Člen 6.
Uredilev posameznih odsekov Državnega vodstva narodnih posesti izvršijo pristojni šefi po odredbah in navodilih poverjenika trgovino in industrije. Šefi prizadetih odsekov sestavi delovni načrt in ga predložijo po tajniku Državnega vodstva narodnih posesti poverjeniku trgovine in industrije, ki ga odobri v soglasju s pristojnim gospodarskim poverjenikom. Ob koncu vsakega meseca predložijo vsi odseki Državnega vodslva narodnih posesti po tajniku poročilo o delovanju, izvršenem med mesecem in o stanju poslovanja njihovega odseka poverjeniku trgovine in industrije. Prepise teli poročil dostavlja tajnik Državnega vodstva narodnih posesti tudi vsem drugim prizadetim poverjeništvom in poverjeništvu ekonomske obnove domovine.
Člen 7.
Splošno poslovodstvo Državnega vodstva narodnih posesti in koordinacija dela posameznih odsekov je naloga tajnika in sej Državnega vodstva narodnih posesti, lei jili sklicuje tajnik po potrebi, najmanj pa enkrat mesečno. Seje vodi tajnik. Državno vodstvo narodnih posesti in njen lajn'k sta neposredno podrejena poverjeništvu trgovine in industrije in delujeta po njegovih navodilih. Zapisnik seje Državnega vodstva narodnih posesti hrani tajnik in dostavlja po on overovljen prepis prizadetim gospodarskim poverjenikom in predsedništvn Nmvonul-11 ega komiteta osvoboditve Jugoslavije najpozneje v treh dneh po opravljeni seji.
Člen 8.
Državno vodstvo narodnih posesti ima svoj samostojen letni proračun, razdeljen na trimesečju. Sredstva zn vzdrževanje Državnega vodstva narodnih posesti sq dosegajo z odmero na podržavljena ali kontrolirana pod-
kiju in imelj:), ki sjiiuhjo pod Državno vodstvo narodnih Imunosti. I'roravim in odmero prorEvlmiskih sredstev odo-hrujt' pmi-ijenik Ir^iivine in industrije v sporazumu s poverjen kom financ.
Cie n 0.
Podjetja in imetja, ki so pod upravo Državne,';« vodsiva narodni)) posesti, ohdrž.e .-vojo gospodarsko in telinično samoslalmist. O njiliovem s[)ajanjti, nizširllvi ali likvidaciji odloča poverjenik trgovino in industrije v sporazumu s poverjenikom ekonomske obnove in drugimi prizadetimi poverjeniki.
Člen K).
Ta pravilnik slopi v veljavo z dnevom razglasitve.
Poverjenik trgovine in industrije: Andrija llcljrang 1. r.
48.
Na podstavi odloka Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije o ustanovitvi Komisije za ugulavijanje škode, povzročene po okupalorjili na knltunio-zgodovm-skih predmetih ,liigo.;lav:je ter zn njih vrnitev v domovino z dne H), decembra UMI predpisujem sledeči
Pravilnik
o sestavi in de la v a ti,j it »Komisije za ugotavljanje škode, povzročene pu okupnlorjib na kuliui iio-zsado-vinskih pi'eilmelth in prireilnili ztiameiiitoslili Jugoslavije ter zn njih vrnitev v domovino« pid poverjeništvu prosvete v Nacionalnem komitetu osvoboditve
Jugoslavije
Člen 1.
Komisija za ugotavljanje škode, povzročene po okupatorjih na kullurno-zgodaviiiskili predmetih in prirodnih znamenitostih Jugoslavije ter za njih vrnitev v domovino ima nalogo, da /.bero vse podatke o prizadejani žicodi, ugotovi odgovornost za 'kodo in oblikuje predlog, kako bi se kultumo-zgedovinski predmeti vrnili v Jugoslavijo, oziroma kalio bi su zanjo dobilo nadomestilo, če so poškodovani Hi uničeni.
Naloga komisijo je tudi, dn zbore podatke o vseli liullurno-zgoilovi'iskih pređmeUh, ki so bili odneseni z ozemlja Jugoslavije prej, im glede na to kdaj in kako, in da oblikuje predlog za njihovo vrnitev.
Člen 2.
Komisijo sestavljajo odposlanci —- predstavniki po-verjeuištev prosvete v posameznih federalnih cnolali.
Člen 3.
Komisija deluje s posredovanjem poverjeništev prosvete v posameznih federalnih enotah oziroma s posredovanjem komisij z istim namenom, kolikor sc v posameznih terieralaih enotah p: kaže potreba za njih ustanovitev
Komisija je upravičeni!, dn v mejah lega pravilnika poverjeništvu prosvete izdaja vsa potrebna navodila in naredbe za dosego iz.vršitve postavljenih nalog.
Zn svoje delovanje je odgovorna komisija poverjeniku prosvete v Nacionalnem komitetu osvoboditve Jugoslavije,
Člen 4.
Komisija zbira podatke in dokazno gradivo o plenitvi, poškodovanju iu uničevanju vseh kulturno-zgodo-vinskiii predmetov.
Dokazno gradivo se mora opremili z znanstveno in .strokovno argumentacijo iti razvrstiti po strokah: 1. šolo (osnovne, srednje, strokovne, višje, glasbene in umetni, ške šole in akademije, univerze, narodne univerze: slro-Icovni inventar, pomožna učila, šolski arhivi, knjižnice, klinike z vso strokovno in znanstveno opremo); 2. akademije znanosti (knjižnice, arhivi, zbirke in kolekcije raznih vrst in skupin zimiislveuega gradiva, zemljevidi, rokopisi, zgodovinski, ei nog ra lični, vojaški, cerkveni in galerije slili; 5. arhivi; G. javno knjižnice; 7. gledališča (garderobe, knjižnice, godala in podobno); 8. državne in samoupravne liskarne (knjižnice, klišeji, zbirke fotografij in slik in podobno); f). cerkve vseli veroizpovedi (zgradile, arhivi, cerkveni predmeti, knjižnice in podobno); 10. javni spomeniki in zgradbe kullurno-zgodovinskega pomena.
Člen 5.
Kot dokazno gradivo veljajo: uradna poročila dotičnih ustanov, izpovedbe prič, izkazi in lishne o izvršitvi dejanja, folografirni posnetki predmetov, kraj. ostanki in sledovi poškodovanih ali uničenih predmetov, kakor sploh vsa podobna sredstva, ki se morejo pritegniti k uge ia v bn nj u prizadejano škode in služili omogočeniu vrnitve oplenjenih predmetov in nadoiueslila zn prizadejano škodo.
Zbrano gradivo ureja komisija strokovno in izdela prisl loge glede vrnitve in nadomestila. Za vse odneseno predmete se zahteva v prvi vrsti vrnitev, zn uničene, nadomestilo v kultiirno-zgodovinskih sovrednolah ali, čo takih ul, v drugih tvornih vrednotah.
Člen G.
PoGaUco in dokazno gradivo o osebah. ki so se udeležile plenitve, uničevanju ali poškodovanja, pošilja komisija Državni komisiji zn ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev kot za to pristojnemu oblnslvu.
Člen 7,
Vsi organi vojaških in državljanskih oblastev kakor ludi vsi državljani so dolžni, da na zahtevo komisije ali na poziv njenih organov dajejo na gornja vprašanja vsa obvestila in nudijo pri delovanju vso podporo in pomoč. Naša oblastvu, ki sodelujejo pri okupacijski oblasti na aovražniSkem ozemlju, Izvedejo na predlog komisije zaplembo zahtevanih predmetov.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnevom razglasitve.
Št. 147.
Beograd dne 20, decembra 1944.
I ^ , ,	Poverjenik prosvete:
Edvard Kocbek 1, r.
49.
Navodilo zn odmero In pobiranje pristojbin za sledečo postavke pristojbinSkoga cenika (izdano pod št. 26/III brez datuma).
50.
Navodilo zn odmero in pobiranje državno troš-iiino na sledeče trošavinske predmete (izdano pod št. 27/111 brez datuma).

SlcsvIfiKat 4 2; dra« 13. fetoruarSa 1S>4S.
51.
Odlok
o odpravi in razveljavljenju vseli pravnih predpisov, izdanih med okupacijo po okupatorjih in njihovih pomagačih; o veljavnosti odločb, izdanih v tej dobi; o odpravi pravnih predpisov, ki so veljali v trenutku okupacije po sovražniku
Na predlog Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije in im podstavi člena 4, odloka o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije in Nacionalnem komitetu osvoboditve Jugoslavije kot začasnima organoma vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji med narodno osvobodilno vojno izdaja Predsedništvo Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije sledeči odlok:
Člen 1.
Pravni predpisi (zakoni, uredbe, naredbe, pravilniki, Ud.), iy.-c.ani med sovražniško okupacijo po okupatorjih in njihovih pomagačih, se odpravljajo in proglašajo za neveljavno.
Člen 2.
Pravni predpisi (zakoni, uredbe, naredbo, pravilniki ild.), ki so veljali v trenutku okupacije po sovražnikih ([»red 6. aprilom 1941), se odpravljajo, kolikor nasprotujejo pridobitvam narodno osvobodilne borbe, ter deklaracijam in odlokom P roli fašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije in deželnih protifašističnih predstavniških zborov posameznih federalnih enot ter njih prcdsednlštev, kakor' tudi pravnim predpisom, izdanim po Nacionalnem komitetu osvobod it ve Jugoslavije in njegovih poverjeništvih ter po vladah in posameznih poverjeništvih federalnih enot.
Člen 3.
Odločbo (sodbo, odločitve, sklepi) sodnih oblastcv, Izdane med sovražnikovo okupacijo po okupatorjih Ln njihovih pomagačih in ki so z njimi urejajo zasebnopravna razmerja, ostanejo v veljavi, če niso v nasprotju e pravnimi predpisi, ki v smislu člena 2. pričujočega odloka obdržijo veljavnost.
Glede odločb, ki so v nasprotju s temi, v smislu člena 2. pričujočega odloka še veljavnimi pravnimi predpisi in s katerimi stranke niso sporazumne, sme vsaka od njih v treh letih od dneva razglasitve pričujočega odloka začeti postopanje o prizadetem sporu pred pristojnim sodiščem, ki izreče neodvisno od izida prejšnjega spora novo obvezno odločbo. Če ni stranke, ki jo oškodovana s prejšnjo odločbo ali če stranka iz katerega koli razloga ne more začeti postopanje, ali če so prizadete osebe pod skrbstvom, mora začeti tu mišljeno postopanje pristojni organ narodno oblasti.
Člen 4.
Ko je postopanje iz člena 3. začelo, se no morejo ostvnrjali do končne odločbe sodišča nobene pravice in obveze, katere potekajo iz odločbe, ki sc glede uje zahteva razveljavljenje alt izprememba.
Izjemoma pa z začetkom postopanja ne preneha obveza vzdrževanja otrok, roditeljev ter drugih slabotnih in dclunezmožnih oseb.
Člen 5.
ZemljiSkoknji-žna stanja na podstavi odločb iz čl. S. ostanejo v veljavi. Stranka ali pristojni organ narodne oblasti, kj je v smislu člena 3. začet postopanje pred pristojnim sodiščem, sme predlagati, da se v javnih knjigah (zemljiških, rudarskih, zadružnih in drugačnih) zaznamuje spornost pravic, ki potekajo iz prizadetih odločb.
Člen G.
Odločbe (sodbe, odločitve, sklepi) v kazenskih zadevah, ki so jih izdala redna Kazenska sodišča med sovražnikovo okupacijo na temelju predpisov, veljavnih pred 6. aprilom 1941, in k j se ne tičejo političnih kaznivih dejanj, ostanejo v veljavi, dokler ne izda pristojno sodišče na predlog javnega tožilca nove odločbe. Vse odločbe teli sodišč ali drugačnih sodišč ali oblastev (vojaških sodišč, policijskih oblastev, izrednih sodišč itd.), ki so imele političen značaj, kakor tudi odločbe v kazen, škili zadevah, izrečene na podstavi predpisov, ki so jih izdali fašistični okupatorji in njihovi pomagači, se od-p ra vi ja jo in ne veljajo. Javni tožilec smo tudi v takih primerih vložiti predlog, da izda pristojno narodno ob« lastvo novo odločbo.
Člen 7.
Glede odločb izvršilnih (upravnih, administrativnih) oblastev, ki so jih izdali okupatorji in njihovi pomagači med sovražniško okupacijo in s katerimi se urejajo zasebnopravno razmerja, veljajo odredbe člena 3. in prvega odstavka člena 4. pričujočega odloka ustrezno.
Člen 8.
Odločbe izvršilnih (upravnih, administrativnih) oblastev, katere ne spadajo med one, ki Uh omenja člen 7., se razveljavljajo.
Člen 9.
Ta odlok stopi v veljavo z dnevom razglasitve.
St. 132.
V Beogradu dne 3. februarja 1945.
PmUodništvo
Protifašističnega sveta narodno osvoboditve Jugoslavijo
Vršnih naloge tajnika:	Predsednik:
Rodoljub Colaković 1. r.	Dr. Ivan Ribar I. r.
52.
Odlok
o ustanovitvi in pristojnosti javnega tožilca demokratične federativne Jugoslavije
Na predlog Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije in na podstavi člena 4, odloka o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavijo in Nacionalnem komitetu osvoboditve Jugoslavije kot začasnima organoma vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji med narodno osvobodilno vojno izdaja Predsedništvo Protifašističnega sveta narodno osvoboditve Jugoslavije sledeč j odlok:
Člen 1.
Vrhovno nadzorstvo nad lem. da vsi organi izvršilne oblasti kakor tudi posamezne uradne osebnosti, prav
Inko pa tudi državljanj Jugoslavije zalumt; oziroma odloke z zakonito veljavo lovno izpolnjujejo, se nalaga iazncnm tožilcu demokratične federativne Jugoslavije.
Člen 2.
Javnomu to/.ilcn demokratične federativne Jugoslavije kakor tudi vsem njegovim organom v federalnih enotidi prilive pravica zakonitega posredovanja in redne pritožijo v vsakem stanju postopanja.
Glede izdanih upravnih in sodnih odločb, kj so postale pravnomočiie, mu gre pravica nadzorstvene pritožbe, pritožbe.
Člen 3.
0 nadzorstveni pritožbi glede upravnih odločitev vseh ohiastev odioči dokončno organu oblasti, ki je izdal prizadeto pravnomočno odločitev, nadrejeni organ oblasti.
Glede sodnih odločb izda dokončno odločbo pristojno višje sodišče; če je izdalo odločijo Vrhovno sodišče federalne enote, odločj Vrhovno sodišče demokratične federativne Jugoslavije; če je odločbo izdal svet Vrhovnega sodišča demokratične federativne Jugoslavije, tedaj izda dokončno odločijo občna seja Vrhovnega sodišča demokratične federativne Jugoslavije.
Člen 4.
Javnega tožilca demokratične federativne Jugoslavije Imenuje 1’roliifašistični svet narodno osvoboditve Jugoslavije.
Člen 5.
Javnega tožilca posameznih federalnih enot imcmijo na predlog dež.olnih protifašističnih predstavniških zborov javni tozdi ec demokratične federativne Jugoslavije, ostalo javne tožilce pa postavlja javni tožilce dotične federalne enote prolj potrditvi s strani jnvi",',,i tožilca demokratične federativne Jugoslavije.
Člen 0.
Organi javnega toždlca demokratične federativne Jugoslavije izvršujejo službo neodvisno od vseli krajev-nih organov in so podrejeni samo javnemu tožilcu demokratične federativne Jugoslavijo,
Člen 7.
S posebnimi zakoni se določi organizacija, delovno področje tn poslovanje javnega tožilca demokratične federativne Jugoslavije In njegovih organov.
Clcn 8.
Ta odlok stopi v veljavo z dnevom razglasitve.
Št. 133.
V Beogradu dne 3. februarja 1945,
1‘mlsi‘dnišlvo
l'rotifašist’čiit'gn sveta narodne osvoboditve Jugoslavije
Vršnik naloge tajnika:	Predsednik:
Kodnimi. Colnliovič 1. r.	Dr. Ivan Kibar 1. r.
63.
Odlok
o ustanovitvi Vrhovnega sodišča demokratične federativne Jugoslavije
Na predlog Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugo. slavijo in na podstavi člena 4. odloka o vrhovnem zakono-
dajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslaviju in Nacionalnem komitetu osvoboditve Jugo-slavijo kul začasnima organoma vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji med narodno osvobodilno vojno izdaja Predsednišlvo Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije sledeči odlok:
Člen 1.
Kot najvišji organ sodstva se ustanavlja Vrhovno sodišče demokratične federativne Jugoslavije s sedežem v Beogradu, v čigar peristojuost spada:
1.	odločanje o nadzorstvenih pritožbah javnega tožilca demokratične federativne Jugoslavije, vloženih proti odločbam vrhovnih sodišč posameznih federalnih enot in [.roti odločbam svetov Vrhovnega sodišča demokratične federativno Jugoslavije;
2.	odločanje o sporih glede pristojnosti med sodišči raznih federalnih enot, o sporili gledo pristojnosti med vojaškimi in državljanskimi sodišč j ter o sporih glede pristojnosti med svnlj Vrhovnega sodišča demokratične federativno Jugoslavijo In vrhovnih sodišč posameznih federalnih enot;
3.	podajanje obveznih navodil za vprašanja sodno prakse iz področja skupne zakonodaje in
4.	razsojanje o onih kazenskih in državljanskih stvareh, za katere jo po zakonu pristojno.
Člen 2.
Vrhovno sodišče demokratično federativne Jugoslavije izdaja odločbe v svetu treh članov in v občni seji.
V	občni seji odloča, kadar odloča o nadzorstveni pri-tožb; proti odločbi sveta Vrhovnega sodišča demokratične federativne Jugoslavije, kadar odloča o sporu glede pristojnosti med sveti Vrhovnega sodišča demokratične federativne Jugoslavije in vrhovnih sodišč posameznih federalnih enot in kadar podaja obvezna navodila za vprašanja sodne prakse, v vseli ostalih primerih po izdaja odločbe v svetu treh članov.
Člen 8.
Vrhovno sodišče demokratične federativne Jugoslavije sestavljajo predsednik in 10 članov, ki jih imenuje Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavijo.
Člen 4,
Občno sejo sestavljajo predsednik in najmanj 0 51a-no" sodišča.
Javni tožJlco Jo obvezno navzočem pri-občni soji, nima pa pravico, da se udeležuje odločanju.
Člen 5,
Ta odlok stopi v veljavo z dnevom razglasitve.
St. 134.
V	Beogradu dne 3. februarja 1915,
Predsednlštvo
Protifašističnega, sveta narodne osvoboditve Jugoslavijo
Vršnik nalogo tajnika:	Predsednik:
Rodoljub Čolaković 1. r.	Dr. Ivan Ribar l. r.
54.
Ofllok o odpravi povorjeniSIva prehrano
(izdan pod št. 125 v Beogradu z dnom 1. februarja 1945).
55.
Odlok o ustanovitvi poveijonison trgovino in oskrbovanja
(izdan pod St. 126 v Beogradu z dnem 1. februarja 1945).
5«.
Odlok o ustanovitvi poverjeništva industrije
(izdan pod št. 127 v Beogradu z dnom 1. februarja 19-15).
57.
Odlok o določitvi mezdnih razredov in tabliee za denarno zameno prejemkov v naravi v delavskem zavarovanju na območju cele države
(izdan pod št. 1747 v Beogradu z dnem 31. decembra 1014).
58.
Odlok
n ustanovitvi znanstveno-preiskoval noga zavoda za kemivnn-f ar mucev lično	proizvodnjo demokratične .
federativne Jugoslavijo
Člen 1.
Za ostvaritev znanstvenega vodstva pri dviganju in napredovanju proizvodnje, zdravil se ustanavlja v okrilju poverjeništva narodnega zdravja v Nacionalnem komitetu osvoboditve Jugoslavije znanstveno preiskovalni zavod za liemično-fnrinacevlično proizvodnjo demokratične federativne Jugoslavije.
Člen 2.
Poverjenik narodnega zdravja v Nacionalnem komitetu osvoboditve Jugoslavije predpiše pravilnik o ureditvi in poslovanju zavoda.
Člen 3.
Ta odlok stopi v veljavo z dnevom razglasitve.
St. 7.
Beograd dne 3. januarja 1915.
Predsednik
Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije: Maršal Jugoslavije Jnsip Broz-Tito 1. r.
Poverjenik narodnega zdravju:
Ur. Z. Sremcc I. r.
Odlok
o Izdajanju predpisov in ..amili o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na proizvodnjo, uvoz in razdelitev zdravil, medicinskih instrumentov, medicin'kih aparatov in sanitetskoga gradivu, vštovši lekarniški)
službo
Člen 1.
Za oskrbovanje naroda s potrebnimi zdraviti in dobrimi zdravili, medicinskimi instnuueidi, meiivin-sikimi aparati in sanilotskim gradivom jzdnin poverjeništvo narodnega zdravja v Nacionalnem knmilolu osvoboditve Jugoslavije predpise in naredbe o proizvodnji, uvozu in razdelitvi zxl ra vil, medicinskih instrumentov, medicinskih aparatov in sanitetskoga gradiva, v.devsi tudi lekarniško služijo.
Člen 2.
Predpis iz člena t. tega odloka zadeva vsa državna in zasebna podjetja in ustanove, k j so pečajo z izddova. ujem, predelavo in prodajo zdravil, zdravilnih izdelkov, kemikalij, medicinskih inslruiueiilov, medirinških aparatov in sanitetskoga gradiva, kakor tudi drugih industrijskih ali obrtnih izdelkov, ki služijo zdravstvenim namenom.
Člen a.
Izvedba tega odloka se nalaga poverjeniku narodnega zdravja v Nacionalnem komiletu os«vbotiMvo Jugoslavije.
Člen 4,
Ta odlok slopj v veljavo z dnevom razglasitve
St. 25.
Beograd dne 4, januarja 1945.
Predsednik
Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije: Maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito 1. r.
Poverjenik narodnega zdravja:
Dr. Z. Sretneo 1. r.
(»0.
Odlok
o dolKuosincin dostavljanju tiskovin n n ozemlju Jugoslavije
Člen 1.
Da se oskrbijo osrednje knjižnice v domovini, mora vsak tiskar na ozemlju Jugoslavije dostavljati po oeern izvodov vsakega s tiskom alj mi drug grafični nndn razmnoženega predmeta, in sicer dva izv- .'a pevci'"i-šivu prosvete v Nacionalnem komiletu o-vobodihe lu-gosta vije in po en izvod posameznim fe d e ra In im colam.
Poleg dolžnoslnili izvodov, predpisanih s priču'o. čim odlokom zn ozemlje cele Jugoslavito. odred j — e-i potrebi — vsaka federalna enota še število .iolžnodnih izvodov samo zu njeno območje.
Člen 2.
Ta dolžnost velja glede vseh časnikov, časopisov, knjig, brošur, imiziknpj. slj|< grafikonov, risb, leb-'aiv, lepakov iu sploh tiskanih ali litografijanih jncdmelov.
Od te dolžnosti pa se izvzemajo uradni in trgovski ctn':iz.(;i, osmrtnice, icklamske objavo in podobno,
»	Čl o n 8,
Tiskar moru dostavljati dolžnostne izvode pred razpečavanjem. Dnevniki so dostavljajo tedensko. Tiskarne zunaj sedeža ustanov, katerim gre pravica na dolžnostim izvode, dostavljajo izvode po pošli poštu,ine prosto.
Člen 4.
Če se tiskani predmeti izdelujejo v več grafičnih zavodih (tisk, platnice, slike itd,), mora dolžnostne izvode dostaviti tiskar besedila.
Člen C).
Dolžnostni izvodi morajo bili v lipograličnem oziru brezhibni.
Člen C.
Dokler domovina ni osvobojena, dostavljajo tiskarji vse dolžnostim izvode poverjeništvu prosvete tistih federalnih enot, na katerih območju je. tiskarna. Ko se pokaže možnost, se porazdelijo izvodi v smislu člena 1. tega odloka.
Člen 7.
Ta odlok stopi v veljavo z dnevom razglasi Ive.
Beograd dne 8. februarja 1945.
Predsednik
Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavijo: Maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito 1. r.
Poverjenik prosvete:
15 d var d Kocbek t, r.
01.
Odlok o uvedbi odmore in pobiranja doklado na državni temeljni davek
(izdan v Beovradu z dnem 15. januarja 1945).
«2.
Odlok o pristojbinah za vstopnico v korist Društva rdečega križa Jugoslavijo
(izdan v Beogradu z dnem 13. januarja 1045),
G3.
o izv ozu obdela nega losa iz gozdov Člen 1.
Lastniki, zakupniki in posestniki gozdov, kakor tudi gozdarski podjetniki morajo najpozneje do 31. marca 1945 izvoziti iz gozdov do nakladalnih postaj ves les, ki leži obdelan v gozdovih in s katerim razpolagajo na katerem koli temelju.
V primeru, da sc dokaže nemožnosl izvoza lesa v od rejenem roku, smejo poverjeniki gozdarstva fude ratnih dežel ta rok podaljšati.
Člen 2.
V primeru, da osebe, ki so dolžne izvoziti les, tega lesa v roku, predpisanem po členu I. pričujočega odloka, ne izvozijo, so obdelani les zapleni v korist države. Odlok o zaplembi izda poverjenik gozdarstva pristojna federalne enote.
Člen 3.
Izvajanje tega odloka sc nalaga poverjenikom gozdar, stva federalnih dežel.
Člen 4.
Ta odtok slopa v veljavo z dnevom razglasitve, Beograd dne 25. januarja 1945.
Predsednik Gospodarskega sveta Nacionalnega komitela osvoboditve Jugoslavije: Andriju llehrang 1. r.
Pove rje n i k gozd nvslva:
Sul, M. Filipovič 1. r.
(id.
Odlok o prehodu eentrnl za žitarice in živino v pristojnost poverjeništva Srbije za prehrano (izdan v Beogradu z dnem 1(1. decembra 1044).
05.
Odlok poverjeništva financ o katastrskih uslužbencih
(izdan pod št. 185 v Beogradu z dnem 29. decembra 1944).
0«.
Odlok o poslovanju Narodno banke, Državne hipotekarno banko, Poštne hranilnico, Privilegirane agrarno banko, Občinske hranilnico in Obrtno banko (izdan v Beogradu z dnem 12. novembra 1914). •
(57.
Odlok o zasegi Srbsko brodarsko družbo
(izdan pod št. 310 v Beogradu z dnem 20. decembra 1014).
08.
Odlok o zasegi ladjedelnic
(izdan pod št, 244 v Beogradu z dnem 22. novembra 1044).
O!).
Odlok o razpolaganju z rečnimi ladjami, ladjedelnicami ter plovnimi in pristaniškimi napravami (izdan pod šl. 422 v Beogradu z dnem 14. decembra 1044).
70.
Navodilo o poslovodstvu Komande rečne plovbo pri poverjeništvu prometa v Nacionalnem komitetu osvoboditve Jugoslavije
(izdano pod št. 423 v Beomadu z dnem 14. decembra L944),
71.
Ntucdbn o prevažanju živil
(izdanu pod Sl. 42-1 v Beogradu z dnem 14. decembra 1944).
72.
Prepoved
izprominjaiija rodbinskih imen
Vojni zločinci ter sotrudniki in ponmgnči okupntor-jev so poizkušajo nn razne načine izogniti zasluženi kazni. Eno izmed najbolj uspešnih sredstev je izpre-memba rodbinskega imena, ki se ga bodo vnelo posluževali vsi oni, ki jih zasledujejo državna komisija zn ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev (njeni organi: deželne komisijo), vojaška sodišča in drugi organi, kj imajo nalogo, da jih lovijo, prijemajo in predajajo pristojnemu oblnslvu.
Z izprcmemho rodbinskega imena se inudnik tega imena oddvoji od svojega prejšnjega rodbinskega imena in postane potemtakem nova oseba za vse liste osebe, k.i ga od prej ne poznajo drugače kakor po rcdb.it.m imenu. Ct? izpre m eni taka oseba še bivališče in r-e na la način uinaime iz kroga svojih znancev, je najdba in identifikacija lake osebe precej olei.kočeim.
Da sc to prepreči in da se olajša delo pristojnih preiskovalnih in sodnih organov,
p r e p o v e d u J e
poverjeništvo notranjih zadev, da se do bodoče naredbe uvede postopek in izda odločba glede katere koli prošnje zn Izprcmentbo rodbinskega imena; organi, ki jim je naloženo izdajanje osebivih izkaznic in legitimacij, pa se opozarjajo, da so pri svojem delu po možnosti pazljivi.
Št. 125.
Beograd dne 15. januarja 19-15.
Poverjenik notranjih zadev: Vlada Zečevi« 1. r.
■do » eu>
Stievillteat 5 % dime i©. telbruavSat f©45.
73.
Finančni odlok o predračunu državnih izdatkov iti dohodkov Jugoslavije za proračunsko razdobje februar—marec ii)45
(izdan pod V. št, 149 v Beogradu z dnem 1. februarja 1945).
74.
Navodilo o poslovanju vseli računovodstev v poverjeništvih, samostojnih državnih ustanovah in podjetjih
(izdano pod št, 805 v Beogradu z dnem 30. novembru 194-1).
75.
Navodilo o plačevanju davka za 1. 1945. in o odmeri zomljarine zn II. polletje 1944. leta (izdano v Beogradu — brez datuma).
76.
Navodilo o poslovanju javnopravnih denarnih zavodov
(izdano pod št. 452 v Beogradu z dnem 30. decem-bru 1944).
77.
Dodatek k nnvAdilu za odmero in plačilo davku Za drugo polleije 1914. lete
(izdan pod št. GG v Beogradu z dnem 1. decembra 1944).
78.
Otvoritev carinarnic:	v Skopi ju, Djevdjolijl,
Bilolju in Ohridu
(objavljeno pod št. 40 v Beogradu z dnem 2. decembra 1944).
79.
Premestitev sedeža carinarnico iz Bele Palanko v Cnribrod
(objavljeno pod št. 39 v Beogradu z dnem 2, decembra 1944).
80.
Ukinitev carinarnic: v Obrcnoveu, Šalicu, Črni bari in Mali Mitroviči
(objavljeno pod št. 71 v Beogradu z dnem 13, de« cembrn 1944).
81.
Otvoritev novih carinarnic v Bački (objavljeno pod št. 78 v Beogradu z dnem 15. de« cembrn 1944).
82.
Ukinitev carinarnice v Pctrovaradlui«
(objavljeno pod št. 87 v Beogradu z dnem 10. januarja 1915).
83.
Ukinitev carinarnice v Negnlinu (objavljeno pod št. 20 v Beogradu z dnem 5. januarja 1.915).
84.
l’kiniU'v ciirlmtniic«1 v Mokri gori (ol)javljoiio poti št. 103 v Beogtatlu z dnem 17, j«, n im rja 1945).
85.
Ukinitev carinskega odseka Moravske finančno direkcije v Nišu
(objavljeno pod Št. 104 v Beogradu z dnem 17. januarju ItHoJ.
8(5.
Izdaja »jo potnih dovolilnic
(objavljeno |>od št. 154 v Beogradu z dnem 22, ,u. uuarja 1945),
87.
Poštne takso
(objavljeno pod št. 252, 257 In 3G1/41 v Beogradu — brez datuma),
Opombaj Volja joči predpisi finančno stroko se ne ponahskujejo v celoti, ker bo ministrstvo za finance izdalo vae te predpisu > posebni zbirki.