»MvlUca
1 Uroüio.
ot it&utk tat ^d s
tr»<ä ali i Mariboru * söWmk M do» M celo ieto f teta 20 K. te Sahrl lat« £ |	Joito*la7l!e 50 K
S« itf»* jiošl}« n» nprav-^-Sk>*«Mk*ga Oo*po-darjo" 7 ¡¿S»«'®. Koroška cesia it 5. v m öopoSitja do odpoverii. T jfcfm »e p!«f«)c nnprH. i; T*=»efon Stcr. 220. —:—
ÜST LillOSTMII ¥ POUK m IMm
IMfre .RaM, Motmi« «rnfcw* dobNitf» :w br«. panfaM m»
ro4ntne. — UrrctnPtvo: Karotte« c«*<a M. i. Roko?tel m m TraJaJti, l5pr«vni»M> »prejeme ■enMMt icrtith M reklamacija. <3*$ inMratom p« d tovoru. Zc 1-«m o«* m« prtro*fc* Nataprto f«Marrtaclj« «o \
TrfJt
ro»l». on M. 320.
trmaüj—Ii .iimüujnH^ftmrMiBg^w
ss, Itov.
Mftpiteop, dne 14. julija 19B1.
PiTbi
Kaice je samostojni klarinet piskal v Beogradu.
Zaklad na otoku.
iz. BugleSKcga prevel Paulus,
1	(Dalje.)
„Vzel bom svoj klobvik tule in sam feei z ,VRmi h kapitanu Trelawneyu in ran osec/jo poroda! o oeli zadevi. Kdr, safleva je resna, dragi Jim, in ne n iie jaz se ne bova tako lahko izkopa' la iz nje. 'Ampak, pri moji besedi, — da sem tako čisto pozabil na svoj račun —l"
tin nanovo se je zasmejal in se je smejal tako prisrčno, da sem mu ne-Hote r-omagal tudi jaz, čeravno pravzaprav nisen: razumel, zakaj je tako dobre volje.
*A jaz neizkušeni človek, ki nisem nazumel, da se pod tem prisiljenim eJtnehom skriva njegova zadrega! Da sem to spoznal, vse bi bilo prišlo drugače! ~
Na potu mimo pristanišča me je kratkočasil z zanimivim pripovedovanjem o ladjah", ki sva jih videla, katere narodnosti so, koliko se da nanje aatovoriti, kake vrste so, kako izkla-dajc nakladajo blago, kako se pripravljajo na daljno pot čez morje itd.
Slabo uslugo dela „Kmetijski list" slovenskem samostojnim poslancem s tem, da objavlja njihove govore iz u-,tavdr> orne skupščine. Na samo -.-ojne poslance sodi znani latinski pregovor. Si fueuisses, phiTosophus mansisses" se pravi: če bi molčal, bi ostal modrijan- Ako bi samostojni poslanci samo glasovali in ne bi nič govorili, bi ostali modrijani vsaj v očeh onega ma lega, ?ian za dnevom se manjšujočega gtevila vernih jim backov, ki v svoji nerazsodnosti še verujejo njihovim la-./ajivhn obljubam. Ce bi mi bili Kuidab ni. bi naši listi prinesli te govore, ki go na^coljšk agitacija zoper samostoj-no-kmetijske poslance in njihovo stran ko. Ker pa je škoda za papir, na katerem bi bila natisnjena samostojna godba, od te godbe našim bralcem tu predložimo le majhne porcije.
Na 54. seji ustavotvorne skupščine je bessdičil in urekoval samostojni gospod kmet Ivan Urek, Urek je doma iz Globokega, pa ima zelo plitvo glavo, .če tudi jo nosi pokonci kot prazen klas. S praznega klasa ne pride nič xrn.ia >n iz Urekove glave niti ena pametna beseda. S svojim tovarišem g. Oroisnikom je tekmoval v tem, da bi slovenskega kmeta, ki se po ogromni •.ečini zbira v naši krščanski ljudski stranki, očrnil v Beogradu, češ, da se hoGe odtrgati od Beograda, da ho-če tako raztrgati državo, da je proti-iržaven živelj.
Pred volitvami so samostojneži na vseh shodih trobili isto pesem o osamosvojitvi slovenskega kmeta, o slov. oamosicjcosti, sedaj pa je v Beogradu dabo-iojni klarinet v ustih znanega „resnicoljuba" Ureka piskal centralistično posem o „edinstveni in močni držav),"' „Mi smo za edinstveno in za močno državo", je piskal Urek. Kaj pa SloviPineka kmetska zveza in Ljudska .strani»r „Ti so proti Srbom", je za j(iskai iUrekov klarinet. In v dokaz ie uavajai naš list in „Stražo", ki se pritožajeta, da so se turški glasovi za ustavo kupili z obilnimi milijoni davčnega denarja ter. da se ogromni dav->d, pod katerimi ječi in stoka naš u-bogi kmet, porabljajo za zgradbo in vzdrževanje raznih stvari v Srbiji. — «Jasno ie"-, je zajavkal samostojni klarinet., „da klerikalci s takimi stvarni učinkujejo na one, katerim je to na. Jsenieno. Na ta način obsovražijo pri naših ljudeh oni narod, s katerim bi morah tJcupaj živeti, ter ustvarjajo v iiJiH zahtevo in željo: Proč od Belgrs-dal" Za slovenskega „samostojneža." res stfažna misel! V dokaz je Urek navede! pismo nekega svojega somiš-
ljenika ir občino Buče, ki mu je pisal: „Tukai klerikalci strašno delujejo, da bodo Srbi prišli sem, da bodo sami srbski učitelji in da bodo v sodniji le sami S? bi, da nas bodo biksali in pa pretepali." Skoda, da Urek ni navedel imena tega svojega slavnega somišljenika iz Buč. Slovenska zgodovina bi gotovo s hvaležnostjo zaznamovala njegovo ime v zvezi s slavnim Urekovim imenom*.Kar je pa Urek zamolčal pri svojem bajnoslovnem pristašu iz Buč, ni zamolčal pri kaplanu svoje rojstne župnije, ki ga je očrnil v Beogradu, češ, da je govoril proti.Srbom. Samostojni poslanec ne more odpreti svojih' ust v Beogradu, ne da bi pred Srbi o-črnil vsaj enega slovenskega duhovnika ter govoril laži o njem. Poleg hinavskega dobrikanja Srbom je to edina pesem, ki jo znajo slovenski samostojni klarinetarji.
O zahtevi slovenskega ljudstva po resnični avtonomiji in samouuravi p» jo samostojni klarinetar zagodel taksno pesem, da je v veliko sramoto našemu metskemu ljudstvu. Ce bi kdo presojal razumnost in izobraženost slo venskega kmeta po plitvog<avem be -sed'čen u Urekovem, bi moral zdvojiti nad našim narodom. Pa, hvala. Bogu, samostojni so velika izjema v našem narodu, ki kljub njihovemu mračnjaštvo z ozirom na ljudsko izoorazbo zavzema prvenstvo v naši državi.
¡Urek je nekaj jecljal o tem, dana še iji flstvo zahteva čim več.io in ob -širnejšo samoupravo in avtonomijo. V drugem hipu pa je že to zahtevo pobijaj češ, da se zakonodavna avtonomija no da ustvariti. V, naši državi bo približno 30 malih oblast (pokrajin). „Ne vem", tako je modroval bistroglu-vi Urek iz Globokega, „če bi to bilo v korist države same, ako bi te oblasti delale zakone po svoji volji in po svojih prilikah. Lahko bi se tako pripetilo potniku, ki bi ne poznal vseh posebnih zakonov posameznih samouprav, da bi bil morebiti v eni oblasti za isto reč kaznovan in zaprt, za katero bi bil y. drugi oblasti odlikovan." Uršk ne ve, ker je preredkokrat v Beogradu, da bi to bil slišal, da zahtevajo zagovc.) niki resnične avtonomije ne SO pokrajin, marveč 6 ali 5 in da avto-nomistična ureditev države ne bo sili. la po;nika, da bi moral skozi našo državo potovati z zemljevidom v roki, da zna, skozi katero oblast se vozi, kakor k temu sili centralistična ureditev s "G pokrajinami Toliko pameti bodo na jbrž imel tudi potnik Urek, da si bo zaporon'1 imena in meje 5 ali 6 pokrajin. In če Urek misli, da so ljudje ta-
Pravil mi je vsakovrstne vesele zgodbe o življenju na ladjah in o mornarjih' ter mi razlagal mornarske izraze. Spoznal sem, da ni samo kratkočasen tovariš, ampak tudi izkušen veščak v mornarski stroki.
Našla sva graščaka in zdravnika prt pivu. Pripravljala sta se, da obiščeta „Hispaniolo" in si ogledala pripravo za odhod.
Dolgi John je povedal svojo zgodbo o „i rnem psu" od kraja do konca, Ša^ivc in živahno, kakor je bila njegova navada, in od časa do časa se je obrnil na mene: „Tako je bilo, kaj ne, Jim!" .Vsakikrat sem rade volje pritrdil, da govori resnico.
Oba gospoda sta obžalovala, da /iam je „Črni pes" ušel, pa priznati smo moi ali vsi, da se končno stvar ne da več popravili. Dolgi John je dobil priznanje in zaupnico, stisnil svojo leseno bergljo pod pazduho in odšepal.
„Vso moštvo na krov popoldan ob štirih I" je kričal graščak za njim,
„Da, da, gospod!" je zatrjeval naš kuKar na hodniku.
„Hm —!" je dejal dr. Livesey, ko smo bili sami, „vobče sicer nimam ve-!ik"o zaupanja v vaše moštvo, na ino
ko neamni, da bodo po teh pokrajinah sklepali zakone, ki si tako nasprotujejo, druge ljudi po svojem kopitu. Preverjen pa naj bo, da za sv^jo politično neumnost ne bi dobil odlikovanja v nobeni ¡pokrajini.
Na isti višini so tudi drugi razlogi, ki jui jo Urek navedel zoper isti-niio in učinkovit« avtonomijo. Po načrtu Jngoslov. kluba, tako ie modroval Uiek, bi veliki župan — predsednik pokrajine — bil izvoljen od pokrajinsko ' iade, podrejen samo tej vladi, oziroma pokrajinski skupščini, ne pa državi, bi ne mogel delati nepristransko, ker bi bil odvisen od pokrajinsko viade, delal bi strankarsko in ko-ruptno, zavladal bi absoluth/, -o siVan-ke, ki je slučajno na vlad^. Urek, potrkaj se po čelu, da si malo urediš zmešano kolesje v glavi! Kaico pa ie pri centralistični ureditvi države?!' Kdo sedaj vlada v Beogradu^ Ali ne najhujši absolutizem strank, ki so slučajno na vladi? .Te stranke t:.a nimajo večine, zato si kupujejo glas« vo z milijoni ljudskega denarja in Menjajo najgršo korupcijo. Ali ni do»'>ro in potrebno, da se centralistični absoluti -2em in centralistična korupc:;* (popa-čenost, podkupljivost) odpravi s tem, da so f,o posameznih pokrajinah daie zakonod-ia ljudstvu v roke i«r ljudstvo po slojih izvoljenih zastopnikih vrši nadzorstvo nad upravo in" uradni-Šivom?! Tega seveda ne uvidi Urek globoko.
Zabavno je tudi brati, kako dokazuje Urek, da šola ne sme priti pod samoirpiavno oblast ljudstva. ,To so ne sme zgoditi zategadelj, ker bi učitelji bili odvisni od stranke, ki bi vi* dala v, pokrajini. Urek, poškropi si če Jo 7. mrzlo vodo — ic>plo se ti pripor> ča blagoslovljena — in ponus'", pod katero oblastjo so učitelji, čo je š'.]s-ka u;. i,va popolnoma centralizirana ?. Vendar pod oblastjo stranke ali strank ki so na vladi v Beogradu in ki se še bolj menjajo nego one v pokrajinah. In kaj je z ljudskega stališča boljše, da je šolstvo pod vplivom domačih! po-litfo^ih strank ali pa pod oblastjo ¡jugi, vi flč poznajo nt ljudstva na razmer Urek. nima nobenega smisla za zahtevo našega, naroda po katoliški vzgoji katoliških slovenskih otrok. Ljudstvo ima samo dolžnost, da gradi in vzdržuje šole in plačuje učiteljstvo, pri šolski upravi in šolski vzgoji pa ne sme govoriti besedice. Po Urekovi zahtevi se naj šola po vsej državi uredi enotno in se naj tudi z enega in istega mesta, to je iz Beograda, upravlja. Vse, kakor zahteva srbski oen -tralist in prijatelj srbskega pravoslavni a Svftozar Pribičevič.
Pi3.-;em, ki jo je samostojni klar-i-:oetar. znplskal v Beogradu, je zopet en i-okaz v velikem številu drugih dokazov, da fo samostojneži prav slabim® Zikantjc. Ko pridejo volitvl v narodno sk-ipSČino (državni zbor), jim bode naše ljudstvo liberalne klarinete raz-lijiJo m samostojni glavači bodo ostali brez instrumentov, brez volilcev ter brez po^aniških' mandatov. Tolažili pa se boao s temle uspehom, ki so ga pod geslom stare pravd-- dosegli: stanovali 1 odo v novih lepih hišah ter krasili junaške samostojne prsi z redom sv, Save.
Položaj po sprejemu ustave.
Ustavo si je kupil g. Pašič. P<n sprejemu ustave so vladni poslanci dvakrat na državne stroške obilno večerjali in plesali kolo v proslavo« ker je skoraj celotno slovensko in hrvatsko ljudstvo proti aedanj|i ustavi za samoupravo pokrajin. Sedaj, ko sa se gospodje poslanci, ki so glasovaM za ustavo, pošteno najedli ter. naple-sali, so začutili utrujenost in g. Pašič jih je odpustil na počitnice tako nekako do sredine oktobra» O sobi to naši clemokratje in samostojni se čutijo radi ustavne kupčije tako duševno in telesno utrujene, da morajo na večmesečni oddih. Pomisliti pa moramo, da ni pri razgovoru o ustavi govoril niti eden od slovenskih de* mokratov, samostojni govorniki pa niso znali druzega pripomniti k ustavi kot zahtevo po kanoelparagraiu in zmerjali so, v zbornici na najustud-nejši način našo duhovščino. Za go* sjx>darsko zboljšanje našega kmeta in za znižanje davkov pa sploh nobeden samostojnež v. Beogradn ni nift ust odprl. Pribiti pa moramo, da samostojnih poslancev za časa najost-rejšik razgovorov o ustavi sploh v parlamentu ni bilo, in ravno g. Urefc je v dobi najbolj burnih zborničnih sej doma pridno gradil svojo novo hišo in bil radi tega odlikovan z redom Sv.'Save II. razreda. Po tako ž.Ujavem delu in naporu v konstitu-anti so se poraziezli na oddih s polnimi mošnjami: samostojni, demokrat-je in Turki, da bodo lahko ministri med tem časom1 ko ni v Beogradu niti regenta, vladali in gospodarili brez kontrole ter rajžali okrog na državna stroške po znani demokratsko-samo-stojni zapravljivi navadi.
Da pa ne bo prištel priprosti narod prav do spoznanja, kako so nas Slovenoe in Hrvate ogoljufali in nam usilili kupljeno centralistično ustavo, boao zapirali komuniste, pisali ter.
vam rečem, ta-le John Silver mi prav | ugaja!"
„Mož je prava sreča za nas!" je 1 tavdušeno pritrdil graščak.
„Sedaj >pa pojdimo! In Jim sm* z nami, kaj ne?"
„Seveda sme! — Vzemite svoj kK>-buk, .lira, pa pojdimo pogledat r.ašo barko!"
** ' • • | IX.
|
„Hispaniola" je ležala zasidrana zunaj na odprtem morju in preoej časa smo (i otrebovali, tia smo skozi gnn-go ladij in barčic in preko verig in vrvi privoslali do nje. Končno smo b;ii i ob njej in smo zlezli na krov.
Ariow, naš prvi mornar, nas ie pozdra.il. Star, zagorel mož je bil in križem je gledal, vebke zlate obročke jo imol v ušesih. Z graščakom sta si bila debela prijatelja, to sem koj videl, toda tudi to sera opazil, da sigia-SčaJc in naš novi kapitan nista nič V a-proveč dobra.
Naš kapitan Smollett je bil resen :n |ih" č ovek, bistro in ostro je gledai in nouena reč mu ni bila prav na krovu. Zat&j, to smo kmalu čuli.
Komaj smo namreč bili v. kabini, jfc stopil za nami pomorščak in goveda!:,
„Gospod Trelawney, kapi an Smč-lett Jen /. va'ni govoriti!"
„Vs-kdar sem mu na razpotago — naj le p;kfe!" je rekel graščaš«
Kapitan je bil tesno za mo. narjei«. vstopil ja 'ii zaprl vrata za s.'boj.
„Torej, kaj nam bodete po\ edall, gospoa kapitan ? Upam, da je vse v redu m ladja pripravljena za na morje!"
„G*, spod Trclawney, bolje je, mislim, da govorim tako odkrito, in Četudi se bora morebiti zameril. Ne ugaja ;ni w,nja. ne ugaja mi moštvo, ne o-gaaa m? moj prvi mornar! To je glad-kokratko vse, kar hočem povedati!"
„Morebiti vam tudi ladja ne uga-» ja, gospod kapitan?" je vprašal graS-čak. Videti mu je bilo, da je zelo razdražen.
„O ladiji ne morem govoriti, ker ,je še nisem preskusil. Videti je dobra, več no morom reči!"
„Morebiti vam tudi njen lastnik ne t.ga .a?" se je razburjal graščak.
Ti: pa je doktor Livesej: posegel vmes.	i
sferaa.
SI2IVHNSKE GOSPODAR.
14. julija mU '
slovenskem narodu, ki se je Izrazil v golih, od nasprotnika priznanih volilnih številkah, kaže globoko silo naših idej in edino pravilno pot, po kateri hodi naša Ljudska stranka.
Vojna je minula, trezno in mirno delo brez hujskanja in nasilja stopa zopet v ospredje.
Mnogi, katere so samostojni s svojimi puhlimi obljubami v prvem hipu premotili, so se iztreznili in stopili nazaj v naše vrste, kamor edinole spadajo. To nam svedoči napredek naših glasov za 24%- Drugi pa še iščejo pravih potov in kolebajo med strankami sem in tje. Tudi ti ne bodo zgrešili praga naše krščanske stranke. Brez vabila bodo pristopih k nam;* kjer najdejo nesebično
skrb za dobrobit njihovega stanu in pravi napredek.
Po prihodnjih volitvah bodo ostali v Samostojni samo še tisti zakrknjeni, puhloglavi kričači, ki se nikdar ne bodo iztreznili in katerih ne manjka v nobenem narodu. Kakor je razpadla po prvih delnih uspehih liberalna »Narodna stranka«, kakor je tudi »Štajercijanska stranka« žalostno izdihnila, tako se tudi »Samostojna«, ki je samo zbirališče preostalih narodnih strankarjev in starih štajercijancev, ne bo obdržala na površju. Že prihodnje volitve ji bodo zavile vrat. Globoka sila naših idej in nesebično delovanje v blagor naroda — zmaguje. Jasnih oči gleda naša stranka v bodočnost!
Prosim žitajte, računajte in odgovorite!
bobnali v svet o komunistični nevarnosti, samo, da bi narod zrl in se zagledal v gnn komunistične, opasnosii, pa pozabil na. dejstvo, da so nas Slo' veuce in Hrvate razkosali na razne oblasti, da nas bodo tem lažje dav-i&ao izžemali. Seve, vse to se bo zgodilo pod deinokratsko-samostojno iir-mo, da gre za okrepitev države,
Vsekakor pa moramo obdržati pred očmi, da so odgovorni za vsa bremena, ki so zadela kmeta v dobi koustituanto in ki še bodo se rodila iz razcepljeno Slovenije, demokratje in njihovi slabostojni sinovi» ki so prejeli iz vladnih rok za svoje izdajstvo-vsak svoje plačilo: Dr. Vošnjak čast praškega poslanika, Urek novo hišo ter. red Sv. Save II. razreda in Kirbiš, kot neizvoljeni poslanec izplačilo nezasluženih poslanskih dnevnic. Da pa tudi begunec Mer molj a iu žganj ar Drotenik nista glasovala za ustavo za same dnevnice iu iz državotvornosti, nam bo pritrdil vsak, ki ve, da so je g, Mermolja, odkar hiya pri nas na Pesnici, temeljito bavil z v som mogočim izvozom. Bivši štajercijanec Drolenik pa so tudi ni branil in zavračal, kar so mu podarili na roko iz državne kase v zalivalo, da se je ravno ou za dr. Vošnjakom najbolj za* vzemal za delitev Slovenije in začasni pokop naše avtonomije.
Položaj po sprejemu ustave je da. nes pač tak, da imajo od kupljenega centralizma milijonski pro^t vsi oni, ki so glasovali zanj — narod pa nova davčna bremena. Drago, drago,, bo plačeval tudi naš slovenski kmet, viuačar in delavec odkup turške veie-posesti in samostojne izvoznice, V zahvalo za nova plačila pa bosta morala kmet in delavski človek v deljeni Sloveniji molčati in se prav udano pokoriti za to, ker so ju prodali oni, ki so šli v volilni boj z zahtevo po stari kmetski pravdi, ki pa je postala danes res samostojna — žepna pravda slabostojnih poslancev.
Kmetski tabor
za cel ormoški okraj se vrši v nedeljo, 17. julija popoldne
mi Hardeku pri g. Hanželiču
Sodelujejo naša društva, Orli, godbe in pevski zbori. Govorijo poslanci Jugoslovanskega kluba in drugi govorniki iz Maribora. S taborom je združena tudi narodna slavnost z raznimi zabavami.
Om 17. julija vsi v Ormož!
MMVnNBMMnMnHMBMHHIHHHni
i Pogled v bodočnost.
Samostojni priznavajo, da smo pri sedajnih občinskih volitvah dobili 60»/» vseh oddanih glasov. Čeravno smo v resnici dobili več, se hočemo vendar ravnati po številkah, katere sami priznajo. Pri volitvah v konstituanto, dne 28. novembra 1920, smo dobili baje 36%.
Toraj smo po njihovem računu od zadnjih volitev napredovali za 24%. Ta ogromni napredek naše stranke v
„Potrpite nekolikol" je rekel. „Ce> mu taka vprašanja, ki samo nevoljo »zbujajo in zdražbo napravljajo. Kai pitan je deloma povedal preveč, deloma rekel premalo in zato ga moram prositi pojasnila. Rekli ste., kapitan, aa vam vožnja ne «gaja —.?."
„Ivajeli sfe me", je odgovoril ka-pitan, „z zapečatenim poveljem, kakor pravilu, da povedem vašo jadrnico, ka-xor mi bo naročeno. Na tem ni še ni£ hudega. 'Ampak opazil sem, da danes že zadnji mož na krovu o tem potovanja več ve nego jaz. Po mojem mnen-.u to ni lepo in prav od vas, kaj — :?.«
„Nikakor ne!" je rekel doktor Li« iesey
„Drugič", je nadaljeval kapitan , »sem z.edel, da gremo iskat zaklad, — zvedel od svojega lastnega moštva, pomislite i Zaklad iskati je vobče Kočljiva stv ar, taka podjetja niso po mojem okuit , prav posebno ne, ako so tajna in fie — oprostite, gospod Tre-lawncj; — je kdo tako tajnost celo izdal - papigi !*
„Silverjevi papigi —3,* je vzklikni! grafečak.
„Kakor se vzame, gospod graSčak. CaaSavsmu človeku, hočecu reči. Meni
„Neumnost in trmoglavost so najbolj drage reči na svetu", tako sem .vzkliknil, ko sem brai v „Straži" sledečo vest: „Pri mariborskem okrožnem sodišču se je vršila pred kratkim vsklicna obravnava v malenkostni zadevi: soseda očita sosedi, da ji je izpustila iz hleva svinjo in ptujski demokratski advokat toži na žalenje časti ter žene to malenkost skozi dve inštanci, da imajo opraviti s pravdo dvakrat po dva advokata in štirje sodniki, Seveda so temu primerni tudi stroški. Tako „Straža", a jaz pristavim, da Vem Še za celo vrsto podobnih malenkostnih pravd med našim ljudstvom.
Sedaj pa si oglejmo to in druge enake pravde enkrat temeljito s praktičnega, pametnega stališča! Kolikor mi znano, stanejo navadne pravde v dveh instancah sedaj povprečno 4000 do tMKJO kron. Ljudje božji, pomislite vendar, kakšno škodo delate sebi! Recimo, da bi kupil toženec in toži-telj namesto pravde vsak zase za S000 kron platna za srajce! Sedaj se dobi po 30 kron» Vsak bi nesel svoji rodbini domov okroglo 100 metrov blaga in lahko napravil iz njih najmanj 35 srajc, s čemer bi imel oblečeno tudi par let največjo rodbino. In kaj ima, če hodi s takšnimi tožbami po sodnijah? Prazen žep, doma pa nezadovoljnost in s sosedi sovraštvo !
Škode pa nimajo samo tisti, ki se tožijo, temveč tudi vsi davkoplačevalci! Poglejte si, koliko je po sodnijah sodnikov, pisarjev in slug! In vsi pravijo, da jih je še premalo, ker ne morejo zmagovati tožb, tako močno se ljudje tožarijo! Posledica bo, da bodo nastavili še več sodnikov, še več pisarjev in pi&aric, še več slug in morali imeti še več prostorov za vse to. in kdo bo plačeval? Ljudstvo pri davkih. Pa mi naj reče kdo, da neumnost in trmoglavost ni draga! ? Tam na sodnijah obračajo in grizejo advokati in sodniki besede in mlatijo po takšni prazni slami ljudstvo pa to dobro plačuje. Le seštejte si, koliko ljudi živi brez težkega dela, od same neumnosti in trmoglavosti tožbarjevl
Toda še eno vprašanje bi imeli Ako bi kdo šel in prosil recimo za uboge sirote, vdove iu reveže, za u-
boge šolarje ali za popravo cest iu napravo dobrodelnih zavodov, kaj mislite, ali bi dobil vsaj četrti del od tega, kar izdajo ljudje za pravdanje. Ne. za to ljudje ne bi imeli volje in srca, pač pa je vse dobro in prav, da jih otiere advokat pri pravdi in da morajo delati in trpeti ter si pri hrani in obleki prikrajševati, da kupujejo gospodi hlače in vse drugo ter ji o- j mogoč ujejo lahko, brezskrbno in celo luksurijozno življenje! In vse to delajo ljudje prostovoljno, kajti dosedaj sem še vedno videl pri advokatih samo napis: tukaj sem, nisem pa še videl, da bi advokat katerega vlekel za lase v svojo pisarno.
Sicer pa mora nekaterim ptujskim • odvetnikom ali strašno trda presti, ali pa morajo bijti strašno pohlepni denarja, da gonijo takšne „svinjske" in enake pravde radi „razžaljenja časti" skozi dve inštanci! Svoj čas je bilo pri nekterih itudi v; Ptuju drugače. Bil sem Cesto priča, da je znani rodoljub dr. J. ljudi brez stroškov in brez sodnije včasi z ostro, včasi s prijazno besedo spravil k pameti-.
Tudi sedaj bi bila moralna dol' žnost vseh činiteljev, tudi odvetnikov, da vzgajajo ljudstvo ter ga odvračajo od nepotrebnih tožb in navajajo ljudi da ne iščejo in ne dajejo prilike za tožbe.
In ta nesrečna „razžaljena" čast. Ali bi ti bilo manj v čast, ča bi sto« pil k svojemu sobratu, sosedu, sosedi, in v pravem krščanskem duhu rekel: „Pobotajva se!" Bi bil zaradi iega manj češčen pri svojih znancih? Si s tožbami dobiš čast in poštenje ? Se ti naseli ob pravdah mir v tvoje srce in gre skrb s tvojega naguban-čenega čela? Kmetsko ljudstvo ima dovolj skrbi in bridkosti, zakaj si če-sio nalaga še to? .Vplivajmo in delajmo povsod, da bo v tem oziru boljše med našim ljudstvom!
Svoj čas sem slišal pripovedovati da je stal na mostu na neki reki človek, ter trgal denar in ga metal v vodo. Prijeli so ga in vtaknili v norišnico, kajti vsi so rekli: znorel je. Ce pa gre kdo in toži za ničevne stvari svojega soseda, znanca, brata, celo očeta, mater in nasprotno sina, kakor imamo takšnih slučajev žalibog na stotine in stotine, pa je takšen člo-
vek „junak", ki išče svojo „čast iu pravico".	...
Tako radi naglašamo, da je kme-tskega ljudstva okroglo 80 odstotkov v. naši državi. Ali kje je tista kmetska sloga, krščanski sporazum in bratstvo?! Na vsakem koraku, pri vsakeni-dejanju naj kmetsko ljudstvo pomisli, kaj je posameznemu in celoti v korist. Pravdanje gotovo nI, in tako sklepaj» kakor sem začel: neumnost in trmoglavost so najbolj drage reči na. svetu.	Prol. J. Veseajefc,
Dekliški tabor
za šmarsko dekanijo
v Završah pri Grobelnem
(župnija Sv. Vid pri Grobelnem) bo 17. julija 1921. — Spored: ob 10. uri sv. opravilo s pridigo za Marijine družbe, nato takoj zborovanje Dekliških zvez cele dekanije. Predsednice in zastopnice Dekliških zvez pa pridite že ob ljt9. uri na razgovor o podrobni organizaciji Dekliških zvez v dekaniji! — Pridite pa tudi dekleta iz sosednjih dekanij. Imate zelo lepo železniško zvezo. Vlak iz Maribora pride na Grobelno ob 7. uri, vlak iz Celja pa po 8. uri!
Hvalevredno vprašanje.
Nedavno je 26 vseučiliščnih proi: fotonov ljubljanske univerze objavilo v slovenskih časopisih odprto pismo, v katerem so ugotovili, da je voditelj Samostojne kmetijske stranke, profe* so m n ar, -poslanec dr. Bogomil Vcv šnjak, osramotil v ustavotvorni skupščini dva svoja tovariša (dr. Prijatelja in dr. Kidriča) s tem, da Jima je na nedvoumen način predbacival klečeplazenje pred bivšo Avstrijo. To jima, je očital radi tega,'ker sta podpisala izjavo za avtonomijo Slovenije,, Z odprtim pismom, objavljenim v sloven* skih listih, so ljubljanski prolesorii svojega tovariša, ki je v konstituants — torej tam, kjer bi moral govoriti kot zastopnik ljudstva le polno resnico — vedoma in namenoma govoril neresnico. — Ta zadeva je vzbudila zanimanje našega poslanca Martina Krajnca, ki je dne 8. t, m. stavil na min. predsednika Pašiča prav hvalevredno vprašanje. V svojem pismu mu navaja predvsem vest o bližnjem Imenovanju dr. Vošnjaka za poslanika naše države v Pragi, Ker je dr. .Vošnjak kot lažnjivec iu natolcevaleo družabno nemogoč, se mu taka važna in odgovorna služba ne sme pod nor benimi pogoji podeliti, ker je razen tega še znano, da kot član mirovne delegacije v Parizu ni užival Pašičeve-ga zaupanja. Dr. Vošnjak je v Parizu namreč izdajal in izblebetal važne diplomatske tajnosti. Znano je tudi, dai so ga smatrali vsi resni sodelovale! Pašičevi kot nesposobnega za diplomatsko službo.
Radi vseh teh očitanj, ki so sa nagromadila zoper dr. Vošnjaka, ja poslanec M, Krajnc. vprašal min. predi sodnika to-le: 1, Ali ste voljni, imena-
sbSal", je nadaljeval kapitan, „da i* mate baje zemljevid otoka, da so na.
križi, ki zaznamujejo kraje, kjer so skrit' zakladi in da leži otok
imenoval je zemljepisno dolžino i» širino otokov.
„Jaz tega nikdar živi duši nisen» pravili" je vpil graščak.
„Moštvo ve za vse to!"
„Gospod doktor, to ste povedalivl ali pa Jim!" je vpil graščak.
„Ni mnogo na tem, kdo da je po* vedai", ga je zavrnil doktor Livesejt« Opazil sem, da niti on niti kapitan ni» sta povebno verjela graščakovemu za«, trjevanj^, da je nedolžen. Tudi jaz m« sicer nisem mnogo verjel, ker je bil ta zares strašno blebetav človek, toda » tem Siiičaju mislim, da je govoril resnico in ne on in ne kdo drugi n| izdal lege otoka	J
„Go&iodjo", je nadaljeval kapifanr, „ne vam, kdo ima tisti zemljevid, am* pak ta pogoj stavim, da mora stvar o-stati tajna, tudi za mene in za Arro* sva, sicer bi vas moral pcositi, da me* odpustit« iz službe!"
jkri- -	(Dalje prihodajiki
se zdi, gospoda, da nobeden izmed .vas ne ve prav, na čem da je pri tej stvari. Toda jaz ljubim pri svojem poslu jasne cilje in ravna pota!"
„T.o je vse prav in tudi res!" je odvrnil doktor Livesey. „Na naših ramenih sloni odgovornost, ampak mi nismo tako v nejasnem glede ciljev in potov, kakor mislite! — Drugič pravite, da vam ne ugaja moštvo. Ali niso dobri mornarji?"
„Meni ne ugajajo!, To pravico i-mam, mislim, da bi si bil sam izbral svoje moštvo — če že hočete vedeti — moje mnenje."
„Ne rečem, da bi to ne bilo res" , je odgovoril zdravnik. Morebiti bi bil moj prijatelj storil bolje, če bi vas bil I vzel seboj, ko si je izbiral moštvo. Ce pa vas je prezrl, ni tega storil name- : noma. — In prvi mornar. Arrow vam ■ tudi ne ugaja?"
„Ne!. Utegne biti dober mornar — ampak preveč prijazen je z moštvom, m to ni priporočljivo za mornariškega Častnika- Prvi mornar mora biti sam zase — ne sme pijančevati z drugim moštvom."
„Mislite, da pijančuje z njimi?," Je «avpil graščak.
„Ne, Ampak preveč prijazen je z njimi.*
„Dobro!" je rekel zdravnik, „Torej skratka povedano — kaj želite?"-
„Dobro! Povem vam. — Ki ste za trdno odločeni, gospodje, da gr.este n» tO pot ?,K
„Nag sklep je trden, kakor skala", je dejal graščak.
„Prav dobro!" je rekel kapitan. ».Mirno m potrpežljivo ste poslušali tu mojo trditve, ki sem vam zanje ostal dokaze uolžan. Poslušajte torej še eno. Ti ljudje nakladajo smodnik in orožje v sprednji del ladje. Pod vašo kabino pa imate tako lep in primeren prostor. — zakaj ne denete tja orožja in smodnika?, To je eno. — Drugo pa je tole. fifirje vaši služabniki pridejo z vami na krov in Čul sem, da dobijo odka-zane svoje prostore spredaj. Zakaj pa jim ne daste prostorov, blizu vaše kabinet
„Se kaj?" je vprašal graščak.
c,Samo nekaj šel." je odgcvoril kar pitan. „Preveč je že bilo besed!"
„Kes da že vse preveč!" mal zdravnik.
„Povedal Tam bom, kar. sem sat»
vati dvakratno obsojenega človeka za. predstavnika naše države pri čeho slovaški vladi?
Ker je. gosjjod predsednik, znano j,o celem svetu, da mrzite laž in ljubite resnico za ceno svojega življenja, sem uverjen, da mi boste v pismenem odgovoru dali zadovoljivo vest o lej zadevi. — Hud udarec za, ponosne in prezirljive „politike" okoli slabo-stojne stranke! Našim čitateljem pa priporočamo, da o tej zadevi dobro pre«išljajo.
Hali romarji pri Mariji Pomagaj.
Cerkvena slovesnost.
Slovenskim Štajercem se je slovita božja pot k Mariji Pomagaj na Brezju zelo vzljubila. Krvava vojska leta liil 4 je ukinila romanje pobožnih Slovencev iz Štajerske na Brezje. Na splošno željo je mariborska Kršč. soc. zveza pod vodstvom neumorno delavnega ravnatelja Cirilove tiskarne g. dr. jerovšeka dne 11, julija t. 1. zopet popeljala verne Slovence in Slovenki- iz zelene Štajerske na divno Gorenjsko, Romarjev se je prijavilo tolike, da se jih več stotin ni moglo sprejeti. Južna železnica, dasiravno nam te šla s polovično vožnjo in s^ioli na roko, romarskemu odboru ni mogla za posebne vlake dati na razpolago tiovoij osebnih vozov, tako da so se morali žal nekateri romarji voziti v tovornih vozovih. Iz Maribora
pondeljek zjutraj, dne 11. julija peljal prvi osebni vlak okoli 1300 in iz Celja drugi posebni vlak okoli 1200 romarjev iz vseh delov Slov. Stajerja na Gorenjsko. Vodstvo prvega vlaka je bilo v rokah dr. Jerovšeka, drugi vlak pa je vodil č. g. Marko Krajnc. Med j omar j i je bilo okoli HO dušnih pastirjev. Navzoči so bni tudi poslanci: dr. Hohnjee, Roškar, Brodar in iStanonik-
Na Brezje smo dospeli okoii 4, u-rft popoldne. Oo. frančiškani so nas sprejcii slovesno zunaj Brezja. Z zastavami na čelu in glasno molitvijo rožnega venca smo vkorakali v Marijino svetišče, i^ela vas je bila v zastavah Gorenjci so nas radostno pozdravljali.
T a ko j po priiiodu na Brezje je stopil na prižnico c. g. Fr. Hohnjee, (brat poslanca dr. Hohnjeca), 'župnik v Cadramu» Mladi govornik je v temeljitem in vznesenem govoru plavil Marijo Pomočnico. Priprosto ljudstvo, kakor tudi številni izobraženci so bili prijetno presenečeni vsled res izbor-nih, temeljitih in v srce segajočih izvajanj mladega cerkvenega govornika. Mirno lahko zapišemo, da sinemo prištevati g. .župnika Hobnjleca med prve cerkvene govornike lavantinske žkojije. Drugo pridigo zvečer je prevzel splošno znani cerkveni propoved-. nik č. g. Gomilgek, župnik od Sv. Benedikta. Tudi njegova proslava Marije. kraljice Slovencev, je segala vsem globoko v srce. Župnik Hohnjee Je vodil nato slovesne večernice in nato lepo versko manifestacijo — rimsko procesijo, Čudovito lep je bil prizor, to se je v pivih nočnih urah razvila v smeri proti Triglavu več tisoč glav broječa množica vernih Slovencev in Slovenk z lučicami v rokah. Glasno j>evanje litanij in cerkvenih pesmi je donelo t je gor v skalnate višine gorenjskih gor.
Spovedovanje romarjev se je vršilo do 11. ure zvečer. Skoraj celo noč so proti nebu donele v svetišču glasne molitve in lepe cerkvene pesmi. Pohvalno moramo omeniti, da so nam vrli Brezjani glede prenočišč in glede postrežbe Šli prijateljsko na roko. Posebno zahvalo pa zaslužijo seveda delavni oo. frančiškani na Brezju.
V jutro, dne 12, julija so verniki ze od !42. ure naprej zopet opravljali svoje romarske pobožnosti. Ob 2. uri so se začele v svetišču sv. maš»1 in obhajanjie vernikov, ki je trajalo v malih presledkih skoraj do 11. ure. Oh 5. uri zjutraj je č- g. Evald Vrafi-ko. župnik iz St. Ilja v Slov, gor. v dobro zamišljenem in po njegovi stari navadi navdušenem govorn opisoval Marijo kot našo mater.
Politično zborovanje.
Po končanih cerkvenih slovesnost se je vršil na lej>em in velikem Prostoru zunaj pred cerkvijo političen :
s»0(i naše Slovenske ljudske stranke, j
kakor si ga veličastnejšega. niti predstavljati ne moremo, kajti prisostvovala mu je tritisočera. množica ljudstva iz vseh stanov, možje in mladeniči, žene in mladenke, ki so najx>lni-nile ogromni prostor pred cerkvijo. Političen shod je otvoril in mu predsedoval naš kranjski kmetski poslanec g. Stanovnik.
Kot prvi je govoril član Jugosl. kluba naš narodni poslanec dr. Hohnjee. V živih in prepričevalnih besedah nam je orisal politične boje naših poslancev v konstituanti, zlasti borbo za dobro in pravično ustavo, ki bi naj bila temelj' za razvoj naše mlade in lepe države, katero ljubimo in smo ji udani iz celega srca. Poslanci Jugoslovanskega kluba se nišo ustrašili nobenih ovir in nobenih težkoč, le da bi nam priborili avtonomijo in tako u-stavo, ki bi po možnosti zadovoljila vsa tri plemena v naši državi. V tem težavnem boju so nam vpadli v hrbet samostojneži ter nas izdali, ker so bili od vlade podkupljeni, (Ogorčeni medklici: Fej izdajalcem samso&tajne-žem!) Podkupljeni so bili za ležkR milijone muslimani, liberalci in zlasti naši samostojneži, ki so na vsakem shodu povdarjali, da zahtevajo avtonomijo Slovenije ter da se bodo zavzemali za pravično ustavo. Toda svo je dane obljube pred in za časa volitev v konstituanto so pojedli v tem hipu, ko so prišli v Beograd, ko so vstopili v vlado in je eden njihovih poslancev postal minister, drugi podpredsednik zbornice itd.
To so tisti podkupljeni samostojneži, ki so nas pri glasovanju za n-siavo izdali ter glasovali za ustavo, ki ni prinesla Slovencem in Hrvatom zaželjone avtonomije, za ustavo, ki nam je prinesla zloglasni „kancelpa-ragraf", katerega ne pozna nobena druga ustavna država na celem svetu. Ustava, katera nam je bila vsiljena, je krivična in katoliški cerkvi skrajno sovražna, kajti napravila je katoliško Cerkev za sužnjo države. Toda katoliška Cerkev ni bila nikdar j in tudi nikdar ne bo sužnja države, in mi se bomo borili do zadnje kapljice krvi za pravice in za prostost katoliške Cerkve in za tako ustavo, ki bo zadovoljila vsa tri plemena v drža vi. Napačno bi bilo misliti, da pri tem zadene kaka krivda Srbe, ne, srbski kmet je ravno tako dober, kakor je naš slovenski ali hrvatski, ampak krivci so tisti od ljudstva izvoljeni brezvestni poslanci, ki so nam zvavi-1 li tako slabo ustavo. Ustavi, kakor nam je bila s pomočjo demokratov in | podkupljenlilh samosJiajnežev usnjena, se bomo zaenkrat pokorili, ker se ji moramo pokoriti, toda že sedaj napovedujemo boj tej krivični ustavi z vsemi postavno dovoljenimi sredstvi. In v tem pravičnem boju nam bo Bog pomagal. (Dolgotrajno in navdušeno ploskanje in odobravanje!)
Za njim je govoril nas kmetski kranjski poslanec Stanonik, ki je istotako v živih besedah orisal boje poslancev Jugoslovanskega kluba za avtonomijo In za pravično ustavo. Z gromkimi besedami je ožigosal izdar jalsko postopanje samostojnežev y konstituanti, to je tistih samostojnežev, katere je izvolilo slovensko ljudstvo in ki so, podkupljeni za težke milijone, za ministrske stolce, za podpredsedniško mesto in za druga mastno plačana mesta glasovali za vsiljeno nam krivično ustavo in dobili zato še celo odlikovanje iz Beograda,
Ti p lačani ir. podkupljeni izda;al-ci so hinavci posebne vrste. Doma in na shodih so obljubljali ljudsivu, da se bodo borili za avtonomijo, za pravično ustavo in za svobodo katoliške Cerkve, doma so se delali silno pobožne in verne, povdarjali so povsod, da. niso proti katoliški Cerkvi in duhovnikom, toda ko so prišli v Belgrad so poslali čisto drugačni. Vlada jih je podkupila in snedli so vse svoje obljube. Glasovali so proti avtonomiji, glasoval! so za zloglasni „kancelpa ragrafki bi naj dal naši duhovščini nagobčnik na usta3 in glasovali sc za utesnitev katoliške Cerkve, Eajtl noben katoliški škof bi ne smel brez dovoljenja ministra, to je neposredno občevati s poglavarjem katoliške Cerkve v Rimu. Ti samostojneži, katere je poslalo preslepljeno slovensko ljudstvo v Beograd, so z najgršimi psovkami obkladali naš9 škole in duhovš-
čino in komaj in še predno je kak a a
i oslanei SLS začel govoriti \ konstituanti so izlili nanj cele golide njihove smrdljive gnojnice, niso se pa<
VSUAšilt nobene še tako gnusne ter grde psovke, hrulili in vpili so kakoi razjarjeni divjaki iz Afrike, le da b' onemogočili govor kakega našega po slanca. (Klici siiiuega ogorčenja.)
Ustavo imamo in se ji moramo u-kloniti. toda obljubljamo, da se bomc proti tej krivični in slabi ustavi borili z vsemi postavnimi sredstvi.
Ponvam slovensko ljudstvo, da ob priliki prihounjih volitev v drž. zbor s kroglami v rokah temeljito obračuna s samostojneži-izdajalci našega naroda, cla niti eden ne pride več v Beogiad, kajti naš pošten in veren sle venski narod odklanja hinavstvo ter izdajalstvo samostojnežev. (Dolgotrajno viharno ploskanje in živio-tkjlici.),
Nato nastopi vodja romarjev č. g dr Jorovšek ter pojasni, da nam državna železnica ni hotela dati ne polovične vožnje in ne vsaj nekaj osebnih vozov. Pač pa je rada sprejela od romarjev okoli 130.000 K.
Za njim je govoril posestnik g. M linar iz Loke o raznih gospodarskih zahtevah našega slovenskega ljudstva-
Veselo pozdravljen je nato nastopil predsednik Jugoslovanske kmetske zveze, narodni poslanec Brodar iz Kranja. Poslanec je, kakor poprej njegov tovariš Stanonik, ostro bičal izdajalsko iKistopanje samost|qjnežev v Beogradu, ki so prodali toli zaželjeno slovensko samoupravo za srbski centralizem. Pozival je celokupno slovensko liudstvo, naj se združi v Slovenski ljudski stranki, oziroma v Kmets-¿1 zvezi v najodločnejši odpor proti škodljivcem in izdajalcem slovenskega uuds.va
Nato je predsednik zaključil nad vse sijajno in slovesno zborovanje, na katero je vlada poslala komisarja, da bi nas kontroliral, kaj govorimo. Je žalosten odšel.
Popoldne sta oba romarska vlaka odpeljala v popolnem redu in brez kake nezgode domov na Slov. štajersko. .V LjnbVani je bil večurni oddih. Romarji so ,po večini izrazili željo, da bi *e tudi prihodnje leto priredilo slično i-oinauje na Brezje, ki pa bi naj dalo vsem romarjem priliko, da vsaj za V* dnova lahko obiščejo rajskolepi Bled.
Naši društveni domovi.
Kakor ne more obstojati družina brez doma, tako se naše organizacije ne mocejo razviti do popolnosti brez društvenih domov. Naša društva so navadno potisnjena v kakšne kurnike. kjer se ni mogoče gibati, ali pa imajG svoje prostore celo v krčmi. Mnogo si člani naših društev ubijajo glave, ka-ko n«i pridejo do lastnega doma. Prvič je potrebno, da ima društvo, ki si hoče- zidati s\oj dom, nekaj navdušenih in i?vežbanih članov, ki bodo skr-!,eii za življenje v bodočem domu, — drugič pa mora imeti svoj društveni dom ali \saj košček društvenega pro štora.
„Društveni dom', že beseda sama na sobi znači, kakšnemu namenu naj to poJopje služi! Društva imajo tu v njem svoje bivališče, svoje domovanje Ker r.a ne obstojajo samo iz pravil, iz poslovnih knjig in papirjev, ampak predvsem iz članov, je društveni doir v resnici dom vseh članov, kar bi v reci ici naj tudi bil. Ni dovolj, da ima ino v domu razne pevske in druge ,e ter od časa do časa kakšno veselice, amoak ljudsko, družinsko življe».-je se mora oživeti v njem. iVse, kar: nam poštenega ponujajo razna druga zbira -tča, vse se mora uvesti v n*-; društveni dom. Poštena zabava, kak^t n. pr. poštene gledališke igre, pevske prireditve itd., vse to mora nuditi ta društveni dom. Skrbeti mora, da s>8 nudi vsakomur v društvenem doma lepša zabava, nego v krčmi, ker le na ta način 1 omo dosegli, da iztrgamo ljudi zopet iz gostilniškega in jih uve-demc v diuštveno življenje.
Posebne skrb pa moramo polagati na to, da dobi šolski naraščaj v domu dovolj različne zabave in pouka. Ti otroci naj imajo v domu poseben prs-stor in naj bodo vedno pod nadzorstvom voditelja, ki se mora v to svnio določiti. Biti pa mora dober vzgojita»!.
«i na; vso pozornost obrača na vzgoje •tobril značajev. Ob nedeljau naj se
;,o moža >ti vrše v domu kratka predavanja, Udeležba bodi obvezna.
Preda vanja naj bodo zanimiva i» kratka, roljše malo in večkrat, ker z dolgotrajnimi predavanji se doseže le iu, da nestrpnost, ki nastane, pokvari * es vtis. Naj bodo pa vedno na kor.«u ¿abave ali iger, cla bo vtis posamezniku 03tai in da bo o njem tudi sam razmišljal. — Fantje, dekleta in naraščaj naj se pridno vadi v petju, ig-. ah, tamburanju in telovadbi.
S:.oi\ ki se pridobi pri teh vajan, naj se uporabi pri prireditvah, ki uaj se vrže večkrat. Skrbeti je treba, da so (e prireditve zanimive, z raznovrst ;dm vzjioredom: enkrat igra, drugič petje, lamburanje itd.; enkrat nasttj-vijo otroci, drugič dekleta, enkrat iau-tje, drugič zopet vsi skupaj, cploh naj so vpcšteva raznovrstnost, ki naju i-pesueje pobija enoličnost in naveiiča-n,e udeležencev. Prireditve naj bodo brez vstopuinc.
Zunsue dneve, posebno več-ero, po rabimo ; oleg raznih vaj tudi za to, da uvedemo kak tečaj, bodisi knjigovodski, gospodinjski, govorniški, teiovau-ski, gospodarski, pevski, godbeni itd. K tem tečajem, ki naj bodo dobro u-i-jicavliOni, pritegnimo vse člane. Git-vuo pa je, da se nekaj ljudi resno ž» i \ nje temu delu, ua sami sebe nemne.:-no izobraiivjejo in to izobrazbo pri t iai delu porab jo. Posamezni odborniki ji riu, razd*.,'.jc delo in naj se vsak v svoji stroki temeljito uri in vežbu, mu bo omogočeno, učiti tudi drugi* Ako bomo v domove uvedli ta na lir» dela, boutiuo prepričani, da uspehi ne izostanejo. Dobre može in mlademoe spravimo s tem i i gostilen, zapelfivtk»! liberalizma bo uničena in v nekaj letih dobimo zdrav, nepokvarjen nara;; čaj! Iv.iko naj bo društveni dom «r.> jen, kako naj ga postavimo in kam, a posebno pa kako naj dobimo sredst/i za zgrailrc. o tem pa v kratkem ve'! Bog živi!
Politični ogled, i
Kraljevina ŠHS. V naši visoki beograjski politiki je še vedno zastoj. Večina ministrov se sprehaja po naši širni kraljevini, Pašič je nekaj dni ma-rodiral na žolčnih karanih, a je sedaj v toliko okreval, da se bo lahko odpeljal nekam na letovišče. Kar je ministrov v Beogradu, so se pečali in prerekali radi imenovanja kraljevih namestnikov za razne upravne oblasti, ki jih bodo sedaj po novi ustavi vpeljali mesto poprejšnjih pokrajinskih vlad. Kdo vse je že imenovan kraljevim namestnikom, poročamo na drugem mestu. Več kot politika zanima sedaj vladne politične kroge pogon ,za komunisti, katere dol-žijo, da niso samo udeleženi na napadu na regenta, ampak, da so h°tel« celo strmoglaviti celotni družabni red in državo samo. Glede naše edino kaj vredne baroške luke, ki bi nam morala pripasti po rapallski mirovni pogodbi, se javno piše, da nam jo je g. Pašič zme-šetaril pod italjansko vrhovno oblast in bomo mesto Baroša dobili Skader. Zastopniki naše države in italjanske se že zopet pogajajo v Beogradu radi tr-
f;ovinskih zvez med našo kraljevino in talijo. Te dni so se pogajali radi plovbe po morju, ribolova in prevoza blaga. Celotno časopisje poroča, da pride na Hrvatsko in v Slovenijo največji srbski prijatelj Slovencev in zagovornik slovenske avtonomije Stcjan Protič, ki bo prirejal v družbi naiih in hrvatskih politikov shode.
Avstrijski driavni kancler je podal v odseku za zunanje zadeve izjavo, v kateri je naglasil, da se bo Avstrija trudila, da stopi v kar najožji prijateljski stik z vsemi sosednimi državami in bo postala potom prijateljskih zvez steber reda in miru v F.vropi.
Gornješlezijsko sporno ozemlje, katerega so zopet zasedli zavezniki in pomirili med seboj se ravsajoče Nemce in Poljake, bo.menda v kratkem zopet postalo torišče nove vstaje. Poljske dobrovoljce je namreč sprejelo Poljakom naklonjeno gomjeilezijsku prebivalstvo kot hlapce, ki so poskrili in zakopali orožje, da ob pravem času sledijo klicu svojih voditeljev in iztrgajo Nemcem Gornjo Šlezijo.
Turki p o r o č a j o, da so pošteno zopet naklestili Grke v Mali Aziji. Z a. posest Carigrada se bojijo Angleži, ker
L stras«
SLOVENSKI GOSPODAR.
14. Julija lftžtj :
se hočejo turške prestolice polastiti pristaši Kemal paše, ki podijo Grke po Mali Aziji, Ententa sedaj mešetari krog naše kraljevine in Rumunije, da ju pridobi za obrambo Carigrada.
Boji na Irskem med Angleži in irskimi uporniki so še vsem gotovo v živem spominu. Ti boji so bili skozi mesce na dnevnem redu. V teh dneh pa nam poročajo, da se vršijo med zastopniki irskih upornikov in angleško vlado pogajanja za vzpostavitev miru in reda med obema državama. Je veliko upanja, da se vendarle enkrat sporazumeta Anglija in Irska.
Tedenske-novice.
t Nas kralj Peter je praznoval minuli torek svoj 77. rojstni dan.
t Novo upravno razdelitev naše države bodo začeli upeljevati. V Beogradu so že imenovali mesto dosedanjih predsednikov pokrajinskih vlad takozvane kraljeve namestnike. Ljubljanska upravna oblast dobi kot svojega kraljevega namestnika Slovenca Ivana Hribarja, ki je bil dosedaj poslanik v Pragi in je prestopil kmalu po našem ujedinjenju s Srbi k najmočnejši radikalni stranki. Dosedanji predsednik naše ljubljanske vlade dr.Baltič je imenovan zastopnikom ljubljanskega kraljevega namestnika. Novi kraljevi namestnik Hribar bo odpravil dosedanjo ljubljansko vlado. Za Zagreb je imenovan kraljevim namestnikom demokrat Demetrovič. • UP t Kdo je najbolj žalosten, ker dobi Ljubljana kraljevega namestnika Hribarja in njegovega zastopnika dr. Bal-tiča? Ta najbolj žalostna prikazen je samostojni mlinar Štefan Dobnik iz Zlatoličij na Dravskem polju, ki je nekaj mesecev sedaj mlinaril kot podpredsednik ljubljanske deželne vlade. Tega mlinarja podpredsednika so sedaj razrešili njegove vladne časti in ga poslali nazaj na Dravsko polje v mlin, kjer se bolje spozna, kakor pa pri vladi. Čudna dejstva smo doživeli pod Pašičevo vlado: da nam ministruje mesar Pucelj in nam je podpredsedoval mlinar. Mesar minister — mlinar deželni podpredsednik, se li smemj čuditi, da imamo vsaki dan nove davke!	■ ~_	j
t Pekojni vojvoda Mišič, ki se je kot vojak zanimal tudi za ureditev naše države, je nekoč rekel: »Pustite Hrvate na miru, naj si sami zgradijo svojo hišo, naša dolžnost pa je, da jim priskočimo na pomoč, ako bi nas klicali. Bog obvaruj, da postane Beograd Beč ali Pešta, to bi nas upropastilo!« Tako je govoril odlični vojvoda, ki je kot Srbin in vojskovodja obsodil centralistično ureditev države. Ako bi vojvoda Mišič še živel, bi ga policajdemokrati in samostojni radi teh besed gotovo poslali v pokoj. Pri nas je vse mogoče.
- Kako bo pa sedaj s Koroško?! Qb Času, ko so Poljaki nasilnim potom zasedli gornješlezijske kraje, se je govorilo po Parizu, da bo entenfa i ljub zaLtJjake slabo izpadlemu glasovanju o pripadnosti Gornje Slezije isto razdelila med Nemce in Poljake. ,V; dobi gornješlezijskih dogodkov smo se tudi ml Slovenci oklenili upanja, da dobimo nazaj Koroško vsaj do Drave. >A v gornješlezijske razmere so se v-taknili Angleži, ententa je zopet zasedla sporne kraje, Poljaki so se morali umakniti in še danes ni gotovo, kaj bo z Gornjo Slezijo. No, hitreje kakor Poljaki Gornjo Slezijo bomo izgubili mi Korcško. Te dni bo začela namreč medzavezniška ententna razmejitvena komisija, ki je že zgotovila razmejitev med Avstrijo in našo kraljevino od Kokošnjaka do Radgone, svoje delo i na Koroškem in sicer v treh partijah.
t Politični shod priredi poslanec dr. Hohnjec v nedeljo 24. julija po cerkvenem opravilu pri Svetinjah.j
t Kam tira ljudstvo davčna ob» lasti /Kmet s Pohorja,) Kakor predpisujejo davfint uralli davkoplačevalcem davke, presega vse meje. Nobenega sistema ni v predpisih. Poljubno napisa gradnik najvišjo svoto, ki se mu zdi, in jo zahteva od posestnika v planilo* Posestniki pridejo nato se pritoževal. Kateri je dobro znan, doseže takoj poj. ust, ženska jokajoče! imajo rodi dtvolj sreče, drugi pa morajo iti k demokratskim odvetnikom, da napre sijo rokurze, ki stanejo denar, najmanj po 2000 K eden. Kaj ni več prašiče od strani države, da bi se predpisalo res samo toliko davka, kolikor gre vžakemu davkoplačevalcu primer-
no po dohodkih' in na podlagi zakonitih določb Ljudstvo zgublja vero v pravičnost države, če se dela na take čuden način. To postopanje ne dela ljudi samo protidržavne, temveč jih sili k izseljevanju, V marenberškem okraju hočejo posestniki opustiti vse h se izseliti Kaj nič ne pomislijo vladn: organi, kake posledice zamorejo pr.it za državo, pridejo vsled prehudep davčnega vijaka posestva na boben? Mnogi morajo dele posestva prodati, če hočejo kriti in plačati te davke, ki jim jih pripisujejo davčni uradi. Kako se naj lazvija gospodarstvo in blagostanje, če mora kmet, posestnik in o-brtndt odprodajati od svojega inventarja, če hoče zadostiti zahtevam, ki jih nalaga v nepremagljivi meri država? Ce bode šlo še dve leti tako naprej, bodemo obubožali vsi, potem si pa naj išče država davke ocl ubožcev, katere bode celo treba hraniti in zanje skrbeti. Čudimo se najbolj našim uradom in finančnim oblastem, da tega na uvidevajo. Kot Pohorjanc, pri-prost kmet, pristna slovenska korenina, pa .Vam slovenskim uradnikom za-kličem v brk: „Tako niso delali z nami najbolj zagrizeni nemškutarski u-radndtil Slava Vam, „slovenskim sinovom", da Vas tako Čutimo na lagfrr koži!,"
t To js gospodarstvo! Glasilo srbskih zemljeradnikov, »Selo«, je priobčilo zelo zanimive podatke o naravnost nesramnem gospodarstvu z državnim oz. davkoplačevalskim denarjem. V letošnjem proračunu se nahajajo sledeče postavke: Za nekoliko tisoč bosanskih reveiev, katerim je povodenj uničila vse imetje — en milijon dinarjev; 1500 turških veleposestnikov v Bosni pa dobi kot nekak »Trinkgeldi reci in piši — 250 milijonov dinarjev. Za pol milijona vojnih vdov in sirot ima vlada samo 12 milijonov dinarjev na razpolago, za ustoličenje pravoslavnega patrijarha pa so potrosili — 18 milijonov dinarjev. Za neštevilne ministrske avtomobile, bencin in šoferje — 22 milijonov, za dvorsko pohištvo pa — 24 milijonov dinarjev. — Zares lepo so gospodarili demokrati, radikali, muslimani in slovenske izdajice — samostojneži. Kdo naj se še čudi velikim davkom ? Takšno gospodarstvo bo spravilo državo na kant. Tudi to je blagoslov centralizma.
t Kako je 8 prazniki v naši Jugoslaviji? V naši kraljevini imamo katoliške, pravoslavne, turške in državne praznike. Vse štiri vrste ravnokar naštetih praznikov praznuje le naš parlament, katerega vedno pošljejo na oddih in počitnice, kakor hitro se pojavi kaka skupina praznikov kakršnekoli v nas zastopane veroizpovedi. Naši državni uradniki pri nas v Sloveniji slavijo v brezdelju vse katoliške praznike in seve tudi celo vrsto državnih. Najbolj sta glede prazničnega brezdelja prikrajšana kmet in delavec, ki uživata kot delopust edinole katoliško - cerkvene praznike. Omeniti in povdariti pa moramo, da praznujejo novo navlako državnih praznikov uradniki na račun kmeta in davkoplačevalcev ! Tako se godi in postopa glede delopusta v državi, katero krmarijo uradniki, katerim sta kmet in* delavec deveta briga. Da nas pa bo potom nove ustave po ceh kraljevini enkrat uvedeni centralizem osrečil še z večjim številom državnih brezdelavnikov za uradništvo, je gotovo dejstvo, katerega se že lahko danes veselimo. » <4
t Novi mariborski župan soeijal-ni demokrat Grčar je potrjen v Beogradu. Potrditev novega ljubljanskega župana narodnega socijalista Peska, pa skušajo demokratje na vsak način onemogočiti, seve, ker gre Žerjavu za milijone, ako zgubijo liberalci svojo zadnjo trdnjavo — belo Ljubljano, Ljubljanska demokratska gospoda se boji tudi vpogleda v svoje dosedanje mestno gospodarstvo, radi tega poiskuša vse lumparije in golju-lije, samo, da bi vsaj zavlekla, če že ne čisto preprečila ustoličenje novega ljubljanskega župana. Novi celjski župan — demokrat dr. Hrašovec je bil seve takoj potrjen, zaprisežen in že županuje.
t Tudi ljubljanskega novega župana iieska je potrdila belgrajska vlada. S tO potrditvijo je zrušena zadnja liberalna trdnjava — bela Ljubljana!
t V občini celjska okolica se je v nedeljo vršila županska volitev. Za župana je izvoljen s 14 glasovi soci-Jatai demokrat Hrastnik. Pristaš naše stranka g. Goiogranc je z 10 glasovi
propadel, ker so oddali demokrati in slabostojneži ter narodni socijalisti — prazne glasovnice.
t Oerenta v Dolenji Lendavi v Prekmurju je samostojno-demokratska ljubljanska vlada odslovila od gerent-stva samo radi dejstva, ker je agiti-rai samo za Kmetsko zvezo. Ali mar naj agitira g. Sever, znani organizator naših prekmurskih županov, kot naš stran kar za demokrate, katerih ni v Celem Prekmurju za eno večerjo in še ti so privandrani učitelji in u-radniki? Za zopetno vpostavitev g. Severa na gerentsko mesto se je zavzel pri notranjem miidstrstvu prekmurski poslanec Klekl, ki je v svoji interpelaciji radi protizakonito nasilnega nastopa napram našemu somišljeniku Severu ministru pojasnil, kaka očita nasilja si dovoljuje ljubljanska demokratsko-samostojna strahovlada. v
t Železniški promet med Mariborom in Celovcem, Mariborom—Radgona in Špilje se že vrši nemoteno nekaj časa sem. Sedaj pa je nekaj padlo v glavo nemškim obmejnim hujskačem, ki so začeli pritiskati na vso moč na dunajsko vlado, da zopet prepove ravnokar započeti promet. Nemec ostane Nemec, na eni strani bo prosjačil, na drugi pa hujskal in nas bo skušal oškodovati, kjer bo količkaj mogel. Smo čisto lahko prepričani, da bo promet med nami in Avstrijo na celovški in ljutomerski pregi zopet ustavljen. Nemci dosežejo vse — mi pa nič!
t Izletniški vlak. Od dne 10. t. 1. naprej vozi na progi Celje—Velenje ob nedeljah in praznikih novo vpeljani izletniški vlak, ki odhaja iz Celja ob 4 h 7 min. in dospe v Velenje ob 5 h 50 minut. Ta vlak ima priključek na mešani vlak proti Slovenj gradcu.
t Dr. Jančič oproščen — liberalci pogoreli. Spletke, ki jih je uprizarjal šolski vodja Senica pri Sv. Petru v Sav. dolini proti župniku dr. Jančiču, so presegale že vse meje. »Nova doba« je bruhala iz svojih umazanih predalov najogabnejše golide smrdljive gnojnice in natolcevanja proti imenovanemu župniku, ki ni zakrivil prav ničesar. Vsa njegova »krivda« je obstojala v tem, da se ob priliki reklamacijskega postopanja za volitve v konstituanto kot župnik ni uklonil vsemogočnim liberalnim generalom. Radi tega je vložilo državno pravdništvo v Celju proti dr. Jančiču obtožbo radi kršenja volilnega zakona. Senico, ki je vedno rovaril proti dr. Jančiču, pa je najobčutneje pičila vloga, ki jo je dr. Jančič popolnoma utemeljeno vposlal poverjeništvu za socijalno skrbstvo in v kateri je Senico naznanil kot človeka — vinskega bratca, kateremu se mladine ne more prepustiti, da bi jo s svojimi vzgledi vodil na neprava pota. Proti obsodbi celjskega sodišča je dvignil dr. Jančič pri kr. stolu sedmorice v Zagrebu priziv. Zagrebško sodišče pa je po tehtni razsodbi dr. Jan-čiča — oprostilo. — V svrho boljšega poznavanja policajdemokracije naj še služi sledeči dogodek. Dne 10. junija je odposlal okr. šolski svet v Celju komisarja Pinkavo k Sv. Petru, da uvede preiskavo v zadevi nadučitelja Senice. Komisar Pinkava ni hotel protokolirati izjave pozvanih prič, ki so izpovedovale proti Senici. V navzočnosti dr. Jančiča je strahovito vpil nad eno pričo, ki je izjavila, da je videla Senico večkrat pijanega. Smo radovedni, ali bo »Nova doba« beležila oprostitev dr. Jančiča?!
t Kako je s krivci bombnega napada na regenta? Radi ponesrečenega napada na regenta in Pašiča je bilo doslej zaprtih 700 oseb. Vsaki dan pa se vršijo še vedno nove aretacije. Napadalec Stejič in neki zaprti sobni slikar Mojzes valita vso krivdo in pripravo za ta napad na komunističnega poslanca Kovačeviča. Slikar Mojzes obtožuje Ko-vačeviča, da so bili na njegov nasvet že leta 1920 po Hrvatskem in po večjih mestih Srbije osnovani razni komunistični odbori s pododseki, katerih na men in cilj je bil: strmoglaviti in zrušiti sedanji državni in družabni red. Zaprti komunistični poslanci in večina aretirancev pa trdovratno zanika vsako najmanjšo krivdo soudeležbe pri napadu na regenta. Po Beogradu že prodaja policija komunistične domove, tiskarne in knjigarne socialnim demokratom, ki bodo imeli o napadu na regenta in Pašiča še največ profita.
Kako pametni so naši ministri. Na tisoče wrangiovcev je pri nas dosedaj zastonj jedlo, se oblačilo In ve-s&ljačilo na državne stroške, in povrh
so še dobivali posamezniki tudi pod-» pore iz državne blagajne. Sedaj še-Ia so naši beograjski ministri pogruntau h, da bi bilo dobro ruske beguuoep^ vabiti tudi na delo. Ministri so se posvetovali in sklenili, da wranglovci ne bodo dobivali več državnih pod, por. ampak bodo morah na delo, kar tero se jim bo pa plačalo. 5008 Rnsovs je stavljenih na razpolago ministrstvi* -saobračaja, vojne in mornarice, pošte iu ministrstvu za javna dela, Pre-dno naši ministri sklenejo ( kako pametno, ki jim je že ležala nekaj mesecev ua dlani, trpi dolgo in ae vsa vrši po receptu: Ima vremena!
t Iz nesrečne ljubezni jc sko-iiia z mariborskega starega mosta v Dra*-vo mnuii pondeljek 21 let stara Erzi, k a Rak si ki je igralka pri zdaj v Ma* riborw se mudečem cirkusu. .Vzrok, da si je hotela mladostna Erzika končati živijeuje y dravskih valovih, je n«-» srečna, neuslišana ljubezen. Seve, ko je dekle začutilo mokroto in nevarnost Drave, je začelo vpiti na pomoč. Dva moža sta skočila v vodo in se pognala za žitvijo, da je otmeta. Res se je jima posrečilo, da sta jo izvlekla iz Drave sioen nezavestno, a še pri življenju. Mesto hladnemu grobu so izročili Eiziko mariborski rešilni posta« ji, ki jo je spravila k polnemu življenj. liogoče bo Erzikin samomorilni poizkuí. omehčal njenega ljubčka, da se bo odzval njeni ljubezni, .Voda vsebuje zdiavilna sredstva tudi za bolno srce!
t Redko starost 90 let je doživela Ana Strucl, po domače stara Ančka, pri Sv. Trojici v Halozah. Rojena je bila 28. aprda 1832, umrla pa je 7. julija 1921. Hvalevredno moramo o rajni povdariti, da je bila z 90. letom še dekle in so jo nosila pri pogrebu belo oblečena dekleta. So pač redka tako stara dekieta.
t Avtomobilska nesreča. Na cesti med .VUanjem in Vojnikom, v bližini gostilne Bole v Sobski, je v nedeljo, dne 10. t. m«, zavozil avtomobil g. Ko-vačiča na čez cesto položeni tram to£ se prekucnil v. cestni janek. Avtomobil se je razbil. K sreči ni bil nikdo težje ranjen« Kakšnih 100 m spredaj je ležal drugi tram na cesti. Gre za hudoben čin domačih lantov. Orožni-štvo zasleduje storilce.
t Velik požar. Minuli teden je izbruhnil požar na domačiji kmeta Osojt-nika na Vrhuncah v župniji Sv. Petra pod Sv. gorami. Zgorela je hiša in dve gospodarski poslopji. Pogorelec kmet Osojnik je dobro znan vsein svetogor-skim romarjem Slov. Štajerske.
t Zgorelo ju 20 hiš in gospodarskih poslopij v. vasi Done pri Cerkniškem jezeru v. noči od sobote na ne* deljo Gašenje je bilo skoraj izključeno, ker ^ pihal močen veter in .vsled suše niti vode ni bilo pri rokah,: Na pomoč prihiteli niso mogli veliko gasiti, ker so bila poslopja slamnostrehat in se je dalo ogenj le omejiti, da al upepelil celotne vasi. Pogorelci so si rešili edino živino, vse drugo jim je pa pogorelo prav do tal, ker, je raz» sajal j.cžar eno noč in skor. še ceif drugi dan. Škoda znaša kro<¿ 2 joua ki.on .Ogenj je povzročila in na? ravnost zanetila hudobna zločinska co ka ut-Lega tatu iz Italijanskega, ki je lansko leto v zgoraj omenjeni vasi Bife radel kravo ter hotel z njo pobegniti preko ir.eje, a so ga zalotili domačim in ga po ljudskem pravu pošteno nabili- Cez leto in dan se je zope* dri« klatil v \ as in iz maščevanja podtak nd o¿enj4
t Bratomorni uboj. V Mengšu na Kranjskem je v nedeljo, dne 10, t. m, ob pol 10. uri zvečer ustrelil Mihael Friškovc svojega brata Franceta. ~ Vzrok tega uboja je nevoščljivost. M* ti je nunreč pred kratkim izročila posestva mlajšemu sinu Mihaelu, kar je brata Franceta zelo jezilo in mu je s jezi tudi parkrat grozil. Ko sta se na večer vračala iz gostilne, so našli Franceta po dvakratnem strelu ranjenega, ležati na dvorišču. Umrl je v
par minutah'. _ ____
t ^Velika železniška nesreča se je zgodila minuli pondeljek v Čupriji v bližini Niša. Vlak, ki je vozil v čuprij-ski kolodvor, je trčil ob vlak, ki je stal na postaji. Pri tem trku je bilo razbitih 20 vagonov, mnogo oseb ranjenih in ubitih. Strojevodji je odrezalo obe nogi-t Temeljito si je končal svoje življenje 53-letni Jovan Petrovič k Arada
iL Julija 1921.
SLOVENSKI GOSPODAH,
S. stran« 1
v Sremu. Najprej si je prerezal z britvijo goitanec in trebuh. To pa mu še -ni bilo zadcwti in se je vrgel s prerezanim goltancem in trebuhom v vod njak na dvorišču, kjer je povrh še utonil.
t ttifra se je zrušila. V Sarajevu «e je pred par dnevi sredi mesta zru-Aila anocadstropna hiša. Hiša je last bogatega židovskega trgovca, ki je iffl tak skopuh, da ni pustil popraviti najmanjšo stvari. Pravijo, da si bode sedaj sezidal novo. Denarja bo že i-mel na razpolago!
t lOiàiilijonska goljufija. Belgraj-*ka policija je pred par dnevi razkrila zanimivo goljufijo. Trgovec Emilij Vasiljeviô je iponeverjal menice v velikem ter si na ta nepošten način pri--.dobil lômilijonsko premoženje. Ta posel je opravljal nad dve leti. Ob priliki preiskave so ugotovili njegovo i-aovino, ki znaSa — 18.000 K. Ostali ¡•vote je baje zapravil in z njo po-v&vmal razne dolgove.
t Priée, zglasite se! Leta 1915 je pešpolk štev. 79 bivše avstro-ogrske irmade prodrl in prikorakal pred srbsko mestece Ložnica. Imenovanemu polku je poveljeval nek polkovnik, čegar ime nam ni znano, toda ta polkovnik biva baje sedaj v naši državi. Temu polkovniku je prišlo na ušesa, da je vodnjak, ki se je nahajal pred mestecem, zastrupljen. Polkovnik je, ne da bi se btl poprej prepričal, je-li odgovarja ta vest resnici, kratkomalo zaukazal, da je moral priti k njemu tamošnji pravoslavni duhovnik, katerega je brez vsakega dokaza obdolžil, češ, on je vodnjak zastrupil. To drzno trditev je duhovnik odločno zavrnil. Vsi navzoči častniki in vojaki so pač pričakovali, da. bo polkovnik prisilil duhovnika, da bo moral izpiti kozarec vode iz dotičnega vodnjaka, kajti le na ta način bi se dala ugotoviti isrinitost te vesti. Toda ne! Polkovnik je začel prav surovo vpiti in kričati ter zmerjati duhovnika. Končno je zaukazal polkovnik, da so morali vojaki takoj zvezati duhovnika in ga vreči v vodnjak, v katerem je utonil. Tudi ni veliko manjkalo, da ni zadela ulična usoda še tudi nekega 8 let starega dečka, ki je v bližini pasel gosi. Rešil ga je polkovni zdravnik, ki pa ni več med živimi. Sploh je bil ta polkovnik prava zverina v človeški podobi. Popolnoma nedolžne ljudi, kot otroke, onemogle starčke in ženske je lastnoročno streljal kakor zajce, s satanskim posmehom je nameril samokres na nedolžne žrtve in čim več jih je postrelil, tem boljše volje je bil. Ta rabelj še baje živi in sicer nekje v naši državi. Pozivamo častnike in moštvo pešpolka štev. 79, ki je bilo priča grozodejstvom te zverine v človeški podobi, da nam javi ime tega polkovnika in vsa njegova zverinstva, ki jih je zagrešil na naših srbskih bratih.	<<
t Izjava V »Kmetijskem listu« od dne 23. junija t. 1. (št. 25) me prištevajo k pristašem Samostojne kmetijske stranke. Podpisani ugovarjam proti temu najodločneje ter izjavljam, da sem bil -in ostanem somišljenik Slov. ljudske stranke Sv. Martin pri Vurbergu, dne 11. julija 1921. Martin Klampfer, župan.
t 'Sa Kmetsko zvezo so nabrali naši pristaši v Gornji Ponikvi 300 K. Frisrčaa «ahvala!

Gospodarstvo.
g ¡Desetmesečni kmetijskogospo-iinjHfc). tečaj v zavodu šolskih sester v Mariboru se prične dne 16. sept. t. 1. Stan tn oskrbo imajo gojenke v zavodu. Prošnje za sprejem je vložiti do 10. avgusta t, 1, vodstvu kmetijsko-gospo-dinjske šole v Mariboru. Prošnji se morajo priložiti i krstni list, domovnica, zdravniško spričevalo, odpustnica od-nosno zadnje šolsko spričevalo, ter izjava staršev oziroma varuha, s katero se ti zavezujejo plačevati stroške šolanja. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Oskrbnina znaša mesečno 350 kron, razun tega mora vsaka gojenka letno prispevati še določeno množino živil. Radi pogojev prehrane in drugih podrobnosti se je obr-»iti vodstvo kmetijskogospodinjske šole v zavodu šolskih sester v Mariboru.
g Čebelarji pozor! V nedeljo dne 17. julija po popoldanski službi božji {ob treh), bo pri Sv. Trojici v Slov. gor. čebelarski shod. Predaval bo naš znani cojak, potovalni učitelj, gospod Ivan {urančič. Shod se bo vršil v dvorani izobraževalnega društva; po shodu
bo praktičen pouk pri uh?jaku na frančiškanskem vrtiču. Prijatelji čebelic, pridite v obilnem številu i
g Vinska letina in trgovina po drugod. V Avstriji pričakujejo dobro vinsko letino. Ker še imajo -vinogradniki stare zaloge, je opažati padanje vinskih cen. Za hI nižjeavstrijskega vina plačujejo 6500 do 7000 avstrijskih kron.
—	Na Madžarskem vlada v vinski trgovini stagnacija; psomet z vinom je zaspal. 8 — 9°/0 vino stane 1400 da 1500 madžarskih kron. Težka vina so mnogo dražja, ker jih je le malo v zalogi. — V Italiji počiva vinska trgovina. Pričakuje se dobra vinska letina. V Trstu se je razvila trgovina s španskimi vini. Mnogo španskih vin uvažajo tudi v Nemčijo. — V Nemčiji je trgovina z domačimi vini popolnoma zaspala.
t Zrelo grozdje. V. Splitu že prinašajo okoliški kmetje zrelo grozdje na trg. i kilogram stane t>U K/ Ker ga prinašajo v. velikih množinah, je cena že padla na 40 K.
g Izvozna carina za živino. Za konje in kobile belgijske in noriške pasme v starosti nad tri leta je plačati 1600 K za glavo; žrebeta in mladi konj: do treh let belgijske in nori' ške pa^me 800 K za glavo; za konje, kobilo^ mlade konje in žrebeta ostalih pasem je plačati 1000 K. Goveda in bivoli: živa 1000 K za glavo, zaklana 800 K, Prašiči: živi do 50 kg teže so prosti, nad 50 kg 400 K za glavo; za 100 kg prešičjega mesa se mora plačati 200 K,
g Poverjenlštvo za kmetijstvo namerava nakupiti ob priliki preaiovatij na Kranjskem in Štajerskem letošnjo žrebičke in starejše žrebce toplokrvne in mrzlokrvne pasme za državno žre-betišče. Oziralo se bo le na prvovrstna žrebeta z dokazanim rodom, nakar se konjerejci opozarjajo ter vabijo, cla se polnoštevilno udeleže preimovanj.
g Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 8. julija 1921 se je pripeljalo 185 ščetinarjev in 3 koze. Cene so bile sledeče: Plemenske svinje za 1 kg žive teže od 20—24 K, polpi-tane svinje za zakol, 20—24 K, mladi prašiči 6—8 tednov stari kmd. 180 do 300 K, mladi prašiči do 3 mesce stari, 300 -400 K, mladi prašiči za »/» leta stari 700—1000 K. Kupčija je bila živahna. Mladi prašiči so se večinoma razprodali.
g Žitne cene. V Somboru stane meterski stot pšenice 1040—1050 K, in koruze 440—450 kron, ovsa sploh ni bilo. Popraševanje po koruzi je bilo zelo živahno. Ječmen je že zmlačen in tudi pšenica je že požeta. V mlinih je malo moke. V dobrem tednu bodo imeli mlini že moko iz letošnje pšenice. Cena pšenični moki je precej poskočila. Toča je povzročila precej škode. Iz Dalmacije se poroča, da je deževno vreme letošnji žetvi v Dalmaciji zelo škodovalo, kajti žito je poleglo in je mnogo zrnja odpadlo. Trta kaže v Dalmaciji zelo ugodno.
g Zeleni grah v Beogradu. V Beogradu stane kilogram zelenega graha
—	80 K. To je že višek vse draginje. 1 kg zrnate kave iz Brazilije stane 72 K, 1 kg doma pridelanega graha pa 80 K.
g Novo sladkorno rastlino so našli v Južni Ameriki, Rastlina vsebuje velike množine snovi, ki je saharinu zelci poaobna. Nemški generalni konzul Gtother, ki je to rastlino našel, poroča, da je sladkor, izdelan iz te rastline, tridesetkrat bolj sladak, ko! navadni sladkor. Komad novega tega sladkorja v velikosti graha že zadostuje za eno čašo kave.
g Hmelj- Žatec, Cehoslov. republ. dne 2. julija 1921. Neugodno vreme v prvi polovici meseca junija je zadrževalo hmeljsko rastlino v razvoju. Še le 8 dni imamo ugodnejše vreme, katero bo hmelju v prid. Stanje hmeljskih nasadov se sedaj lahko označi kot povoljno, nasadi že cvetijo, vendar je hmeljskemu cvetu stanovitno ugodno vreme neobhodno potrebno. V nekaterih nizkih legah se je vsled mraza hmeljska ušica zopet pomnožila in se je treba zoper njo braniti s škropljenjem. Dejstvo je, da se je stanje hmejskih nasadov v primeru z onim meseca junija poslabšalo in da ni več upanja na dobro letino. Hmeljski trg je zadnje osem dni zopet nekoliko oživel in se ie hmelj prodajal po 2000 2500 č. K za 50 kg. Konečno razpoloženje je zel6 čvrsto, cene pa pomalem rastoče. — Zveza hmeljarskih društev.
g Hmelj. Žatec, 7. julija 1921. Prve dni julija smo imeli toliko dežja,
da se je stanje v obče nekoliko zbolj-šalo. Neenakost hmeljskih nasadov se je nekoliko poravnala. Rastlina je dospela do vrha drogov, oziroma žic. Imamo poleg bujnih tudi precejšnji del v razvoju zaostalih vrtov. Vsled hladnih noči se je zopet začela širiti hmeljska ušica in hmeljarji so vnovič pričeli s škropljenjem — posebno pa v nizkih legah. Vendar pa upamo, da nam ušica ne bo povzročila izdatnega zmanjšanja letine. Dasi stanje v obče ni slabo, bodemo letos vendarle pridelali manj hmelja nego v minulem letu. Nujno bi rabili prav gorkega vremena, posebno pa toplih noči. — Spalter Land (Bavarsko), dne 5. julija 1921. Hmelj se ni zboljšal; v visokih legah je precej dober, v nizkih pa je skoraj uničen. Ce ne pride skoraj toplo vreme, se bode naše upanje na letino prav zmanjšalo. — Hersbruck (Bavarsko), dne 5. julija! 921. Pri severnih in severnozahod-nih vetrovih imamo prav hladne noči; vsled tega so se uši pomnožile v velikanskem številu. Tople noči so nujno potrebne. — Monako v o, 4. julija 1921. Stanje hmeljskih nasadov na Bavarskem koncem meseca junija se razreduje z 2-6 pri čemur pomeni 1 pravdobro, 2 dobro, 3 srednje dobro, 4 slabo, 5 prav slabo. Mrzlo vreme in uši uplivajo neugodno na hmeljsko rastlino.
Naša Llesna trgovina Jn industrija.
Edino sredstvo, da povzdignemo vrednost našega denarja, Je, da skušamo izvoziti kolikor le mogoče naših predmetov v druge države. Pri nas je les eden najvažnejših izvoznih predmetov, Leta 1919 smo mogli vsled silno pogrošne ministrske naredbe izvoziti samo majhno količino lesa. Pred-no je stopila v veljavo druga, nekoliko boljša naredba, se je les, ki je bil natovorjen na vagonih, silno pokva-ril, tako, da ga niso marali pokupiti in so imeli naši lesni trgovci škodo. Škodo so pa imeli tudi lastniki gozdov, ker niso mogli spraviti svojega iesa v denar. Vrhutega so morali lesni trgovci po krivici plačati visoko ležarino za vagone. Med tem časom, ko smo pri nas čakali na boljšo na-redbo iz Beograda, nas je s svojim lesom prehitela Romunija, ki je vrgla iz Erdeljskega 40.000 vagonov iesa na tržaški lesni trg. Ako se upoiteva da je romunski les izborue kakovosti in ker je romunska vlada do skrajnosti znižala izvozno carino za les ter buli znižala tarife na železnicah, je umevno mogla uspešno tekmovati z našo lesno trgovino, Ta za našo lesne trgovino neugodni položaj sta izrabili še tudi Avstrija in Cehoslov aš-ka. »Ti dve državi ste stavili na les -nem trgu tako ugodne ponudbe, da js bil izvoz našega lesa hipno ustavljen Avstrija in Cehoslovaška sta izvozno carino za les znižale za 50%, dočimj* naša iiada carino in železniške laivt zvišala za 100 do 200%. Umevno, <la vsled le popolnoma pogrešene gospodarske politike naše vlade ni niše' naš les nobenega odjemaloa v inozemstvu. Ne čudimo se torej, ako sedaj naša icsna trgovina skorodane popolnoma i oeiva, Vsled visoke carine io vsled neprimerno visokih železniških tarifov ne moremo izvažati niti drv za kurjavo, čeprav jih nam preostaja vsako itio za 20.000 do 25.000 vagonov. .Naša vlada bo morala hočeš nočeš zuLati oarino za les ter. tudi odrediti, (ta se bo plačala voznins za let samo po eni skali in sicer po uiome-traži od postaje dogovora do postaji razkladanja. Zalibog se v Beogradu v trgovski politiki ne brigajo za izkustva, ki prihajajo k nam iz drugui držav, -3%nati bi s* morali p» vzgledi Dunaja. Varšave, Trsta in Frank j broda, kju imajo vsakih 14 (iu* ne«! posebno lesne borze, na katerih de'a]c sklepe z.i lesno trgovino. Lesna trgovina in industrija jo za naSe blago 4a-njo tolike važnosti, da bi morala vlada sklicati nekak shod ali anketo na šiti iouvili trgovcev in industrijalcev na katerem bi se obravnavale vse v lesno trgovino spadajoče zadeve. Pret vsem bi bito nujno potrebno, da se ne ir, udoma znižajo carinski in železnišk izvozni tarifi za les, ukiniti bi se mo ral "brini in prometni davek na les pospešiti bi se moralo oarinsko postopanje in ukiniti bi se morala ležarina z leson» natovorjen lh" vagonov, ki ča-
ka, j na 2acarinjenje. Ako hoče naša država povzdigniti vrednost našega denarja, ako hoôe povzdigniti našo tesno trgovino, da si zasigura novih virov državnih dohodkov, mora nemu-» doma ukreniti vse potrebno, da naš les zopet pride do svoje veljave na svetovnem iasnem trgu.
g Lesne cene za Slovenijo koncem junija. Hrastovi plohi 1. razr. 1100 do 2200 K, 2. razr. 700—900 K, za furnir 2600 - 3400 K, hrastov rezani les (sur dosses) 3000 K, (sur quartier) 4000 K, hrastove deske do 50 mm do 3000 K, hrastovi trami nad 50 mm obrobljeni do 3400 K, frizi za izvoz do 2500 K, bukovi plohi 1. razr. 300 K, bukov rezan les parjen 1200—2000 K, surov 1. razr. 1000—1200 K, javorjevi plohi 1. razr. do 1100 K, jesenovi plohi l.razr. do 1600 K.
g Druge države znajo, naša ne Ti Cehoslovakom je mnogo ležeče na teru* da kolikor mogoče povzdignejo svojo že itak razvito lesno trgovino. Ceho-slovaški lesni trgovci zahtevajo ukin-jenje izvozne carine na les. Cehoslovaška finančna oblast izjavlja, da sicer ne more čisto odpraviti lesne izvozne carine, pač pa jo je znatno znižala in zagotavlja lesne trgovce, da jo še bo bolj v kar najkrajšem času.
g Znižanje lesne izvozne takse na Češkoslovaškem : Na Češkoslovaškem so bile znižane izvozne pristojbine si. julijem t. 1. in znašajo sedaj za 10 ton: 1. Za rezano jelovino, ki se izvaža na Francosko, v Švico, na Holandsko, v Belgije, na Angleško, v Italijo iz I. Češke, Moravske in Šlezije K 450-— ; II. iz zahodne Slovaške K 350-—; IIi. iz
vzhodne Slovaške K 150'
IV. iz Kar-
patske Rusije. K 100 — ; izvozna taksa za rezano jelovino, ki se izvaža iz Šlezije in severne Moravske v Italijo, znaša K 350-—. 2. Za bukov rezan les v prej omenjene države I. K 350-—; II. K 250,—; III. K 150—; IV. K 54-—. 3. Rezana jelovina na Ogrsko in v Jugoslavijo iz krajev južno o&^ihme K 300-—, iz krajev severno od Zihme K 100-—. 4. Bukov rezan les na Ogersko in v Jugoslavijo I. in II. K 200-—; III. K 100 —. 5. Rezana jelovina na Nemško in Dansko: I. K 450 —; H. K 350 — ; III. K 200—; IV. K 100 —. 6. Doge K 1000-—. 7. Kurivo K 80—. 8. Vino-gradni koli K 200-—. 9. Železniški pragi za komad: iz Češke, Moravske in Šlezije K 8-—, iz Slovaške K 5.—, iz kar-
{jatske Rusije K 3-—. Izvoz bukovih že-ezniških pragov bo dovoljen šele tedaj, ko bodo državne železnice krile svojo potrebo. 10. Hrastovi pragi špecijalnih dimenzij K 1000-—. 11. Jelov okrogel les iz Češke, Moravske in Šlezije 1000 kron. 12. Okrogel bukov les K 900—. 13. Jamski les K 700—.
d Nov premogovnik. V selu Pri-lepci, (okrug čačanski, Srbija), so odkrili bogate zaloge črnega premoga., Prva plast se nahaj"a 15 m pod površino zemlje.
g Veljavnost poštnih dopisnic ljubljanske izdaje podaljšana. Poštne dopisnice ljubljanske izdaje z natisnjeno znamko po 15 par (osvobojenec s pretrgano verigo) so zopet veljavne ter o-stanejo v prometu, dokler se vse ne porabijo. Razume se, da je treba na te dopisnice nalepiti še znamko za 10 par ker znaša, kot je bilo že svoječasno razglašeno, pristojbina za dopisnice v tuzemstvu 25 par.
g Novi drobiž iz papirja, ki so ga izdelali v Zagrebu, bodo izdali m promet. Bankovci veljajo 25 par ali t K. Državne blagajne in posamezniki morajo sprejemati ta zakoniti drobi* do zneska 25 din.
Dopisi.
Slov. Bistrica. Dne 30. junija t* 1. so {..- nesli različni časopisi pretres ijivo vo'», da bo tobak kakor, tudi ei~ »are.j in smodke s 1. julijem že zopet rtražj. Moj Bog, kolikokrat pa še hoče mouopolska tobačna uprava in pa slavni linančni minister cene tem iz» delkoin zvišati? Kje neki je dobil poduk g. finančni minister in kam je ho»-dil v šolo, da zna v vsakem oziru tako spretno navijati cene. Vsak hip prinesejo časopisi vesti, da jo država n«tr kupila sfrašansko dosti tobaka; enkrat v Afriki, v Aziji, zopet v Braziliji tu nekoč tudi v Sibiriji; pi&eia P® tudi, da se bodo v Sloveniji dobili Ift* tos velikanske množine tobačnega po*4 ja, ker je zemlja za gojitev, tobaka ia*
ko ugoi'na. Sa j je prav; potem bodo sene zopet padle. V Slovenski Bistrici pač i«' tobaka, tako trdijo ljudje, in g. Ot.erzu, ki obratujejo v prazni šta-cuni /. mešanim blagom, tobačni trau-Ii bre>; tobaka, so obenem tudi glavni saložnik praznih tobačnih zabojev, i-majo itjdi pravico prodaje kolekov iii dru'-ib vrednot, katerih pa skoro nikdar u.sriajo. Kaj je to? Oe prideš po tobak, se ti odgovori: Se ni bila „fa-snga" in tedaj „Habe die Ehre." Po nedeljah in praznikih je štacuna, v kateri se nahaja tobačna tralika, zaprta. 'i ako je bila zaprla tudi na praznik s,T. Petra in Pavla. Preletal sem vse t /bačne trafike nikjer ni bilo mogoče dobiti tobaka in šel sem domov, .vi četrtek po Petrovem se zopet p od aru v mesto in dobil sem za silo en slab pak!öeic, v katerem je pa bilo precej, neke bele tvarine. Pomešal sem ga do-nu z bukovim listjem in hajd v pipo; seveda ni bilo kaj posebnega, pa za silo še wag muhe žre. Napočil je dan 1, ju4ja, t. j. tisti usodepolni dan, ko je poslal tobak že dražji. Sedaj so ga pa. imeli stric Omerzu koj na cente in ga \ en:ar niso pripeljali z avtomobi-.cm? zunanji trafikantje se pritožujejo, da dobijo skrajno skrčene množine tobaka. Za božjo voljo, kje vendar Tiči ta edostatek ? G. Omerzu, ako ne morete dobaviti vam predpisane množine tobaka, prepustite ta kšeft dragim, ki imajo več časa, se bodo za to stvar bolje zanimali. Sicer so pav Slo vouiji '.si tobačni izdelki vzlic visoki ceni fako slabi kot nikjer drugje. Naše ¡judttvo se pa bo temu nepotrebnemu, za življenje jako škodljivemu to -bakn radi .počasi odvadilo. j Hajdina, Dan posebnega veselja je bil za našo župnijo 2. julij, ker smo imeli sv. birmo. Knezoškof se je pripeljal v našo župnijo dne 1. julija popoldne. Na meji župnije ga je pričakovalo 135 domačih jezdecev v narodni noši. V imenu vseh je pozdravil nad-pastirja g. Fr. Pintarič načelnik požarne brambe. Vse vasi do farne cerkve so bile praznično oblečene in v slavolokih, katerih je bilo 9. Pri kapeli sv. Martina blizu farne cerkve je bila zbrana duhovščina, učiteljstvo obeh šol, šolska mladina iz Hajdine in Brega in velika množica vernega ljudstva. Bir-mancev je bilo v naši fari 402.
Velika nedelja. Pri nas imamo vzornega nadučitelja- Piše se Preindl. Ta gospod se je spri radi neke koze s šolsko služkinjo in ta mu je pri tej priliki povedala nekaj gorkih v obraz. Vsled tega je nadučitelj šolskemu slugi in njegovi ženi odpovedal službo. Ko sta ta dva prišia 30. junija šolo pometat, jima pride nasproti gospod Preindl, jima veli, naj se takoj odstranita. Sluga in žena pa izjavita, da sta službo odpovedala šolskemu načelniku do 31. avgusta in do tedaj jo hočeta tudi opravljati. Tedaj pa potegne nadučitelj revolver in pravi: Če se takoj ne odstranita, ustrelim! Seveda sta šla. Nad tem se zgražajo ljudje. Kaj pa pravi k temu višja šolska oblast?
St. Itd pri Ptuju. Lep« razmere vladajo in krilatijo na, naši šoli. ,Uči-¡eljstvo na naši šoli se briga le samo za sofolsko vzgojo in sokolsko himno, Qa bi se pa otroci priučili tudi kaj za življenje potrebnega, to lim je pa de-
veta. briga. Mi katoliški starši od St. Vida j:8 pravimo, da Sokol nikakor ni merodajen za življenje, ampak drugi šolski iredmeti, kateri se zanemarjajo na račun sokolskega petja in pre-kobicmanja. Ako učiteljstvo ne bode kmalu poskrbelo za pravo umsko vzgojo ¡'i se le oklepalo telesne sokols-ke, si bomo morali krščansko čuteči starši napraviti sami red, ker gospod nadzornik Flere in dr. Pirkmaier kot sokolaša in demokrata ga gotovo ne bosta.
Ormož. Policajdemokrat dimnikar Rakuša v Ormožu preganja kmete, ker mu ne prepuščajo dimnikov v čiščenje. Kar 15 kmetov iz ormoške okolice je na enkrat naznanil okrajnemu glavarstvu zaradi nevarnosti proti ognju. Kmetje pa pravijo, da znajo sami bolje zmetati dimnike, kot Rakuša in njegovi fanteki. Zgodilo se je, da je firma Rakuša očistila dimnik, a že drugi dan so se vnele. saje. Takih slučajev je zadosti. Kmet je zabrusil Rakuši v obraz, da mu ni potrebno si domišljevati, da zna gospod boljše zmetati nego kmet. Pa ravno klerikalne dimnike noče Ra kuša zmetati, za liberalne in samostojne se še niti ne zmeni, čeravno pravi, da je zmetanje dimnikov nadstrankarsko delo. Ves čas vojske so si kmetje, njih žene ali sinovi sami zmetali dimnike, ker Rakuše ni bilo doma; — njegova mati je pobrala k večjemu penez pa špeh in kruh, pa je bilo vse dobro. Danes je že zato drugače, ker gre za bakšiš, brez katerega se ne da gospoda »špilati«. Kmetje dobro znamo, odkod veter veje in si bomo to zapomnili. Če se naseli med nami še drugi dimnikar, Rakuša gotovo ne bo več igral vloge policajdemokrata. — Krret.
Dobrna pri Celju: Javno vprašamo načelnika S. K. S. za Dobrno, Janeza Korenak, kmeta iz Vrbe, če je še pristaš S. K. S. ali ni več. On je namreč do zdaj dvakrat popolnoma vedoma, pri popolni zavesti podpisal, da je pristaš Kmetske zveze. Prvič je to naredil, ko je stranka od svojih pristašev od bornikov terjala podpis, da se kot odborniki Kmetske zveze izjavijo. Tedaj je bil črtan, ker smo to smatrali za neumnost. Ko pa je naše okrajno glavarstvo uradno zahtevalo, da se vsak obč. odbornik izjavi, za katero stranko da je, je znova podpisal našo. List za S. K. S. je šel prazen na glavarstvo, ker je vseh 16 odbornikov se podpisalo za Kmetsko zvezo. Nadalje je on podpisal tudi izjavo za nedeljivo Slovenijo in popolno avtonomijo. Zdaj pa ne S. K. S., ne S. L. S., ne kr. okr. glavarstvo ne ve, kaj je to za en »Janez« Korenak. Čujte, postanite toliko pošten, da držite, kar podpišete, ali pa da ne podpisujete, česar niste, sicer ste pravi znak samostojne nesamostojnosti. — Franc Ramšak, kmet na Št. Joštu je po lastnem prepričanju zapustil Samostojno in prestopit s prepričanjem in tudi uradno nazaj k Kmetski zvezi, vsled česar ga zdaj zopet vse visoko spoštuje.
Orlovski vestnik.
o Okrožna prireditev celjskega orlovskega okrožja v Rimskih toplicah za dne 17. julija t. m. je preložena radi tehničnih ovir na 7. augusta 1921. — Predsednik.
t I. Pr leski orlovski tab<5r v Ptuju.
Dne 31. junija t. 1. se vrši v Ptuju I. prleški orlovski tabor. Ta velika obetajoča prireditev, ki jo pripravlja posebni pripravljalni odbor, bo nekaka manifestacija naše krščanske misli. Javna telovadba se bo vršila pri podružnici svetega Ožbalta ob Ljutomerski cesti, velika veselica pa bo v Ljudskem vrtu. Za omenjeni tabor vlada povsod velikansko zanimanje. Udeležila se bodo te prireditve vsa okoliška naša društva, orlovski odseki in ostale organizacije. Upamo, da se bo tudi kmetsko prebivalstvo iz bližnje in daljne okolice v obilnem številu udeležilo prelepe mani-festacijske prireditve. Udeležencem iz daljnih krajev svetujemo, da se prijavijo pismeno pripravljalnemu odboru, ki bo poskrbel za hrano in prenočišče. Pridite vsi na I. orlovski tabor! Pokažimo, da je ptujski okraj v krščanskem taboru! Natančnejše objave prineremo prihodnjič. Bog živi!
Razgled po svetu.
t Koliko otrok se rodi v Pragi na teden? V Pragi se rodi v enem tednu povprečno 240—247 otrok.
t Čuden človek. Praški listi poročajo o zelo čudnem mladeniču, ki se postavlja ob vogalih obljudenih ulic ter prosi za mile darove. Kadar se mu dozdeva, da ima že dovolj denarja, izgine v bližnjo lekarno ter si nakupi nekaj takozv. eterja, močno duhteče tekočine, ki človeka omami. Nato odide domov, leže v posteljo, namoči robec v eter in ga potisne pod nos. Eter ga omami, mladenič zaspi in v spanju prepeva razne pesmi. Čim se prebudi, odide zopet na ulico, da prosi . . . Tako živi iz dneva v dan. Ljudje pravijo, da ne pozna drugih potreb razen etra. Ako ga policija odda v zapore in mu zmanj ka etra, je uničen. Rešila bi ga edino-le bolnica.
t Žalosten ples. V Gornji Šleziji se ljudje ne morejo razveseljevati. V nekem gornješlezkem mestecu so nedavno priredili ples. Ljudje so si pač zaželeli malo zabave, ker jih je večno vojskovanje zmučilo. Toda komaj so se telesa po taktu godbe malo razgrela, se je vsipala skozi okno hotela svinčena toča iz cevi nemške strojnice. Godba je ponehala takoj. Ko so se udeleženci plesa spogledali, so ugotovili 10 mrtvih in 61 ranjenih. Pač v^selo-žalostna smrt!
t Vzgoja otrok v Nemčiji. Nemška zbornica je sprejela zakon o vzgoji otrok. Ta zakon določa, da je verska vzgoja otrok odvisna od volje in prostega sporazuma staršev. Ta prosta volja in sporazum se moreta poljubno vsak čas spremeniti in preklicati ter sploh neha s smrtjo očeta ali matere. Ako se pa oče in mati kakega otroka glede verske vzgoje svojih otrok ne sporazumeta, odločajo posebni predpisi, toda, dokler nista ločena in dokler živita v zakonu, ne sme ne oče in ne mati spremeniti otrokovega veroizpo-vedanja. Ko je pa otrok dovršil 14. leto svoje starosti, si sme sam določiti svoje veroizpovedanje. Ta zakon je bil sprejet proti glasovom katoliških poslancev. Ta zabloda verske nestrpnosti bo povzročila, da bodo ctroci brezver-skih staršev ostali brez vsakega verskega pouka, ksgti na stotisoče takih
I staršev bo proglasilo svoje otroke za brezkonfesijonelne ali brezverske, le da ; jim ne bo treba prisostvovati verskem« pouku y šoli in cerkvi.
t Čuden slepar. V mestu Erlange* na Nemškem so te dni izročili sodišču ! nekega 31 let starega Grubeita. bi se je sam pobahal, da je imel v svoje» življenju nič manj kot 14 nevest. Romal je iz mesta v mesto in se izdajal kot sin premožnih staršev. Povsod se je seznanil s kako premožno vdovo ali gospodično, kateri je obetal zakon, pri tem ji pa izvpbil večje vsote denarja, nakar jo je skrivaj popihal na kak drug kraj, kjer je vnovič nadaljeval svoj posel, dokler ga ni končno zasačila roka pravice.
t Čudna smrt. V Hullu je aaifela francoskega konzula M. Boya &réma kap. To bi ne bilo bogvekaj poltenega, ako bi smrt v tem slucaj'u ne bila dokazala, da je včasih tudi irpla-na-gajiva. M. Boy se je razgovarjai po telefonu s svojim sorodnikom. Slednji ga je vprašal: „Kako ti je?" Konzul mu je odgovoril: „Dobro!" — in se t tem trenutku zgrudil mrtev na ila.
t Neznosno vročino imajo te dni v ameriških zedinjenih državah. Vročina je zahtevala mnogo smrtnih slučajev vsled solnčarice, ki si posebno izbira svoje žrtve med gosto naseljenim delavstvom. Ljudje hitijo do rek, da bi se ohladili, a baš pri tem vrvenju in po-rivanju po vodi jih je že veliko utonilo. Oblasti se trudijo na vse moči, da bi ljudem omogočile bivanje na prostem in ohlajenje. Pri mnogih je povzročila vročina tudi blaznost.
t Slovensko naselbino v Pueblu * Ameriki uničila po voden j. Smo že poročali v „Gospodarju", da je razsaja-,o mesca junija po Sevenni Ameriki strašno neurje. V mestu Pueblu je bila precej velika in bogata slovensk* nasek ina Mesto Pueblo in osobito p« še slovensko naselbino je preplavila tlovepska povodenj. Dež in osobito toča je bila. tako debela in je padate s tako silo, da je prebijala strehe, po» oiiala 1 udi in živino. Začasa neurja te bila popolna tema in v temi je ¡tabelo mesto goreti kar na petih krauK, V oda* je naraščala dva dni in doss^ta ?Išiii': 15 čevljev. Ljudje so bežali i» mesta na bližnje hribe, a tudi tam-'»] j'm je segala voda do prs. Slovenu* nósííh no je valovje čisto odplavil.i» jo odnesle bogzna kam. Koliko Slovencev je zgubilo življenje v vaVvtfc, še do danes ni dognano.
t Velikanski top. Vojna je že davno končana, toda ljudje se po svetu še vedno bavijo z izumevanjem novih bojnih sredstev. Tako n. pr. je angleški iznajditelj John Temple izumil nov top, ki zamore s posebnim razstrelivom pognati 5000 kg težko granato na daljavo 500 kilometrov. Granata bi po njegovih računih preplula v zraku 10 kilometrov na sekundo. Kakor se oam dozdeva cela stvar nekoliko neverjetna, je vendarle mogoče, da človeški duh ustvari | po tolikih izkušnjah in zanimivih iznajdbah tudi to morilno orožje, ki bi vsekakor presegalo vse dosedanje topove.
t Kolera je izbruhnila v donski pokrajini v Rusiji. Begunci pripovedujejo, da zahteva ta strašna bolezen v Rostovj vsak dan 400—500 žrtev.
—1
LJUDSKA IZOBRAZBA
Dekliški vrtec.
Dolgo vrsto let je ostal deki. vrtec neobdelan. Zarastlo je že prek in prek grmičje in plevel. Seveda se to ni zgodilo po krivdi naših vzornih slovenskih mladenk. Vojska nam je vzela »Naš Dom<, z njim pa tudi dekliški vrtec. Sedaj imamo namesto »Našega Doma< nov prostor v Slovenskem Gospodarju pod zagla^em »Ljudska izobrazba« v manjši obliki, a dekliški vrtec bo imel vedno ravno toliko prostora na razpolago kot poprej v boljših časih. Našim vrlim slovenskim mladenkam se nikakor nočemo zameriti, ker smo trdno prepričani, da bodo v svobodni Jugoslaviji še bolj marljivo okopavale in negovale svoj vrtec. Zato poživljamo vse Lizike, Pepce, Trezike, Micike, da se
hitro oglasijo in nam pridejo pomagat obdelovat naš vrtec z isto navdušenostjo kakor so jo imele nekdaj. Pokažite nam, če ste še tako prožnega duha, če še vas prevevajo tako brhke misli in čustva, kakor nekdaj. Seveda, so nam tudi nove dopisovalke dobrodošle.
Na delo!
Zelo sem se zazveselila, ko ste mi sporočili g. urednik, da se zopet obnovi mladinski kotiček iz »Gospodarja«. Že toliko let nismo imele dekleta nobane prilike povedati svojih misli. Povsod je med nami delo zaostalo. Izobraževalna društva, dekliške zveze nimajo rednih sestankov in predavanj. Parkrat na leto še pridejo skupaj, da izvolijo odbore, potem pa vse spi. Zato je skrajni čas, da zopet začnemo z izobra-
ževalnim delom. Tok časa zahteva še posebno dandanes, da ženstvo ne zaostaja za moškimi. Zato nam je treba izobrazbe, da bomo v vsakem oziru enakovredne z moškimi. Vendar moramo paziti, da se ne osmešimo kot opice, če bi v vsem hotele posnemati moške. Zato hočemo stopiti na lastne noge, hočemo v našem dekliškem vrtcu pokazati, kaj same znamo. Zato se zanašam na vašo pomoč, drage sestre in pozdravljam s krepkim »Bog živi!«
Anica L.
Materinstvo in gospodinjstvo.
Kdor želi slovenskemu narodu srečo, mora dati dobre matere in gospodinje. Dobrih mater in gospodinj potrebujemo
bolj kot sigurnih igralk, imenitnih govornic in prožnih telovadkinj, čeravno igralke, govornice in telovadkinje tudi zelo spoštujemo. Zato svetujem, da se pri našem društvenem delovanju posebno ozira na poklic žene, na materinstvo in gospodinjstvo. Vzgoja skrbnih in vzornih mater in gospodinj bodi prava naloga naših ženskih društev. Res! Marsikatero dekle ne bo vstopilo v zakonski stan, ne bo postala gospodinja, vendar je boljše, da jih pet ali 1 deset dobro pripravimo na prevažaj materinski poklic, četudi ne bodo vanj stopile, kakor pa da bi se nahajala le ena, ki bi vstopila brez pravega mate-terinstva v zakon. Poučna predavanja o vzgoji bodo vsem koristila, kajti ni na svetu žene ali dekleta, ki bi v tem ali onem oziru ne vplivala vzgojno posredno ali neposredno na svojo okolico
ÍUL: julija lífóL
SLOVENSKI ÍQOSKfiJSAR,
7« stran,
Tudi nauki o gospodinjstvu V3aki več Ali manj koristjo. Čim več razumemo iS praktičnem gospodarstvu in gospodinjstvu, tem lažje bomo drugim in sebi gos}>odiniie; kajti vsak ima rad dobro i« varčno gospodinjo. Zato vas vabi», ljube sestre, izobrazujte se v ®eh flveL strokah!
Vse pozdravljam	Micika S.
.H	11 ■ i >	¡i	i,	ii	,
Orlica — cvetlica,
""Govoriía na dekliškem večeru s. P. v Mariboru.
Vrtna gredica v marcu in vrtna gredica v juniju, kako velik razloček! V marca nič drugega kakor pognojena, črna mastna greda z zelo neprijetnimi dišavami in zraven gola, sivo-zelena .-tibia od rož. In poleti, o velikanska razlika, prelestni v vseh pisanih barvah se prelivajoči cveti — rdeči, modri, snežnobeli. vijoličasti. Človeško oko ne vé, na katerem cvetu bi se bolj opa-jaloi
AK ste že kedaj mislile na to, kako imeniten umetnik - čarovnik je steblo rastline, ki tna iz črnega gnoja pričarati pester cvet ? Iz temne in umazane prsti zna srkati soke za pisane barve in dišave, ki ne razodevajo niti najmanjše sledi svojega izvora. Ali poglejte vijolico na tratni goličavi! Odkod ta prijeten vonj in globoka barva ? iz črne zemlje je pričarana. Vsaka rastlina je taka delavnica, v kateri se neprenehoma pozemeljske tvarine spreminjajo v cvetove.
Orlice se pustimo dostikrat od cvetlice in njene čudovite spreminjajoče moči osramotiti. V vonju rože ne ču-tic.o niti najmanjšega sledu po črni in umazani prsti. Črna in umazana prst pomeni vse sitnosti in nadloge našega ¿ivljeoja- Za nas Orlice pa posebno različne neprijetnosti in boje v našem notranjem duševnem življenju. Sivo-ze-teno deblo vsajeno v gredo v marcu pomeni tebe, Orlica, ki si vsajeno v gredo orliškega krožka, da se v njej raeviješ v cvetlico. Kakor mora roža rasti v črni prsti in iz nje srkati soke, tako moraš tudi ti iz društvenega življenja, njegovih prijetnosti in neprijetnosti srkati duhovne soke, da se tvoj duh razcveti v značaj, ki bo neomah-Ijiv in zvest visokemu orliškemu idealu. Koliko Orlic pa pozabi na to svojo imenitno nalogo, da naj spreminja kot roža vse zoprnosti in pa prijetnosti v krožku v prijeten vonj in cvet značaja! Poslušajte, kako naj to storite.
Krožek ima prijetnosti in"neprije-Snosti	_
Predvsem prijetnosti! Kaj ni veselo, ako se združijo sosestre po duhu in mišljenju, da se vzgajajo medsebojno po visokih katoliških idealih? Ali ni prijetno, če sklenejo med seboj najožje prijateljstvo v mladosti, v cvetu svojih let? Mladostna prijateljstva pa najbolj držijo. V poznejših letih se bo gotovo vsaka najraje spominjala prijetnih doživljajev v krožku orliškem. Or-iiški krožek bo nam dal tako kot nepozabni spomin svoje mladosti. Prijateljstvo naj bo najlepši cvet našega življenja In kaj bi naštevala prijetnosti, ki so družene z gibanjem in vežbo telesa. Vsaka lastna izkušnja ve, kako prijetno je razpoloženo njeno telo pri tn po telovadbi. Vaše telo se telesno razvaja, razvijamo se pa tudi duševno, ker vadimo v disciplini, točnosti in »»trajnosti. To so novi cveti v našem -značaju.
Koliko duševnega veselja si zavži-jemo pri naših dekliških večerih. Predavanje. deklamacije in pesmi poživljajo našega, duha, mu dajejo idealen polet, O kako vsakdanjih, pustih in ničvrednih rečeh govorijo mladenke, ki niso Orlice. Njih ovi pogovori se sučejo večinoma okrog predmetov, ki nimajo nobene vrednosti, obleki, lišpanju in drugih takih nečimurnosti. Sicer tudi o takih stvareh včasih kako besedo spregovorimo, a preko njih se dviga naš duh k idealnim načelom katoličanstva, v njih večnih vrednotah poživljamo svojega duha za vstrajnost in zvestobo našemu krožku. Poživimo vsled tega pred vsem dekliške večere. Vršijo naj se vsaj vsake štirinajst dni, da bo naš duh tem sijajnejše zadek tel v vonjavah cveta.
V društvu pa M lahko tudi neprijetnost;. Več sester je skupaj v enem kroiku Vsaka ima svoj značaj, svoje vrtine pa tudi svoje slabosti. V krožku Pridemo- med seboj v ozek stik, da ne bo razdora in prepira med nami treba, da vsaka nekoliko odjenja, da prizanaša so sestram, potrpi, če se jo premalo
upošteva, kakor bi zaslužila. Na ta način bo vladala v krožku vedno enotnost in edinost. Z zatajevanjem samega sebe in prenašanjem različnih zoprnosti in nasprotstev, pa bodete zbirale najlepše soke, da se bo razcvetel vaš značaj. Pcstale bodete trdne, neomahljive, zveste in stanovitne, postale bodete Orlice-cvetlice. Kot cvetlice bodete dehtele v prijetni čednosti in vabile tudi druge mladenke, ki so sedaj zunaj, v svojo sredino.	** f^
Če bomo znale na ta način kakor spomladanska roža iz črne zemlje, iz neprijetnosti in prijetnosti pridobivati soke in cvete za svoj značaj, bo naš orliški krožek tudi rastel in se razcvetal. Zato vas pa vabim, drage sosestre, k navdušenemu in zvestemu delu, Bog živi!
i
Iz društvenegagibanja.
Mladeniški in dekliški tabori. Lepi poletni čas je najbolj ugoden za prirejanje taborov. V njih se največ poživi in utrdi verska zavest. Zato poživljamo vse naše mladinske delavce, da priredijo v vsaki dekaniji ali več dekanij skupaj pri znamenitejših romarskih cerkvah fantovske in dekliške tabore Združijo se naj ti tabori z orlovskimi in or-liškimi nastopi. Govornike dobite lahko v Mariboru ali tudi v Celju. V počitnicah bo vedno več gospodov na razpolago.	'
Dekliške zveze. Mladinski organizator gospod Marko Kranjc organizira v celjskem okrožju dekliške zveze po dekanijah, ki jih namerava potem zdru-žiti v eno osrednjo organizacijo. Pravila za organizacijo dekliških zvez se že izdelujejo in bodo objavljena.__
Maribor. Izobraževalno delo v Mariboru zelo napreduje. SKSZ prireja že celo leto vsak petek predavanja v Spla-varski ulici. Predavanja, kakor tudi drugo izobraževalno :n vzgojno delo po mariborskih mladinskih društvih vodi nad vse požrtvovalni in neumorni gosp. prof. dr. Capuder. Razun tega se vršijo tudi vsake 14 dni podučni večeri za pomočnike in vajence v pomočniškem društvu. Vzporedno z izobraževalnim društvom se razvija tudi orlovska misel. Orlovski odsek v Mariboru seje razdelil v dva odseka v mariborski in studenski odsek. Oba vrlo lepo napredujeta. Redno vsakih 14 dni se vršijo fantovski večeri. Zanimivo se je udeležiti fantovskega večera in poslušati resna razpravljanja naših fantov. Seveda tudi Orlice ne zaostajajo za fanti. Imajo tudi vsakih 14 dni svoje dekliške večere in lepo napredujejo. Največ se trudi za Orlice in Orla s. Serafina. Le tako naprej. Bog živi!_______
Ljubečno pri Poljčanah. Starodavna je romarska cerkvica Matere božje, ki sameva na prijaznem, zelenem lju-bečnem hribu, s katerega se ti odpira tako vabljiv in čaroben razgled na vse strani. Liki razburjeno in razburkano ogromno morsko valovje se razgrinja tvojim očem temnozeleno hribovje, na katerem slone kakor prilimane bele kmetske hiše, v katerih prebiva pobožno slovensko ljudstvo, ljudstvo, ki med vsemi drugimi narodi še najbolj časti preblaženo Devico Marijo, nebes in zemlje kraljico. — Z ljubičnega mariji-nega hriba zazreš, kako daleč ti nese bister pogled, nebroj cerkvic in cerkva, ki dičijo ter krasijo gorske vrhove. Ze 1. 1662 je bilo Ljubično daleč na okrog znano kot vrlo obiskovana romarska pot. Cele čete romarjev so prihajale sem gor iz Koroškega, Kranjskega in drugih daljnih krajev. Mnogo zgodovinsko zanimivega bi nam torej znala povedati ljubična Mati božja, pri kateri so tisoči in tisoči v teku teh stoletij iskali in gotovo tudi našli tolažbo in dušni mir, kojega jim svet ni mogel dati. — Tako veličastnega prizora pa še ljubična Mati božja nikoli ni videla, kakršnega je zrla pred seboj dne 26. junija 1.1. Vršil se je namreč ta dan na Ljubečnem dekliški tabor, ki ga smemo imenovati velikanskega glede mnogo-brojne množice tam nagromadene in glede na mnogoštevilnost raznih govornic. Ob 10h je bilo sv.opravilo. Cerkveni govor je imel domači voditelj Dekliške zveze č. g. Alojzij Leben, ki je v svojem govoru dokazoval Marijino najvišjo Čast in največjo moč med vsemi ustvarjenimi duhovi in ljudmi. Po sv. maši je otvorila tabor predsednica poljčanske Dekliške zveze Tončka Cokl s prav prisrčnimi pozdravnimi besedami. Nato je zapel dobro izuijeni polj-čanski mešan zbor pod vodstvom gosp. orjanista Franc Fekonja v splošno na-
vdušenje prelepo pesem: »Naš prapor*. »Našemu praporju« je sledil govor neumornega mladinskega organizatorja č. g. M. Kranjca, ki je utemeljeval nujno potrebo mladinskih zvez in vsestransKe izobrazbe v današnjih dneh. Sedaj pa se je pričel glavni del taborovega programa. Nastopile so pogumne govornice
—	19 po številu — raznih Dekliških zvez z zanimivimi, podučnimi ter na-vduševalnimi govori. Njih vsebino omenimo le kratko:
1- Poljčane (dve): Prva je govorila o pomenu in namenu velikih marijan-skih shodov. Druga je deklamovala »Moj mili dom in presveta Evharistija«.
2.	Loča: Kako se naj obnaša slovenska mladenka v boju zoper sovražnike sv. Cerkve.
3.	Konjice: Nedolžnost je najlepši kinč slovenske mladenke.
4.	Koatrivnica: Srce Jezusovo, dekletom vzgled čednosti.
5.	Sladka gora: Slovenija — Marijin dom.
6.	Makole. a) Kako naj deluje zavedno dekle, b) Cuvajmo dekliško čast.
7.	Studenioe: Delovanje zoper slab
tisk.
Slov. Bistrica: a) Najlepši cvet
—	čistost, b) Pozdrav Mar. družbam.
9.	Sv. Jernej: a) Podlaga omike je vera. b) O ženskem pogumu in srčnosti.
10.	Prihova: Naša moč je v presv. Evharistiji.
11.	Zreče: Delovanje v naših mladinskih organizacijah.
12.	Čadramt pozdrav v imenu Orlic o krasu dekliških čednosti.
13.	Sv. Križ pri Slatini Pozdrav zborovalkam.
14.	Ziče: O sovražnikih dekliških zvez.
15.	Makole: Dvogovor: »Zakaj v Dekliško zvezo?«
K zaključku se predsednica zborovanja z zbranimi in dobro premišljenimi besedami srčno zahvali vsem udeležencem sijajno uspelega dekliškega tabora, kateri sigurno že rodi zaželjene sadove. Za slovo pa še je zapel pevski zbor mični pesmici: »Ne zveni mi« in »Tam na vrtni gredi«.
Vsa izobraževalna društva ponovno opozarjamo, da pošljejo takoj poročila o svojem delovanju in nedelovanju tajništvu KSZ v Mariboru. Poročila bomo po možnosti objavili v »Ljudski izobrazbi«.
Na vprašalne polo je nam poslalo odgovor do sedaj le 36 izobr. društev in sicer sledeča: Ptuj, Rečica na Paki. Središče, Ljubno, Sv. Frančišek pri Ksa* veriju. Sv. Peter na Kronski gori, Konjice, Loka pri Zidanemmostu, Dobrna, Sv. Jedert nad Laškim, Pameče, Sladka gora in Lemberg, Novaštifta, Mala Nedelja, Bakovci, Krog pri Mali Soboti, Širje pri Zidanemmostu, Sv. Jurij na Pesnici, Teharje, Ribnica na Pohorju, Gor. Kungota, Sv. Križ pri Ljutomeru, Kapela pri Radencih. Moškanjci, Haj-dina, Sv. Peter pri Mariboru, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Razbor pri Slov. Gradcu, Podgorje pri Slovenjgradcu, Sv. Anton na Poh., Frankolovo, Kotlje, Vransko, Sv. Urban pri Ptuju in Ponikva. Kaj delajo pa druga društva?
Vsako izobraževalno društvo je dolžno poslati centrali v Mariboru letno članarin:) po 20 kron. Dosedaj so nam jo poslali še komaj dve društvi. Kakšna brezbrižnost!
ToOin ¿ono.
Ii Zalizprasevanjelvesti. 4
Ali mladeniska zveza pri vas spi ? Imate li Orla in Orlico? Kaj je z dekliškimi zvezami? Ali imate v izobraževalnem društvu mesečno vsaj eno predavanje ?
4
1 Čudovita - darežjjivost! Minister Pucelj je daroval za sokolski izlet v Osijeku 60.000 K in vsako posamezno sokolsko društvo 2000 K državne podpore. Ta državna podpora za Sokole bo znašala nad pol milijona kron. Človeku, ki bere te številke, se lasje je-žijo od samega začudenja. Vpraša se, katere zasluge pa imajo Sokoli, da jih država kar zasiplje z denarjem. Ali so vzgojno in narodno društvo, da toliko zasluži, da ga država podpira? So vzgojno društvo za brezvestno pijančevanje in plesne veselice. Njihova narodnost pa se najbolj osredočuje v tem, da Sokoli vse nemčuije, največje državne nasprotnike sprejemajo v svoje osredje. Za takšna društva se daja dr-
žavna podpora! Ali nimamo boljših društev, ki bi bolj zaslužila podpore! Sramota za našo državo I
Telovadno društvo »Orel« in naša poštena krščanska društva pa ne dobivajo za svoje vzorno delovanje niti vinarja podpore.
Ponočno divjanje. Poroča se nam. od Sv. Trojice. Pri nas je 29. t. m. prvikrat nastopil Sokol. Svoj prvi nastop so proslavili s tem, da so ukali kot prave nočne ptice, skoviiji in čuki, žvižgali in vpili celo noč po trgu. Vse prestrašeni so vstajali ljudje, odpirali okna, radovedni, kaka druhal nori po trgu. Spoznali so pijane Sokole — narodne vzgojitelje. Sokoli pač znajo {
Francozi in Čehi. V Češkoslovaški in Jugoslaviji pripravljajo z vso paro ločitev Cerkve od države. Iz Francije pa slišimo, da je zopet sklenila diplomatsko zvezo z Rimom. Kakšno nasprotje. Stara kulturna država, ki je že preživela vse oblike kulturnega in političnega življenja, išče zopet zvezo s črno internacijonalo, z Rimom; naše povojne, komaj par dni stare države pa že delajo visoko politiko sovraštva zoper Cerkev in krščanstvo. Se nam pač še pozna, da smo v državniški modrosti veliki novinci!
Čehi niso tako slabi. Prof. Šramek je napovedal na zborovanju češke ljudske stranke v Brnu, da bo ljudska stranka kmalu preborila vse druge stranke na Češkem. Sredi najsrditejših pro-tiverskih napadov se sijajno razvija.
Combes, ki je leta 1905 šiloma raztrgal na Francoskem vez med Cerkvijo in državo, je ravno tiste dni umrl, ko je odhajal nanovo imenovani diplomatski zastopnik v Rim. Čudna so pota božja! a
: Paderbornu na Nemškem se je
pretekli mesec vršil velik katoliški shod. Udeležila so se ga tudi vsa mladinska društva. Vsi govorniki so povdarjali, da je treba napovedati boj modernemu poganstvu in se povrniti k stari veri, k starim šegam in krščanski kulturi. Kdaj pa bodo pri nas prepotrebni katoliški shodi?
Kraljestvo alkohola. Angleški državnik Gladstone je rekel v parlamentu: »Bolj kakor vse kuge, bolezni in vojske uniči narode alkohol«. V Jugoslaviji umrje vsako leto približno stotisoč ljudi zastrupljenja z alkoholom, 4000 jih mora v norišnice, 50.000 se jih pa mora zagovarjati pred sodiščem zaradi hudodelstev, izvršenih v alkoholni omamljenosti. Tu pošezite vmes gospodje ministri in pokažite svojo modrost.
Število katoličanov rase- O Švici se je govorilo, da ima komaj tretino ali četrtino katoliških prebivalcev. Po zadnjem ljudskem štetju pa ima 3,883.000 prebivalcev. Med temi je 1,528.000 katoličanov in 2,217.000 protestantov. Sedaj jih je že torej skoraj polovica. K tem napredku jim je pripomoglo katoliško časopisje in posebno lepe mladinske organizacije.	; i ? Sooialui čut. Neki veletrgovec v Mariboru plačuje svoji trgovski uslužbenki 400 kron na mesec. S tem denarjem naj plačuje hrano, stanovanje in naj živi. Ubogo dekle naj postane nepošteno ali .pa naj izhira. Kapitalisti so najnevarnejši element v državi, ker tirajo s silo ljudi v boljševizem, m Ne od opice, temveč od svinjeL Neki krojaški pomočnik v mestu M. se je hotel s svojo učenostjo pobahati in je govoril v gostilniški družbi o darvvi-nizmu ter je trdil, da človek izhaja iz opice. Pri tej družbi je bil pa tudi njegov mojster, pri katerem je poprej imenovani pomočnik delal. Mojster je dobra poznal njegovo slabo življenje. Zato vstane in pravi pomočniku: »Ce opazujem življenje nekaterih ljudi, rad priznam, da izhajajo od živali; vendar pa mislim, da ne izhajajo od opice, temveč od svinje, ker kakor svinje živijo. Od tod tudi pride, da tako radi svoj red od živali izvajajo«. Nastal je po teh besedah splošen smeh in prijatelj opic se je kmalu iz družbe odstranil. ^
Zamorec je poBtal v 10 letih beL Amerikanski zdravnik (dr. Hubchisen) naznanja v časopisju sledeči slučaj : Zamorski suženj iz mesta Kentuckij-a je prišel kot 12letni deček v drugo podnebje. Čez nekaj časa je postal eden centimeter velik košek njegove kože na čelu bel. Pozneje se je pokazala bela lisa tudi pri njegovem levem očesu, in končno se je bela barva razširjala čez cel obraz in končno tudi po ostalem, telesu. V dobi 10 let je tako postal popolnoma bel. Torej more tudi zamorea svojo barvo spremeniti.
m UZ1MIUL
Posestvo, SESiJS
& mlnnt od kolodvora, v lepi rav-uial, se proda zaradi dralinskih Mumui i v m m, kar leži in stoji. Naslov v upravi.	499
TTXfiyi/ii» *a ključavničarsko U l CI1CI d! kovaško obrt se lič« proti eeli oskrbi mojstra. Na-c!or: Kar«} Grnlovnik, Cglenci It. 60, p. Vorberg pri Ptuja, 501
Euharica pnUfce^Mjrsj-
11 na Štajerskem. Nastopi iahko že lahko s 1. avgustom. Naslov: An» Maikovit, rn g. majorja Per-
kliž, Kn ko»a ulica 1?, Maribor.
4?6
PmaJq se lepo malo poerstvo L l UUtt pri Hj„iji v Bresjn it. 85, pri Maribora. 1—2 4?8
Afl/Ir rs v naj-m dobro idoča Vf UUfl pekama s celim inren-tarjem na S—10 let proti kavciji ali se prod», cena 80.000 E. 8a-slov pove oprava. 1—2 600
Krojaškega pomočnika se
sprejme na stalno delo pri g. Ivana Farilič, krojalki mojster t Studencih pri Maribora, Aleksandrova aliea It. 1.	604
KUPIMO
večjo množino mehkih, kakor trdih
meterskih drv
is isgaih odpadkov. Ponndbe na
Brata Batič, Celje,
i, LjablHnaka cssta 14. 607
Nova him £ SfS
v Maribora, Smetanova cesta 60, ima li sob, 11 kuhinj na zdravi šolnini legi. Več s« izve pri Antone Vrabl, pošta Kriiovci pri Ljutomera.	4—0 464
Gtesovir, rda
Za ogledati je pri Antona VraM, Krilsvci - -■- -
čisto stana
palta
8—«
pri Ljutomera,
418
Iz čehoslovaSke
tkalnice ravnokar doSo: Posteljnina, lepo pisana 76 cm tiioka 1 m 86 K, 12C cm Uroka 1 m 68 3L Inlet, roza 120 cm Širok 1 <n 78 K. Platno, dom»če, pristno za rjuhe ali prti®» 148 cm iirok 1 m 180 K. Namisni prti, beli iu barvani, * in brez (raci, iiroki in dol;i 160 cm, 1 komad 150 do 200 K, Enaki prti 160 tm ; Iiroki, SCO cm dolgi 1 komad po 200 do 280 K. Lacene brisače po r&sličnie cenah. Ena jedilna la-nena garnitura kot 1 namizni prt in 6 s?rvijetov v različnih eenab. 1 stoječa pristna 180 K, 1 cajg: k ače 140 do 260 K. Zen»k-i no- j gavice 1 par 20 do 46 K, Obleke s» dečke od S do 9 let 240 do 880 K, 1 tridelna Kmnica (matrica * afrikom 180 K. 1 žimnata podlaga (Drahtiinsab) 865 i. V zalogi vetja izbira hlačeviae, pia-votisks, bele?a platna, iti Vsakovrstne vrvi, kot sa cerkvene svo-nove, splave (flnse), seno, dvigala j in perilo, konjske štrange, njsde.
Hiolzij GniuSek, Kgribor.i
428 Glavni trg 6.
| Iz Havre v Ameriko samo šest dni
Edine najkrajše črte prek ¡Havre, Ckerboarg 5n ABtwerpen v Newyork. — Vozne listke in zadevna pojasnila izdaje edina konceeijoorraiia potovalna
pisarna
Ivan Kraker
v Ljubljani.
Kolodvorska ulica štev. 41.

MAUNOVEC
sladek, dobite po pošti od 3 do 40 kg, po železnici cd 20 kg naprej. Izdeluje se trojna kakovost: B po 84 K, G I po48K, Os po 52 K za 1 kg. Zadnji malinovee (Os) je najbolj gost. Ljnbijo ga kavarne in gostilne. Za pristnost in izborno blago jamčim zdravim in bolnim odjemalcem.
ZAHVALO
iskreno izrekamo vsem, ki so našega blagega očeta gospoda
Vinka Kraner
v tako obilnem Številu spremili k zadnjemu počitka. Posebna zahrala še vlč. g. žnpnil i I Kapler iz Št. Jakoba, domaČi vlč. duhovščini in dalje vsem sorodnikom, sosedom prijateljem in znaneem. Priporočamo predragega rajnega v blag spomin in molitev.
Sv. Jurij v Slov. gor., dne 9. juHja 1921 498	Žalujoči ostali.
Rírfija, B*iboI]àe kRkofci?1'
i repi o sa vinograde, rdele deteljno seme sa sejanje med ajdo v »rgurtn, da spomladi < nejboljšo kiaio. FraSek sa »vinje j ^ r vroče k poletja zelo potreben « svinje, lepo kraino moko, nsj-Bnejlc pl^jiičao moko, polmto, Jattkor, kavo, pefr.lej, bnčno ol" tflirno ali« In «se špecerijsko b! " " zk:h
Industrija sadnih izdelkov
v Selnici ob Dravi.
pefar.lej, bnčno olje, 'lago po skrajno n'zkili ceaa'î pi-po.-oča Se sad 6® let obstoječa Kgovina špecerijskega blaga in trgovina s semeni Iras îîlsk, Maribor, Glavni trg. 6-8 420;
Inserirajte v Slov. Gospodarju I
see se vodja trgom
event. kompabjon, za dobro vpeljano trgovino me«aaega blaga na deželi v lepem prometnem okraja Siavew|8. Vstop takoj do 1. avgnsta Vse drago po dogovora,
ponndbe na apravništvo tega lista. 1—2 SO»
VlrnAm p-ometnNn trgu
11 pUlIi frleklje se proda ali da r najem na isbovceai prostora, posestvo tri posiopja, ki tvorijo c«'oto, trgovina n opravo ipec. In nun. blagom, 50 oralov samljHč, gosdi, njive, travniki, vinograd s pritikliaami in premičninami. Ugodii pegoji po dogovora se zvejo pri spravi liata.470
2-2
32 olarcti pomočnik se ta-Ja-Viaism ^ aprejmr. Na-daljna jojsriiía deje Kodo If Anderlič, trgovec, Oimoï. 2—2 «92
Posestvo srSte-
It. 22. Cepe Štefan. HoSe pri Maribora.	2- 2 489
Mil VB Parijo ali oboje skn-Jllllil, p,j g4 aft T „»¡em,
gret tnoi ra nadtuiinarjs, ail mlinarja za pol ali tričetrt zasležia. Ponudbe na A, P. Sr. Lotrneo na Dravskem polja. Poštno ležeče.
2—6 491
POZOR MLINARJI!
Pristna vtlnena mlinska sita 24 in 32 cm široko
po znatno znižani ceni, kako? prrovvstBa 8»liana sita svetorno-suane z&amke „A'Ber Wadier", priporoča t?govlna
musi ČUDEŽ, Ljubljana
Kolodvorska nlica it. 86. nasproti „Tižlerjeve gostilne". Zahtevajte cenike.	2—6« 472
KoTačnico
na dobrem prostora
vzame v najem J. Kokot, ko tiki mojster v Barjem pri Maribora.
2—8 492
Dr. Alojzij Rakun
Pozor! J.SÍ7EL
vljudno naznanja, da je preselil svojo od?etniško pisarno iz Sevnice
1-2 602
Celje, Aleksandrova c. 4
poprei Kolodvorska ulica.
Srari se vsakogar, da naj ne da Emerikn Nenmei-ster ne denarja, ne denarnih vrednosti, ker podpisana ne prevzameta nobenega jamstva.
Jarenina, 6. jnlij» 1920. 502	Danijel in Oizela Spricaj.
Podpisani prekliča vse, kar je na binkoštni ponde-Ijek v gostilni flprf Škrabiju" v Starem trgn, razžaljivega izrektl napram Ignaen in dražini Vertnik p. d. AnSe, ker to ni res, kar sem takrat govoril, in ga tem potom prosim odpuščanja.
Ivan Lnžnik, p d. Šegovc, posestnik, Staritrg, p. Slovenj-gradec.	496
Gospodarska zveza,
p&ije-
deljski stroji, mi rovi s roba, dospeli od pr /ovr»ž«lh SohoslcvaSkih ter avstrijskih to-varen. Posebna priporočam k m kap a: vitle, vsakov.-stne mla-tilnice, žitne Čistilne mline, triierje ali žitne odbiralnike, slamoresnioe, sadne in grozdne mline, diobilne mline, travniSke is tgime brane, fnojnične črpalke, vodovodne e» vi, motorje in puse stroje, pocinkane bnopvilsike, droredne ktmzne sejalne stroj«, pkike sa okopa vanje in osipav»nje ter mlečne posnemlnike Oskrbim slamo-rezne noie ter popravilo stroje;, Dsjem točno pojasaiia. Pottrdlib» solidna. Ivan Hajny, Maribor, AJeksacdrova eeita 46, nasproti gl. kolodvern.	7 148
Vsakovrstni poljedeijski stroji, mirovna roba, dospeli od prvovrstni čehoslovaškiti in avstrijski tovarn.
Poseino pnparočam k nakupu:
vitle, vsakovrstne mlatilnice, žitne čistilne mline, trijerje ali iitae ©4-K biralnike, slamoreznico, sadne in grozdne mline, drobilne mline, travniške | in njivne brane, gnojnične črpalke, vodovodne seri, motorje in par m % stroje, pocinkane brzoparilnike, dvoredne kornzne sejalne strt'«, plačke " za okopavanje in osipavanje ter mlečae posnemalnike Oskrbi® mm*-S rtane no$e ter popravila strojev, De^em točna pojasnila. Postrežba solidna.
naspr. si. IccH.
mrHAJNY, Maribor, Aleksandrova cesta 45,
Nov stroj
(pleoti) čisto v dobrem stana sa ogledati je pri Aetoen Vrabl. p. Kritovci pri Ljutomera. 4—6 468
Mlin na Loki poprej Rengo pri Ptojn
melje in izmenjava yse vrste žita, Mlin je na novo i7	popravljen, ter izdeluje tudi zdrob	m
K UP II vse vrste zrnja po najvišji dnevni eml.
RiHARD ORSSICH, PTUJ.
Ljudska posojilnica v Celin
pri »»Belem valu"	j
Sprejema ilffiililfitIS WÉfSIfSIS in jih obrestnje najngodaeje od dne?a vloge do dneva dviga. Posojila ' daje na vknjiibo, poroštvo in zastavo,
m Otvtrj« trsftvsk« kredite pod u«oclfamS pofloti.
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica ii svojega.	740
in prodajo %
Centrala za skupni nakup
r. z. z o. z.
Ljubljana, podružnica Celje. Rszlsgoia ulica 3t. 1,
ima na zalogi špecerijske predmete, kolonialno blago, vse vrste Sita, čoke i.t.d. Prvovrstno češko in angleško mannfaktnro, najbolj3i splitski cenJent, laiki in teiki bencin, vsakovrstne poljedelske stroje in želeinina. N^večja izbira mesa«tih izdelkov. Neknp domačih vin, kakor tudi naknp in prodaja vsakovstnega lesa. Vse informacije naj se za hteva od podražnice Celja 1—2 506
Spodnje^tajerska ljudska posojilnica v Maribora


'ii 'i fregfsiravana zadruga z neomejeno zavezo
I Stolna ulica Stew. 6.
IfVCI:-
X
K
%
H X
sl
Obrestuje ytoge'P0__4%'in''jjjjVoVg. 1	j	Za varnost vlog jam$i rezervni sklad, na-	g
Daje^POSOjHa! na vknjižboTali poroštvo.	J	loienjv^vfaogradnem posestva, v Mi in	g
Stroški fco;» neznatni, ;ker oskrbi zavod	I	etavbišiih na najlapšem prostora v	*
jvknjižboi brezplačno.'	■	7	Mariborn.
16«
Redtfni in invtliilné d»vek t*laiufe ucs«Milnice same.

SKXXX%XXKXX
S
»wfafaíftíí I» «al^s Kak Hs*. dniStvo.
Odgovorni trrednflía ¡Vfcrfkí PnSeniak.
¡T.tetí Clriiove fiskaroe v MarfBorn.