19. štev. V Ljubljani, sobota 6. septembra 1919. I. leto. Uredništvo je y ^Narodnem domu44, I. nadstropje. SjpravništTo na Marijinem trgu št. 8. — Telefon št. 44. Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Izhaja vsako soboto. »Narodni Soeijalist“ velja v Ljubljani in po pošti: celo leto naprej . K 16-— četrt leta .... K 4— pol leta .... K 81— en mesec . . K 1-50 Oglase se računa po porabljenem prostoru In sicer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 v, za večkrat popust Posamezna številka velja 40 vinarjev. Naenkrat ustavni! Takšne države, kakor je naša ne najdeš z lepa. Hoče biti demokratična, ima parlament in vendar ni o parlamentarni zakonodaji ne duha ne sluha. O najvažnejših zadevah ljudstva izdajajo razni ministri naredbe, ki niti od daleč niso duhale tehnike zakonov, ki so površne, kakor bi jih bili sestavljali analfabeti. Toda: saj so jih sestavljali analfabeti razmer in novega življenja. Čiovek bi si ruval lase, kaj vse ti zmaže takle minister-politik, ki mu je življenje ljudstva tuje kot deveta dežela. In to se godi že 9 mesecev. Dasiravno imamo parlament, vendar ljudstvo ni pripuščeno k zakonodaji. Naša država se organizira z naredbami t. j. s samovoljo posameznih več ali manj življenju tujih ministrov, mesto da bi se urejalo z zakoni t. j. z voljo ljudstva. In zastopniki ljudstva v parlamentu? Do danes še nismo slišali pritožbe! In časopisje? Nič! Ni bilo glasu, ker so vsi grešili, vsi zastopniki ljudstva v parlamentu so enaki, vsi odgovorni za balkanščino. Pred dnevi se je sestavila nova vlada iz demokratov in socijalistov, ki j je postavila program, ki nam je simpatičen. Prva vlada iz vseh vetrov sestavljena niti programa ni imela, razen če je bil njen program: zasejati nezadovoljnost širom Jugoslavije in spraviti državo na rob propada, dokončati torej to, kar Nemec, Madžar in Lah niso dosegli. Če so imeli ta program, so ga izborno izvrševali, vsi do zadnjega. V ustavnosti o parlamentarizmu ni bilo govora, zakonodajo je oskrbovala „naredbodaja“. In vendar so bili vs< tiho, tudi jugoslovanska ljudska stranka. Komaj je pa vsled svoje prevelike solidarnosti z absolutistoma Ninčičem in Protičem odletela iz vlade, se je pa naenkrat spomnila, da ni ne parlamentarizma, da ni ustavnosti, da vlada policija, absolutizem, pri tem pa pozablja, da je ona sama pokazala s svojim obnašanjem do zadnjega časa to razmerje vstvarjati in da zanje ni odgovorna nova vlada, temveč stara, tedaj tudi SLS. To je kaj čudna doslednosti, ta naenkratna ustavnost. Želeli bi, da bi se iz politike in belgrajske vlade ne delalo tega kar je poverjenik za notranje zadeve g. Golia v Ljubljani na Žabjeku odpravil. Odgovorna pomisleke. Dragi tovariš! Ni moja navada in tudi po mojem okusu ni, vporabljati pismo za članek. Toda Tvoje pismo, kot pismo somišljenika nar. soc. stranke, ki imiš pomisleke glede bivstvenega dela oz. glede bistvene točke našega programa zasluži in potrebuje javnega odgovora, da ne bo treba še komu drugemu odgovarjati, ki bi utegnil priti z ravnotako resno mišljenimi pomisleki. Praviš, da mnogo premišljuješ, če je potreben narodni socijalizem in narodno soc. stranka in da se kar ne moreš otresti dvomov, češ, da za istim ciljem kot mi, gre tudi socijalna demokracija in se vprašuješ, če ne bi morebiti kazalo, se raje v njej organizirati, posebno zato, ker je podčrtavanje narodnosti danes, ko imamo svoj narodni obstoj zagotovljen, odveč. Predvsem Ti povem, da nisem Tvojega naziranja glede narodnosti. Res je, da se nam za narodni obstanek, nam, ki smo v Jugosaviji, ni treba več bati, toda, dragi, povej mi, ali je že dovolj za narodnost, ali je narodnost že popolna, če se zanjo ni treba bati? Saj je vendar treba, da ima narodnost, Tvoja in tvojih sosedov na rodnost vsebino, hotenje, cilj. To troje šele napravlja iz neoblikovane mase enoten harmoničen organizem. Ali že imamo mi Slovenci, Jugoslovani kakšen cilj, kako hotenje, ki nam opravičuje naš obstoj na svetu? Ali že pravi Jugoslovan: to in to hočem, s tem hočemo bogateti Slovenstvo in mu pripomoči k sreči in zato je treba, da sem tu in zato sexi ponosen, na svojo pripadnost k Slovenstvu, k Jugoslovanstvu. Ali ima kakšen narod takšne cilje? Da ima! Poglej Ruse in njihove mislece, poglej Čehe in njihovo zgodovino boja za svobodo vesti in mišljenja in za taboritsko bratstvo! Poglej Nemce in njihovo prepričanje o kulturnem poslaništvu nemškega na-loda! Vzgojiti svoje ljudi tako, da bodo imeli cilj svojega obstoja, ta cilj pomagati" iskati; to je danes delo za narodnost in tega dela ne smemo zanemariti. Dokler ne bomo imeli takšnih mas, toliko časa bo Jugoslavija igrača v rokah drugih držav in toliko časa je naša svoboda enaka ničli in obstanek države vprašaj! Če si je nadela nar. soc. stranka načelo, v naši državi preurediti družbo politično, gospodarsko in kulturno na temelju enakopravnosti vseh, tedaj mora najpreje delati na to, da bo iz Jugoslovanov nastala res zavestna družba, svesta si ciljev. V tem je narodnostni moment stranke in že moment njenega neposrednega delo opravičuje njen obstoj, ker je v korist družbe in države. Toda narodnostni moment nar. socijalističnega programa ne obstoja le v pozitivnem delu za narodnost, temveč dalje v tem, da smo naziranja, da moremo le v narodu in z narodom uresničevati socijalistične ideale, o tem dobiš odgovor v prihodnji številki. Na delo za strokovno organizacijo. Razvoj dogodkov nam kaže, kako prav smo imeli, da smo delavstvo že pred vojno opozarjali na bližajoče se gospodarske boje in na potrebo močne delavske organizacije. Kakor po celem svetu, se podjetniki tudi pri nas z mrzlično naglico pripravljajo, da potom svojih organizacij preprečijo vsak poizkus delavstva po izboljšanju njegovega gmotnega položaja. V tem boju pa bi zmagal močnejši, torej tisti, ki razpolaga z boljšo organizacijo. Spominjajmo se na trpljenje in bedo delavskega ljudstva za časa vojne. To razmerje se prav nič ni izpremenilo. Se vedno mora ubogi trpin-delavec trpeti pomanjkanje, do-čim kapitalist grabi denar na debelo, da s tem proletarijat še bolj zasužnji in spravi v še večjo gospodarsko odvisnost. Ko opažamo, da delavske organizacije, kljub bridki izkušnji tekom vojne, niso na taki stopnji, da bi z lahkoto odbijale vse poizkuse brezsrčnega kapitalizma, se moremo nehote vprašati: Ali se naši delavci tekom vojne niso nič naučili ? Ali jim strašno trpljenje ni izpremenilo mišljenja? Ali niso spoznali, da spadajo v delavsko organizacijo vsi zatiranci? Ali ste že pozabili trpini, kako ste se zaklinjali in stiskali pesti proti organizaciji in delu kapitalistov ? Namen strokovnih organizacij je, da z vso vnemo bijejo boj za izboljšanje delavske mezde, za skrajšanje delavnega časa in da v vseh vpraša njih, tičočih se dela, zastopajo interese delavca. Močnejša ko je delavska organizacija, tem lažje uspešno zastopa interese delavstva! Močna organizacija je v položaju, da si v skrajnem slučaju zahteve delavstva enostavno izsili. Naše strokovne organizacije imajo poleg tega tudi nalogo, da se potegujejo za interese domačega delavstva. Za n^šo državno upravo je sicer zelo žalostno izpričevalo, da se moramo še vedno, kakor pred vojno, boriti proti tujim državljanom, ki zasedajo v nemalo krajih najboljša mesta. Iz samega ^človekoljubja" in z izgovorom, da se moramo kazati svetu kot kulturen narod, se ščiti Nemca in Italijana. Za to važno vprašanje se razen naše organizacije nobena ne poteguje; enim brani to internacionala, drugim pa vera. Edino naša organizacija zastopa stališče, da mora imeti na domači zemlji delavec domačin prednost pred tujci. To je važno zlasti sedaj, ko bodo po sklepu mira poplavili našo zemljo delavci iz tujih, gospodarsko slabše stoječih držav in s ten delali konkurenco našemu delavstvu. Da delodajalci tam, kjer se gre za žep, ne poznajo narodnosti in da bodo v službo sprejeli delavce, ki se bodo ponujali bolj poceni, o tem niti za pičico ne dvomimo. Proti temu je treba odločno nastopiti. Prepričani smo, da je naša pot prava, zato vabimo slovensko delavstvo, da se nam v boju proti krivicam pridruži, da lažje izvojujemo naš pravični boj. V to svrho je nujno potrebna močna organizacja. Vsak naj po svojih močeh agitira in skrbi, ca se Narodno socijalna Zveza razširi in ojači vsepovsod, kjer se nahajajo slovenski delavci. Veliko pripomore naši stvari vsak, ki nam javi imena vseh onih, ki še niso organizirani in se za našo organizacijo zanimajo, zlasti pa s tem, da poskrbi, da se sklicujejo sestanki in shodi, na katere bo vodstvo NSZ. pošiljalo govornike, da razlože pomen in namen naše organizacije. Krivica. V mesecu juliju 1.1. se je večkrat eitalo v časopisih, da se bodo zvi šale draginjske doklade, da je to zasluga te in te stranke, da je do-tičaa naredba že gotova, brzojav je naznanil, da je že podpisana, da se bode izplačevalo 10. julija, 15. julija, a čakali smo do 29. julija ko nam je »Slovenski Narod" povedal, da gospod Ninčič ne dovoli izplačila kljub sklepu ministrskega sveta. Pa nismo verjeli, ker smo vedeli, da za uradništvo — posebno v Sloveniji — skrbijo vse politične stranke enako, in ker v slogi je moč, smo verovali tudi v zmago. Saj tudi drugače ni bilo mogoče ; celi svet je že vedel iz časopisov, da se je uradnikom znatno zvišala plača, tudi prodajalke na trgu so že začele vsled tega višati cene vsakdanjim potrebščinam — le uradnik, ta največji revež sedanjega časa ni vedel ničesar o tem. A danes ve tudi uradnik; poviški se že nakazujejo. Človek bi mislil, da se res vsem uradnikom izplača povišek. Pa ni tako. Ali ve-rnjete, da je mnogo uradnikov, katerim se vsled povišanja draginjskih doklad prejemki znižajo? Ali je to zagrešil računski oddelek, kateri nakazuje, ali kdo drugi ni znano; resnica je, da vsi oni uradniki, ki vsled službenih razmer morajo živeti ločeno od svoje družine, zgubijo dosedaj prejeto doklado za dvojno gospodinjstvo, katera je bila višja nego sedanji povišek, in ker velja to od 1. jtilija dalje morajo celo več prejeti zuesek za julij vrniti. Torej največjim revežem se prejemki znižajo, kjub tema, daje določala naredba o dokladah za dvojno gospodinjstvo izplačevanje istih do konec avgusta t. 1. in podaljšanje tega roka v slučaju, da bi posamezni uradniki ne mogli preseliti družine v službeni kraj do konec avgusta. Nočem zapisati tega, kar mi sili v pero, ker sc mi zdi neverjetno, da bi merodajni faktorji ne uvideti te krivico ter je popravili, saj se gre večinoma za uradnike, ki služ-buiejo na obmejnih dražjih postajah in skoro same begunce oziroma pribežnike iz zasedenega ozemlja in Nemške Avstrije. Ali naj se ti uradniki mislijo, da so pastorki ? Zdi se, da je tako! Gospodje ki danes ukazujete, popravite ker ste — mogoče nehote — zagrešili! Nevolje je že dovolj — ne kličete vraga, ampak odvračajte ga. Prizadeti. Kratkovidnost. Nesreča se je dogodila in celo precej velika. Zvezar, ki si prisvaja biti zastopnik železničarjev ter kategorije strojevodij in kurjačev in v katero baje niti poverjen ni, si upa staviti zahteve, in zastopati koristi omenjene kategorije. Da celo na pritisk višjih zatajuje stanovske zahteve in koristi. Tako piše „Naprej“ z dne 20. avgusta na tretji strani. Na celotni članek ne odgovarjam, ker me malo briga, komunist Zorga in njegova Baklja. K tej politični nesreči le toljko svetlobe, kolikor jo radi polilične brljavosti sodrugov še manjka. Videč škodljivost slepe politične strasti gotovih mogotcev za železničarski stan sploh in izigiavanje soc-jalnili koristi in reform v strankarsko politične namene, sem se kot „Zvezar“ in predsednik podruž> ice zavedal danih svojih obljub m prevzetih dolžnosti in sem v Času, ko se ustvarjajo službena določila za bodoča desetletja, skliceval sestanke raznih kategorij včlanjenih v Zvezi, in tako t rpal nasvete, želje in zahteve prizadetih, jih obdelal v celoto in tako dobljeni materijal uveljavljal, kot delegat pri reformi osnutka bodoče službene pragmatike. Videč pa, da Vaša splošna organizacija v tem oziru spi spanje pravičnega, se je vabilo na te naše estanke tudi vašs ljudi, ne radi po-sitičnih motivov, ne radi agitacije, to imorajo vsi udeleženci če so pošteni, kar ne dvomim, priznati, pač pa zgol iz nagiba, slišati mnenje vseh, ki so jim železničarske koristi in bodočnost na srcu. Posrečilo se nam je. V ne deljo smo z 14 urnim nepretrganim delom dovršili ogromno nalogo v korist vseh železničarjev in definitivno ugotovili želji, zahteve in koristi vseh kategorij za bodočo službeno pragma-tko. Da pa bode to delo sodruge razburjalo, se pa gotovo nismo nadjali. Sodrugom gre pač bolj po glavi ministrovanje, bodoče volitve, politične špekulacije, kako „Zvezo“ ubiti. Zapravljajo raje čas za vsakojaka de-nuncijantstva in osebne ogabne in nedostojne napade. Samo zato ne dobijo časa, v kar so takorekoč moralno prisiljeni in to so socijalne zahteve in koristi železničarjev. Da Vas je pa „Žveza“ v tem oziru s svojo agilnostjo, smotrenostjo in dosledno požrtvovalnostjo, prehitela, zato se vendar ne razburjati, krivi ste sami, ne mi. Politično nestrpnost na stra..', pa ne bode jeze in ne zamete ! Če pa ,,Zveza" kot strokovna organizacija vrši svojo stanovsko dolžnost, se mora k njeni doslednosti le čestitati. Sodrugi, ne s političnimi štrajki, ne s ogabnimi osebnimi napadi, na. s zabavljanjem čez „Zvezo;:, ne bodete rešili socijalne bede na železnicah in ne dosegli svetih svojih socijalnih idealov za človeštvo in že-lezničarstvo še posebej, pač pa z politično strpnim in intenzivno brezobzirnim požrtvovalnim delom. Tako g. stanovski kolega. Kdor se pa strinja z nedostojnim osebnim blatenjem in s političnim terorizmom želimo dober tek. Za nas in poštene železničarje to ne more veljati! Franjo Rupnik, strojevodja. Politične vesti. Sestavu volilnih listin za ob feiue. Ministrstvo za notranje stvari je izdalo občinam nalog, naj pričnejo s pripravljalnimi deli za sestavo alfa-betičnih volilnih listin. Belgrajski davčni oddelek je dobil nalog, da stavi občinam potrebne podatke na razpolaganje. Patrick naših vojnih ujetnikom iz Nem. Avstrija, 31. m. m. se je vrnilo iz nem. avstrijskega ujetništva 828 mož in 13 oficirjev, ki so svojc-časno borili na koroški fronti, Ni’3 poslanik v Londonu. Za poslanika kraljevine SHS v Londonu je imenovan Dr. Mibajlo Gavrilovič. U oz čeških časopis©? brez razlike je glasom sporočila ministrstva za notranje zadeve dovoljen. Kadgona izgubljena. Tako javljajo zadnja poročila, ki prihajajo iz Pariza. Ozemlje na levem bregu reke Mare z mestom Radgono bodi priznano Nemški Avstriji, medlem ko pripade ono na desnem bregu Mure z Mariborom Jugoslaviji. S tem bi vsa železniška* progi. Špiije-Kadgona prešla v nemške roke. Zopet, vadljajo za našo domovino in režejo kos za kosom, brez umevanja za pravice jugoslovanskega naroda. Vlada v Beograda ima zelo trhlo večino za seboj. Zato se hoče za vsako ceno okrepiti. Vrše se pogajanja za vstop Narodnega kinba. Podajanja pa skoraj gotovo ne bodo prišla do uspešnih zaključkov, ker zasleduje Narodui klub neparatične politične težnje in nemogoče gospodarske koncesije. Tudi radikalci so pričeli dobivati skomine po zapuščenih ministrskih stolcib. Radikalcem so se popolnoma udinjali naši klerikalci. So-cijalni demokratje izjavljajo, da izstopijo iz vlade, kakor hitro vstopijo klerikalci. Opažati je, da parlamentarnih kriz še bo tako kmalu konec. Še precej simpatičen program nove vlade bo ostal zopet lc na papirju. Vse je le zato, ker vse današnje stranke nimajo smisla za državno edinstvenost in potrebe revnega ljudstva. Pomesti bo treba a političnimi despoti in skrajni Čas je, da ljudstvo samo uredi tisto, kar ,, ljudski zastopniki" ne morejo in nočejo! Boljševizem in proletarijat. G. Aleksinsky, poslanec druge dume, je pisal iz Kopenhagna listu „Canse com-mune“: Značajna črta boljševiškega režima je kritični položaj, v katerem se nahaja rusko delavstvo. Neposredna posledica gospodarskih naredb boljše-viške vlade je bilo popolno uničenje velike industrije in prenehanje dela v delavnicah in tovarnah. Zato ni čudno, da je število delavcev vedno manjše. Od 10 milijonov delavcev, ki so bili zaposleni v ruski industriji, jih dela komaj dva miljona. To morajo vedeti vse socijalistične stranke in vse sindikalistične stranke v Evropi in Ameriki, da morejo prav presoditi boljševiški režim z ozirom na interese organiziranega delavstva. Boljševizem ni v prilog pravega proletarijata ampak v korist lumpov. Na pogrebu Vere Sasuli-ceve v Petrogradu je neki govornik obtožil boljševizem, da je kriv vseh uesreč, ki so zadele delavski razred ter je pozval delavske mase na boj proti boljševiški tiraniji. Neobhod-no potrebno je, da se opozorijo vsi inozemski socijalisti na ta dejstva, da se morejo potem ravnati v resnično korist pravega proletarijata. Nova rešitev ruškega vprašanja. Italijanski minister za zunanje stvari Tittoni iu angleški ministrski predsednik Lloyd George sta se sestala v svrho dogovorov glede rešitve reškega vprašanja. Glasom teh razgovorov bi pripadlo mesto Reka Italiji, zaledje pa bi se dalo v zakup zvezi narodov. Romuni v Banatu. Romunska vojna sodišča v zasedenem delu Banata obsojajo kur kupoma one, ki so obtoženi razžaljenja romunskega naroda, izjav proti okupaciji itd. Vrnitev vojnih ujetnikov. Sklep vrhovnega sveta zaveznikov, naj pričnejo vse države vojne ujetnike brez odloga odpošiljati v domovino, je bil sprejet na predlog Italije in sicer na njeno izjavo, da hoče kot prva država odposlati vse ujetnike v domovino, ne da bi počakala ratifikacije mirovne pogodbe. Italijanski tabor v Trstu. Iz Rima poročajo, da se bo vršil v Trstu od 28. septembra do 1. oktobra velik tabor društva „Dante Aligbieri". ])ela?sfee konference v Wa-selifngtona sc bo smela udeležiti tudi Nemška Avstrija. Mirovna pogodba z Bolgarijo le dolgo ne bo končana, ker je vprašanje pripadnosti Traeije, oziroma naj li dobi Bolgarija izhodišče na Egejsko morje še vedno neodločeno. .Veliko zborovan|e nemških, delavcev. 30. m. m. se je s privoljenjem francoskih oblasti vršilo v Lud\vigsha-fenu veliko zborovanje, katerega se je udeležilo okoli 2000 zaupnikev vseh strank in voditelji delavskih organizacij. V soglasno sprejeti resoluciji izjavljajo, da bodo vsi delavci v Lud-wigshafenu začeli zopet delati, pričakujejo pa, da bodo francoske oblasti izpustile iz zapora vse, ki so biii zaprti po nedolžnem. ’ Ako se to ne bi zgodilo, bodo delavci v vsej Palaciji ustavili delo; na nadaljnje omejevanje osebne svobode, pravi resolucija dalje, bodo tako delavci kakor meščani našli primeren odgovor; vzpostaviti se ima svoboda tiska in izhajanja, kakor tudi svoboda gibanja za vladne iu upravne organe. Novo minžsterstvo trn Madžarskem je nastopno: Predsed- stvo: Frsnc Heinrich, notranji posli: Pereny;, trgovina: G-ramS, financa: Hegefltts, kuhus: Huszar, poljedelstvo: Rubi pravosodje: Ba!oghy, vojni mbJster: Schnctzer, narodno blagostanje: Peidi, prehrana: E;eky narodnostne manjšine: Bleyer. Poleg tega so se kandidirali trije ministri brez p-rifelja: Štdan Haller (krščanski soc), Peyer (socij. dem.) in Štefan Szabo (kmeiijsja stranka). Vprašanje o zased bj ministrstva za zunanje posle že ni rešeno. Prevzame ga ali grof Emerik Cz?ky ali pa Martin Lovaszy. Ta novi kabinet reprezentira koalicijski kabinet vseh strank in struj, Zveza med Nemčijo, Rusijo, slovanskimi državami in Japonsko. Bivši ameriški državni tajnik Knox je imel v senatu govor, ki je zbudil veliko pozornost. Izvajal je med drugim, da Zedinjene države ne bodo podpisale miru, ki uničuje Nemčijo in ki nosi v sebi kal nove vojne. Prorokoval je, da se bo sčasoma med Nemčijo, Rusijo, slovanskimi državami in japonsko osnovala zveza, ter opominjal Francijo, naj izicuša stopiti v dobre odnošaje in v prijateljsko razmerje z Nemčijo ter pozabiti, kar se je zgodilo. Tedenske vesti. — Draginjske doklade vpo-kjjeneem, Poverjeništvo ministrstva fiaaac nam je sporočilo, da so bile draginjske doklade po naredbi z dne 28. junija 1919 D. R. št. 63 515 (Uradni list št. 125 od 1919) raznim kategorijam vpokojencev in vpokojeufc nakazane in izplačane deloma že tekom meseca avgusta, deloma bodo nakazane s pokojnino za aeptemoer vred. Izvzeti so le vpokojenci, ki vprašalnih poi še niso vrnili in pa oni, katerih pojasnila so tako nepopolna, da je treba v smislu navedene naredbe še natančnejših poizvedb. — Nova iznajdba. Dragomir Dj. Viadič, tehnik iz Saaca je izumil mal aparat, s pomočjo katerega si lahko lokomotive in drugi parni stroji prištedijo do 80 Odstotkov goriva. Ponudil je svoj izum vladi v Belgradu, da mu ga odkupi. — Žalosten konec divjega lovca. Pred štirinajstimi dnevi so našli v Petšcovi njivi pod Dedcem v oližini Korošice v KammšKih planinah mrtvega Josipa Krivca, tamkaj dobro znanega divjega lovca. — Smrtna nesreča vsled neprevidnosti. Na Humu pri Ormožu je poizkušala mladenka Katica Sever nek star samokres, s katerim je hotela preplašiti veverice, ki so delate Škodo v sadnem vrtu. Samokres pa se je sprožil tako nesrečno, da jo je kroglja zadela v prsi in je oila v nekaj minutah ranva. — V vseh papirnicah v Krko-nošik so delavci zaradi mezdnih sporov ustavili delo. Stavkujočih je okoli 1800. — Državni oddelek za varstvo dece je dal okrajnim odborom na razpolago 2 milijona 150.000 dinarjev za stalno materijalno pomoč vojnim sirotam. Mesečna podpora bo znašala 20 -50 dinarjev v gotovini ali pa v obleki. Prošnje s spričevali je treba poslati na okrožni odbor za varstvo dece. — Poživ na dvomesečno o-rožno vejo. Vsied odpmta letnikov 1888 in *889. od < reiett v službo pred 1 septembrom t. i. 2, bogoslovci ter dijaki visokih i» sred sj h šol 3. trajni invalidi (iz nadpregleda), Inva-iidi pa se morajo zglasiti pri orožni« ških postajah, — Za ureditev osebnega in blagovnega prometa med Jugoslavijo ia Itaisjo. iz Belgrada poročajo, da je vlada imenovala komisijo, ki naj izdela načrt za konvencijo, ki uredi osebni in blagovni promet med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Italijo. —- Davek na javne zabave. Minister za prosveto je v sporazumu s finančnim ministrom kdelal zakonski lačrt o davku na javne zaba -e, v katerem se nahaja določilo, ki se tiče monopoliziranja b oskopov. Od teh dohodkov bo pripadlo državi okrog 10 milijonov dinarjev. — Razglas oddaje glavne to-bačne zaloge v Marbeku. S predajo, založno trafico spojena tobačna glavna zaloga v Marbeku se razpisuje v oddajo potom javnega natečaja. — Jugoslovani v Sibiriji* Listi poročajo, da se nahaja v Sibiriji še vedno izredno veliko število Jugoslovanov, ki so sedaj po večini razkropljeni po ondotnih čehoslovaS-kih legijah. Našim rojakom se godi v Sibiriji zelo slabo in listi zahtevajo« naj se vlada energično pobriga zanje in jim v nakrajšem času omogoči po-vrnitev v domovino. — Zemljišča dobrovoljcem. Izšla je naredba vojnega ministrstva, glasom katere se imajo podeliti dobrovoljceni obljubljena zemljišča. — Nov vlak med Ljubljano in Zidanim mostom. Z dnem 1. septembra 1919 začne med Ljubljano gl* k. in Zidanim Mostom voziti nov osebni vlak, ki nudi potnikom ugoden prihod v Ljubljano zjutraj in odhod popoldne. Odhod vlaka štev. 37/a iz Zidanega Mosta ob 5 54, iz Litije ob 6'44, prihod v Ljubljano gl. k. ob 7 28. — Odhod vlaka stev. 32/a iz Ljubljane gi. k. ob 14‘15, prihod v LUijo ob 15 55, prihod na Zidani Most ob 1639, — Sin bivšega ptujskega župana obsojen. Sin nekdanjega ptujskega župana, Pavel Ornlg je bil pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojen na 10 000 K denarne kazni, v slučaju neiztirljivosti na 3 tedne zapora, ker je 19. januarja t. L na vlaku med Spiijem in Mariborom v navzočnosti več cviiistov iu vojaštva hujskal z besedami: Es ist elne Schweinerei, dass die Deutschen nichis anlangen, sie sind fiir nichts, warum geht’s den in Karnten, (tškrat so namreč Nemci prodirali na Koroškem) dag ganze Vclk ist w’e ein Mann! Was kčnnten die Jjgosiaven allein machen, nur gehaniisclve Proteste, um welche sicii aber rdemand kfimmert. — Požar v Stolovnlkn. V noči od 17. na 18. se je vnelo iz sedaj še nepojasnjenih vzrokov posestvo Ale-grovo v Stolovniku pri Rajhenbergu. Šumi se, da je bilo zažgano, in ta sum opravičuje dejstvo, da je pred kr;-tkim dvakrat pričelo goreti pri posestniku Cvirnu, ne da bi se zasledil kak vzrok. Naše orožništvo opozarjamo na le požare. — Bančni uradniki v Pragi stavkajo, ker jim denarni zavodi niso hoteli povišati plače. — Pn a zrit ko plovna vožn ja za potnike v Nemčiji. Te dni je zrakoplov za potnike prvikrat poletel iz Friedrichshafna v Berlin. — v vlaku. Na progi Vinkovci-Brod se je v nekem kupeju dogodilo sledeče: Trgovec Filip Pešič je začutil v polspanju, da mu nekdo reže sukajo. V tem se je predramil iri pognal za lopovom, ki mu je seveda hotel odnesti listnico z denarjem, toda lopov ga prestreže z nožem in izgine. Isti večer je okradel zlikovec še tri potnike. — Msdžarss J v B&?&- ttj . Po pripovedovanju potnikov iz Baranje potegnejo vsak dan iz Donave veliko število mrtvecev, ki jih prinaša Donava iz Madžarske. Baje njih. število tako narašča, da so oblasti odredile, naj se jih ne vlači več ven. — Ropar;*«.* umor v hotelu V hotelu Madžara Barta v Virovaru so našli v stranišču razmesarjeno truplo nekega bosanskega trgovca, ki je odšel od doma 1.1. m, z večjo svoto denarja na kupčijsifo potovanje in pri tem brez sledu izginil. Preiskava kaze, da je omenjenega trgovca umoril najbrže hotelski sluga s pomočjo sobarice. To Je že tretji u mor, ki se je dogodil v lmeuovane*m hotelu. — Otrok ne k strojem! Na Erjavčevem podu v Vižmarjih so mlatili žito. 11-letni sinko Stanko razvezoval je snopje. Neki delavec mu u-kaže, naj odpre vratca pri mlatilnici, in fant, hoteč ga ubogati, poskuša, da bi odprl vratca. V tem trenolku ga dregne po nesreči neka deklica, da je zašel z lovo roko v mlatilnico, ki mu jo je pri tej priči odt g*lo nad komolcem. — Zopet en invalid več. Železničarski strajfc Nem, Avstriji. Železničarji južne železnice in dunajski železničarji vzhodne železnice »o sklenili stavkati. Opustitev prometa zna imeti nepregledne posledice za o-skrbovanje Dunaja z živili. — Državna posredovalnica za Podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu od 25. avg. do 3!. avg. 1919 je iskalo delo 166 moških in 53 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 101. Pri vseh podružnicah ^Državne posredovalnice za delo* je od 1. januarja 1919 do 31. avg. 1919 iskalo delo 13347 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 13347 delavnih moči, delodajalci so pa iskali illolS delavcev. Posredovanj se je zvršilo v tem času 4173. Delo iščejo: •pisarniške moči (316), trgovski sotrud-niki in sotrudaice (302), dninarji in dninarice (130), peki, mesarji, mlinarji, sluge, vrtnarji, hišniki, krojači, šivilje, poljski in tovar. delavci in delavke, težaki, hlapci, natakarji iu natakarice, ekonomi, oskrbnik], vzgojiteljice, ključavničarji, mehaniki, strojniki, vratarji, sodarji itd. Delo je na razpolago: Služkinjam in knharicam, težakom, hlap eem, zidarjem, poljskim in tovarniškim delavcem in delavkam, mizarjem, gozdnim delavcem, čevlj. pomočnikom, delavcem za zgradbo hudournikov, vajencem razne stroke, tesarjem, oglarjem, drvarjem, kurjačem itd. — Promet na Jadranskem morja, TržaSki Lloyd vzpostavi v kratkem naslednje proge: Proga z brzo-parniki Trst—Aleksandrija, sraka proga Trst—Aleksandrija—Smirna, te33.Iska proga Trst—Carigrad, proga z brzo-psrniki Trst—Solun—Carigrad—Crno morje in dalmatlnsko-aibanska proga. — Državna podkovska Sola v Ljubljani. Novi polletni tečaj na te] šoii se prične 1. oktobra 1919 in neha 1. aprila 1920. Poleg podsrovstva se poučuje tudi ogledovanje klavne živine in mesa. Prošnje zs sprejem je vposlati najkasneje do 15. septembra 1.1. vodstvu državne podkovske šole v Ljubliani. P/ošnjam je priložiti: rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, učno spričevalo v dokaz, da se je učil kovaške obrti pri kakem kovaškem mojstra, nravstveno spričevalo in ubožni lise. Ubožni orpsiici, ki se ne morejo sami vzd zevati, morejo dobiti držsvne podporo, Pouk sam je brezplačen. Samo oni, ki prestanejo skuSnjo koncem te čaja, dobijo patent za izvrševanje polko’ ske obrti. — Mednarodni železniški promet. Lutl poročajo, da se v Parim pogajalo že več tednov o ureditvi mednarodnega železniškega prometa. Sklenili so. da direktni vlak Pariz— SlmaioM—Bukarešta osisie definitivno v prometu in da se od te proge^od-cepi posebna zvesa z Ate tami. Drug tak direktni viak bo vozil na preg! P,i iz—Stras bourg—NQinberg—P.aga —Varšava. Kot prečrta sveža se uvede vlak, ki bo vozil iž Ostende prečo Bruslja 'v M-lan, kjer bo imel ?v?zo z god členjenem sunplonskiai vlakom. §t?™ bernsko konvencijo naj nad'?* mesti nova pariška konvencija, ki bo b;:ie sklenjena 28. decembra t. 1. Narodno soc. stranka. Shod na .Jcseuicali, V soboto 30. avgusta 1.1. vršil se je v prostorih gostilne Klinar na Jesenicah shod katerega je sklicala tamkajšnja podružnica SHS. Shod je bil za sedaj vladajoče razmere na Jesenicaii dobro obiskan. Navzoči so bili skoraj vsi delavci tamkajšnjih tovaren, ki niso in ne bodo pozabili, da so sinovi slovenske matere, in ki se zavedajo, da je njih sveta sveta dolžnost, da rešijo delavstvo pogubnega kapitalizma in internacijonale. Shod je oivorii predsednik tovariš Žmitek, ki je takoj nato podal besedo tovarišu Tonetu Vahtarju, poročevalcu N. S. S. iz Ljubljane. Le-ta je izročil pozdrave strankinega vodstva in na to prešel na obširno poročilo slede konzuma, ki se ima v najkrajšem času v korist našega delavstva usta- novi na Jesenicah. Nato je poročal o strokovni organizaciji in konečno o programu N. S. Z. Poročilo je bilo z odobravanjem in navdušenjem sprejeto. Jeseniško delavstvo je trdno odločeno zastaviti vse sile za razširjenje narodno-socijalističnih organizacij. Sliod v Kočevju je v nedeljo dne 31. t. m. najlepše uspel. Na shodu je bilo navzočih čez 120 somišljenikov. Poročevalec strankinega vodstva tov. Ivan Tavčar je v eno uro in pol dolgem govoru očrtal program ustanavljajoče se stranke. Izvajanju šo bila z navdušenjem sprejeta. Govorili so še razni drugi govorniki, med katerimi so posebno temeljita izvajajatija tov. Repovša izvala veliko priznanja. Na shodu se je ugotovilo skrajno ne-socijalno postopanje kapitalista, vele-podjetnika Kajfeža, ki ne izrablja samo delavstvo z 12 urnim dnevnim delom, delavstvo tudi slabo plačuje in ga hoče izrabljati za kritje svojih čudnih afer v dnevnem časopisju. Tako je zadnje dni priobčil v „Slov. Narodu11 poslano, kjer se pere in sklicuje na to, da je njegovo veliko ljubezen do delavstva spričalo s podpisom 81 njegovih u-službencev. Samo to je pozabil povedati, da nihče izmed delavcev ni vedel, kaj je podpisal! Delavstvo si bo v prihodnje že premislilo, predno zopet podpiše izjavo „čiovekoljubu“ Kajfežu! Shod se je zaključil s tem, da je takoj vse pristopilo v krajevno organizacijo N. S. S. Izvoljen je bil tudi odbor s predsednikom tov. Repovšem na čelu. Ribnica. V nedeljo, dne 31. avgusta se je v „Sokolovi“ telovadnici veliko število zavednega ribniškega naroda, delavcev in kmetov, Uiadnikov in obrtnikov. VrSil se je shod, kjer so se navzoči izrekli za Nurodcio-socijalistično stranko. Na shodu jc razvijal Anton Koder iz Ljubljane program naše nove stranke. Il njegovih izvajanj, iz strankinega progranui smo spoznali, da je Narodna -socijalua otranka res stranka za našega malega človeka, ki bo^ le v tej novi stranki prišel do veljave in po njej do pravic ki mu gredo kot človeku. Stranka je čista, neomadeževana, vsi navzoči so se z navdušenjem izrekli za stranko in njen program. Navduševalne govore so še govorili prof. dr. Peterlin, učitelj tov. Batrijani in drugi. Izvolili so navzoči pripravljalni odbor, ki ima nalogo, v najkrajšem čaču izvesti krajevno organizacijo N.S.S. v Ribnici. Za predsednika pripravljalnega odbora je izvoljen Ivan Lovšin, kavarnar v Ribnici, za podpredsednika Tekavc, predsednik podružnice N.S.S., za tajnika Koščak, za blagajnika Gregor Lovšin, za odbornike: Murnik, Klemenčič, lasnic, Učakar in Škulj (Ortenek). V odboru so zastopani delavci in uradniki, mali kmetje in mali' obrtniki, stanovi, ki po svojem soeijalnem položaju spadajo v našo novo stranko, odbor nam je porok, da 1)0 stranka imela tudi v Ribnici trdna tla v prospeh naroda. Po shodu se je položil temeli, da se že obstoječa konzumna zadruga razširi na čisto demokratični podlagi in bodo v nio pristopili vsi naš; delavci in drugi. Zadruga bo postala krepka trdnjava našega proletarca v boju proti izkoriščanju po kapitalizmu. Z navdušenjem pozivam tov. predsednika pripravljalnega odbora Ivana Lovšin na pristop k stranki in delo za naš program in cilj se je shod zaključil, ki je trajal nad 2 uri. Naroiino-socijalua Zveza. Met litij-ko jjfsz v Hoti« Člani litijske podružnica NSZ so poleteli v nede ljo dne 31. t. m. popoldne v eno uro ('.oddaljeni Hotič. Nad 200 Članov iri članic in njih rodbin He je udeležilo tega izleta. Na prostornem vrtu gosp. župana so bili kmalu zasedeni vsi prostori. Razvila se je prav prijetna in neprisiljena zabava. Shod Narodno ^oc. delarst m v Litiji.V nedeljo dne 31. avg. se je vršil prav dobro obiskan shod v prostorih predilniške obednice. Shod je o-tvoril in vodil predsednik podružnice tovariš Boštjančič, ki pozdravi vse navzoče, tovariše in tovarišice in peda besedo predsedniku NSZ tovarišu R. Juvanu, kateri v svojih izvajanjih poroča o raznih zahtevah delavstva. Razmere v Litiji so še vedno neznosne. Predilniško delavstvo trpi veliko pomanjkanje, ker tovarni ne dostaja potrebnih surovin. NSZ je že ponovno posredovala "jjri viadi, da čimpreje preskrbi bombaž. Delavstvo je navezano le na brezposelno državno podporo in na podporo NSZ. Najbolj pa občuti delavstvo, da okr. glavar, in županstvo sistematično ustavljajo izplačevanje podpor. Delavstvo je primorano kupovati razna najpotrebnejša živila od trgovcev po neznosnih cenah. Tovarniški kouzum pa ne nudi vsega kar delavstvo potrebuje. Govorili so še tovariši Adler, Mejda in Bizjak o raznih delavskih vprašanjih na kar je predsednik zaključil zborovanje. Ribaiea, V nedeljo 31. avg. vršil se je sestanek naše tukajšne podružnice. Od osrednjega vodstva je bil navzoč t. Avton Koder. V opekarni je pričel zopet Italijan Minotti šikanirati naše delavce. Trem delavcem, ki že od spomladi zlagajo na kolodvoru opeko in jim je bila zagotovljena plača 16 K na dan, kar je za to naporno delo itak malo, hoče plačo znižati od 16 K na 14 K. — Ukrenjeni so vsi koraki, da se to ne bo zgodilo, če ne drugače, bomo začeli boj, da bo Italijan Minotti končno odletel. Kajti tudi dež. vlada bo morala končno sprevideti, da ni slov. delavec zato na svoji zemlj, da ga bo nastavljen Italijan šikaniral. Naša potrpežljivost je pri kraju. Predložene so bile še druge delavske pritožbe, ki smo jih poslali na pristojna mesta. S pozivom t. Kodra, da bodimo složni in disciplinirani in da morajo vsi osebnostni prepiri med nami zginiti, ako naj dosegamo uspehe. Dopisi. Klerikalni konzum na Bledu, Blejski klerikalci so zvedeli, da snujejo narodni socijalisti svoj konzum za Bled iu okolico. Gotovim gospodom to ni bilo všeč iu so si hitro omislili nam ustanoviti konkurenčno podjetje in pričeli ustanavljati klerikalni konzum pod pretvezo, da bo to delavski konzum. Klerikalni gospodje so žc pred nekaj meseci hoteli ustanoviti svoj konzum in so v to svrho že imeli pripravljenih 70.00Q kron, katera vsota je pa izginila in še danes ni sledu kara. Blejski delavci naj bi toraj plačali teh izgubljenih 70.000 kron. Gospodje so se tudi posluževali raznih sredstev samo, da bi jih pridobili zase. A jim tudi to ni uspelo. Opozarjamo delavstvo na Biedu in" okolici, da smo mi ustanovili svoj lasten konzum, da imamo lokal že pripravljen, kjer "hočemo odločevati sami, ne pa da bi nas vodili razni klerikalni delavci v cilindrih in frakih. la Kočevja. Ni lepo, da se v kraju, kjer imamo dovolj posla z narodnim sovražnikom prepiramo sami med seboj. A kar počenja z nami naš veleznani K., na to ne moremo in ne bomo več molčali. Vsa društva, ki ne zasledujejo interesov velekapitala,' morajo po njegovem zatrdilu izginiti, vsak uradnik in celo gostilničar, ki ne trobi v njegov in dr. S. rog bi inoral v najkrajšem času iz Kočevja. Žalibog, da že res učinkuje njegov pritisk. Velebranjevec A. K. je namreč svojega zvestega delovodja, k- je služil pri njemu 10 let vedno in marljivo, tako dolgo šikaniral, da mu je moral sarn odpovedati službo. Ni^ zadostovalo, da so pomagali tudi žena in otroci služiti miljone, temveč zahteval je tudi od svojega uslužbenca politično prepričanje, ki ga ima sam. Sedaj sta mu najbolj na poti še R. in Š., ki se j h mora iznebiti v najkrajšem času. Ker pa imenovana slučajno nista njegova uslužbenca, bo naletel najbrž na krepak odpor. Za danes povemo še toliko, da se dela v njegovem obratu še vedno 12 ur na dan. Gospoda Lesjaka pa priporočamo vsem lesnim industrijalcem kot jako vestno in zanesljivo moč. Zagorje ob Savi. Z državno osamosvojo smo si upravičeno mislili, da bo enkrat za vselej v naši domo- vini konec vsakemu nemškutarjenju in prvenstvu švabščine. Toda pri nas v Zagorju temu ni tako. V rudokopu, oddelek Kotredeš, ki ga nadzoruje Karl Hinek in njegov zvesti oproda paznik Franz Kifer, zgleda tako, kot da se človek nahaja kje na Pruskem. Oba imenovana še danes mislita po avstrijsko-nemsko, ker drugače si ne moremo misliti, zakaj da se v njih pisarnah in povsod kjer seže njuna oblast, govori vedno v nemškem jeziku. Hinek in Kifer zahtevata od delavcev nemške odgovore. Če delavec tega ne stori, potem gorje mu. Že najdeta priliko, da se zneseta nad onim delavcem, ki se noče posluževati tajčarske godle. Nad delavci se kriči, se jim ne pusti zaslužiti in se jih kaznuje samo za to, ker se noče delavstvo umisliti v stare avstrijske razmere. Hinek in Kifer kričita nad starimi zaskižnimi in pridnimi delavci s psovkami: osel gluhi, slepi, stari j hudič pojdi v pokoj, da te več videl ne bom. Ali je to spodobno? Ali se mora delavstvo takih surovih besedi še vedno dopasti nad seboj ? Mislimo, da mora že enkrat biti konec gospod-stvu nemškutarskih pritepencev, ki še vedno mislijo, da so gospodarji med nami. Po vsej pravici smemo slovenski delavci zahtevati, ki smo delali in se bojevali za jugoslovansko državo, da vlada vse potrebno ukrene, da se nesramnim nastopom Hineka in Ki-ferja enkrat za vselej napravi konec. Najboljše jih bo zapoditi preko meja, ker nimata pri nas nič iskati. Narodno gospodarstvo. Jugoslovanski kreditni zavod r. z. zo.s.1 Ljubljani seje ustanovil letos meseca maja in pripravljalna dela so uspela v toiiko, da začne te dni poslovati. Udeležen je slovenski in hrvatski kapital. Trgovina in obrt se bosta po skiepu miru čvrsta razvijala in da pomore tudi majhnemu trgovcu in obrtniku do cenega kredita ter ga podpira pri dobavi potrebščin, se je osnoval Jugoslovanski kreditni zavod, kajti v samopomoči je uspeh in napredek. Osamosvojiti se moramo tujega kapitala ter zabraniti židovskemu, da se ne ugnezdi pri nas. Edino sredstvo za to pa je samopomoč. Pozdravljamo nov domači zavod ter mu želimo obilo uspeha. jugoslovanska krona v Švici. D sl pripoznavajo švicarske banke večjo vrediost naše krone naprav staroavstrijski in nemško avstrijski kroni, vendar Ima na^a krona isti kurs kot staro-avstrijska. Razlog za to navidezno nesmiselno postopanje švicarskih denarnih zavodov pa leži v nepopolnem žigosanju naših bankovcev. Ker švicarske banke pač ne morejo ] poznati tisoče in tisoče naših žigov, e zaije sploh ne menijo, temveč menjav&jo nafto valuto čisto enostavno oo kurzu za staroavstrijsko krono. Opozarjamo na io dejstvo naše fi ?an-čne kroge, predvsem fhančno ministrstvo, ki nikakor ne bi smelo do* pustiti, da 32 meijava naša krona po •ur.u za staroavstrijsko Krono. Naj se da ii«$šm konzularnim zastopnikom l navodila, da posredujejo pri tnenja-varovali občutne škode tako posamezniki, ki imajo opraviti na de-arnem trgu v Švici, kakor tudi celokupno narodno prgrnoženje. Gospodarska pogodba med Italijo in Aigsijo. Angleški časniki poročajo, da je italijanski finančni minister za svojega bivanja v Londonu sklenil financijeino in gospodarstveno. pogodbo z Anglijo. Organizirajte se v N. S. S. V organizaciji je moč! Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Tavčar. Tiska .Zvezna tiskarna- v Ljubljani .NARODNI SOCIJALIST* dne 6. septembra 1919. aa !?; ;■ j . .- --7—-j-.:. _ ■ ...... . 'm 19. štev. V Ljubljano potnjoCcmn občinstvu se priporoča restavracija v Prešernovi ul. 9. Najlspše darilo ntlailini jc povest slovenskega dečka Iz pretekle svetovne vojske ,.DORE“. Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4- —. Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8, 'Zbirko zanimivih povesti *-• in novel z Gorenjskega obsega knjiga: „3opek = samoiarke" Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica in pisateljica M. Komanova Založila In izdala Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena vezani knjigi K 5*—, broširani it 4’--. Plačajte naročnino za ^NARODNEGA SGCIJALISTA“, drugače se Vam list ustavi! Pridobivajte naročnike! | Pravifirnej, | K v priznano najboljši in zanesljivi kakovosti. ^ Ci 9 K Ose vrste barv, baru: za c bleje, svitih in oljnatih, A $ mavec CSipe), mastenec (Fctict ^ciss), strojno oije, prašno A ^ oije, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarske, ^ M slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi druga v to stroko spadajoča predmete in:a še vedno v zalogi tvrdka 4- Zanki sinovi ============ Ljubljana. ===== | j Ceniki se za časa vojske ne razpošiljajo. % it :•> »:-> <-<« $> K. Linhart, urar Marije Terezija e. 7, Veika zaloga zlatih, srebrnih in nlklastih ur kakor Omega, Schaffhausen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše. 990 Zbirajte za narodno - socijalni tiskovni sklad!! ING. Dr. MIROSLAV KASAL oblastveno poverjeni stavbeni Iniener. Specijelno stavbeno podjetje za betonske, železobt-tonske in vodne zgradbe v Ljubljani, Hilšerjeva ulica it. ?. izvršuje strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železo* betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske re* zervarje, železobetonsko oporno zidovje !n vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. 933 Prevzema v strokovno izvršitev vse sačrtfl stavbeno inženerske stroke. Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadevah Jmport Wesli6fl- luuss Wali Kreme-nezky Molu 8xport. Baterije, žarnice vseh tipov elektrotehn. predmeti Gen. rep. za kraljestvo SHS Janko Pogačar, Ljubljano, Mestni trg stev. 25. pletar$ki jeli v Jtrnilča pri ptaja-Jlcuenija, ki pa izdeluje tadi draga u plcter^k® StreRc spadajoča dela. Za^teiiajte penadbe! v C e razpošiljate šadjo, zclcnjauc, i. t. d. rabite k^are, to pa dobite takoj, tadi d najuečjil^ množina^ v Delniška glavnica: K 30,000.000-—, Rezerva nad K 10,000.000*—. Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Meikovič, Opatija, Split, Šibenik, Trst, Zader. Ekspozitura: Kranj. Brzojavni naslov: Jadranska. Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek: plača iz svojega. Kupuje in prodaja:menice, devize, vrednostne papirje itd. izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. ^Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani^ Peinižfea glavnica 15,000.000 - kron. Stritarjeva llliCa ŠteV. 2. Rezervni fondi 4,000.000- kro~ (1) Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru. 1 Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, (I) valut in dovoljuje W 1W* vsakovrstne KREDITE. m W$T Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Članski prispevki in podpore Narodno-socijalne Zveze. I. razred. — Članarina 40 vinarjev na teden. — Podpore: i Članstvo nad */« leta (12 tednov) nad 1 leto (52 tednov) nad 3 leta (156 tednov) V bolezni lOted. po 8 K lOted. po 10K lOted. po 12 K V brez- ' poselnosti 5 ted. po 16 K 5 ted. po 18 K 6 ted. po 20 K — 1 ted. po 10 K — Porodnice — 4 ted. po 8 K — Pogrebščina — enkrat 60 K enkrat 80 K II. razred. — Članarina 80 vinarjev na j III. razred. — Članarina 120 vinarjev na teden. — Podpore: N. S. Z. ima svoje društvene prostore v Narodnem domu v Ljubljani (I. nadstropje, desno). Uradne ure so vsaki delavnik od 4 do 8 ure zvečer in ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure dopoldne. Tam lahko dobi vsakdo vsa nadaljna pojasnila. Za pisma je naslov: »Narodno-socijaina Zveza" v Ljubljani. Članstvo nad »/« leta (12 tednov) nad 1 le.o (52 tednov) nad 3 leta (156 tednov) V bolezni lOted. po 16K 10 ted. po 18 K 10 ted. po 20 K — 3 ted. po 14 K 5 ted. po 16 K V brezposelnosti 5 ted. po 18 K 5 teci. po 22 K 6 ted. po 24 K 5 ted. po 14 K 6 ted. po 18K 8 ted. po 16K Porodnice — 4 ted. po 16 K ■ — Pogrebščina — enkrat 100 K enkrat 120 K teden. — Podpore: Članstvo nad >/( leta (12 tednov) nad 1 leto (52 tednov) nad 3 leta (156 tednov) V bolezni 12 ted. po 20 K 10 ted. po 22 K 10 ted. po 24 K — 6 ted. po 20 K lOted. po 20 K V brezposelnosti 5 ted. po 24 K 10 ted. po 26 K lOted. po 30 K 6 ted. po 20 K 4 ted. po 20 K 7 ted. po 20 K Porodnice — 4 ted. po 20 K — Pogrebščina — enkrat 140 K enkrat 160 K Dragi tovariši delavci in uslužbenci! Vabimo Vas, da pristopite k N. S. Z. Uvrstite se v vrste prebujenega in svobodnega jugoslovanskega delavstva. Zavrzite malodušnost in omahovanje I Odločnost in vera v lastno moč bodi odslej zvezda vodnica v baiišo bodočnost jugoslovanskega proletarijata 1 ^