GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
ORGANI SAMOUPRAVLJANJA IN PREDSTAVNIKI DRUŽBENIH ORGANIZACIJ VOŠČIJO KOLEKTIVU
SREČNO 19G7 LETO IN MU ŽELIJO . . .
ililpiS**-'

PA BI ČLANI oTTlA SE1AH BOL) 1ZRAČHU UlSUENJA SVO)E DELOVNE ENOTE, NE PA LE SVOTE NIŠU . ŽELIH Sl, DA BI NI VSI SKOPAT V ČASU REFOK NE RES DOBRO GOSPODARILI, DA BO TOČKA VREPNA ŠE VEČ. •
m
DA BI BILO ČIN VEČ NEDSEBOTNEGA RAZONEVANTA ,KER LE Z DOBRIN SOOE = LEVANTEN m ralumevantem SLEHER«
NECA ČLOVEKA IN NJEGOVIH PROBLEMOV LAHKO PRIDEMO DO CILJA - PIŠJEGA ŽIVI.3ENSKEGA STANDARDA- ..
...,DA bili manj malomarni do naših delovnih SREDSTEV IN DA BI ŽE ENKRAT RAZVNELI, DA NAM JE ZA NADALJNJI NAPREDEK POLEG TEH POTREBNO TUDI VEČJE MEDSEBOJNO RAZUMEVANJE...
...DA BI BILI NAŠI SE
SESTANKI BOLJE OBISKANI IN PA BI BILO V OK-m^ VIRU MLADINSKE ORLA-Sipi NIZACUE VEČ SODELOVA
DA MO NE BI BILSl|| Le FORMALNA STVAR##!
/Pi-edsednik
MO
•-..DA BI BILI ČLANI ZK BOLJ AKTIVNI V PODJETJU IN TERENU.IN DA B| KOMISIJA ZA PREHOD NA AEURNI DELAV= NIK VSAJ DO PRVE PO LOVICE LETA KON-/; ČALA SVOJE OELO.Kt NAJ 61 BILO ANAUTČNO IN ORGANIZACIJSKO dobro premišljeno
•F? “
. . DA BI NAŠA SINDIKALNA PODRUŽNICA DELALA V PRIHODNJE BOLJ AKTIVNO KOT DOSLEJ*JŠMiATSI ______ SKRBELA ZA ČLANE NAŠE DEUOVNE ORf\ANIZA'
CI3E NA VSEH PODROČJIH........
2 St. 12 — december 1966
Naš razgovor
TOV. IVAN CERAR
PREDSEDNIK
DELAVSKEGA SVETA
Tov. Ivana Cerarja predsednika DS je težko zamenjati s komerkoli v tovarni. Stalno je v dvoboju s svojimi uporniškimi lasmi, ki ostanejo večinoma zmagovalci, ter stoje tako kot se jim zdi. Samosvoj je bil tov. Cerar tudi v razgovoru za naš časopis saj je, na nenatančna vprašanja odgovarjal več kot natančno.
Kakšna je odgovornost DS in kje se ta odgovornost kaže ter kako?
DS je odgovoren, da se vodi poslovanje tovarne po željah celega kolektiva. Zato bi se pred sejami DS morali člani tega samoupravnega ter lesa posvetovat z člani svoje DE, da bi potem lahko govorili v njihovem imenu. To, da se tega večkrat ne drže me najbolj tare.
Kaj mi lahko poveste o kompetencah — pooblastilih, ki jih daje DS Delovnim enotam?
Delovne enote imajo od DS toliko in taka pooblastila, da se večkrat zgodi, da se Delavski Svet celotnega kolektiva ne strinja z odločitvami, ki jih je sprejela kakšna DE sicer soglasno. Sicer pa je bilo tako vedno, kdor hoče lahko dela v svojo korist in v škodo celotnega kolektiva tudi tako, da se drži smernic DS, saj so te ohlapne.
Kako pogosto sc sestaja DS in kaj je ta organ samoupravljanja podvzcl za prebroditev težav, ki nam jih napovedujejo za prihodnje leto?
Po poslovniku Delavskega Sveta se sestajamo enkrat mesečno, po potrebi pa tudi večkrat. Taka potreba je npr. potrditev na hitro sestavljenega predračuna, ki ga zahteva banka ali kaj podobnega. Da je kaj povsem določenega in novega DS sprejel oziroma podvzel pa nebi mogel reči. O tem se še vedno v glavnem le debatira od Beograda pa vse do vsake posamezne tovarne. Lahko pa rečem. da je moj občutek, da je samoupravljanje prehitelo našo razgledanost. Na zadnji seji smo npr. govorili o ambulanti. Ravno ženske jo največ uporabljajo, pa se nobena ni hotela izjasniti ali naj ambulanta ostane v tovarni ali ne. Tudi ko sem vsako posebej s prstom pokazal in vorašal so cincale, po drugi strani jim pa zopet ne bi bilo prav če, bi bila potem v tem prostoru pisarna.
Kako gledate vi kot predsednik DS na modernizacijo v tovarni?
To je največja želja nas vseh. Delavci mislimo o tej stvari takole: S čim manj delovne sile narediti čim več. Tako so tudi sklepi DS. Če pa pogledamo dejstva vidimo, da so precej novih vzeli na delo.
In sedaj povejte kaj je vaše največje zadovoljstvo?
Moje veliko zadovoljstvo je če stroji tečejo, lepo tkejo in je dovolj tkalk. Največje zadovoljstvo pa takrat ko je ura dve.
Vi ste mojster v trakotkalnici, povejte kako gledate na svoje delovno mesto?
Težko bi našli v tovarni bolj homogeno delovno skupino. Težave pa imam jaz, ker sem malo invalida in ne morem kakšno delo prijeti v roko tako kot bi želel. Naša naj več j a želja je nova trakotkalnica, toda ne novi zidovi, le novi avtomati, ki bi jih vse lahko dali v enega od treh prostorov v katerih so sedaj tra-kotkalske statve.
Res ne vem več kaj bi vas vprašat Pa mi sami povejte kaj!
Lahko, to se tiče športa. Rad bi, da, bi tudi v naši tovarni zaživel šport, k temu bi pripomoglo tudi vključevanje vodilnih članov kolektiva, kar pa bi se zopet pokazalo na boljših medsebojnih odnosih, ki navsezadnje, tudi vplivajo na proizvodnjo.
TOV. JANEZ BABNIK
DIREKTOR
Bralce, predvsem pa člane kolektiva zanima vaša ocena poslovanja v letu 1966 in vaše mnenje o perspektivi tovarne v letu 1967?
S poslovanjem v letu 1966 moramo biti v glavnem zadovoljni, nismo pa izkoristili vseh možnosti, ki so nam bile dane, katerih pa tudi v prihodnje ne bomo mogli, oziroma nikoli ne bomo mogli, ker moramo vedno imeti pred seboj še večje dosežke, ke,r le to je tista gonilna sila, ki nam daje energijo za nove uspehe.
Letošnje leto je prvo reformno leto in so se posamezni reformni ukrepi zato začeli kazati šele v drugi polovici leta. Na ta tempo razvoja smo že tudi v začetku leta računali. Seveda naš namen ni samo ustvarjanje dohodka, temveč tudi dati našim potrošnikom čim več in boljših ter cenejših izdelkov.
Smatram, da so se vsi člani našega kolektiva močno prizadevali, da dosežemo čim boljše uspehe. Da pa niso bili ti rezultati še boljši, je poleg subjektivnih tudi veliko objektivnih razlogov, ki so to onemogočili.
Pred nami je leto 1967, leto, ki nam bo prineslo spremembe predvsem v našem poslovanju, zato bomo morali vsak na svojem delovnem mestu dati od sebe vse, kar zahteva delovno mesto oziroma naša skupnost.
Naša tovarna se postopoma prebija na mednarodni trg, vendar nam to dela težave, ker naša strojna oprema še ni usposobljena, da bi zadostila vsem zahtevam zunanjega trga. Vendar dinge poti ni zato bo moral
sleherni od nas v svojem okolju poskrbeti, da bodo naši artikli kvalitetni v vseh pogledih.
Tudi domače, tržišče postaja vsak dan bolj zahtevno, tako, da bomo morali tudi iz teh razlogov več kot doslej — posvetiti se kvaliteti naših izdelkov. Vendar pa bomo morali glavni povdarek naših naporov posvetiti modernizaciji in avtomatizaciji proizvodnje, ker le, s tem bomo dosegli večjo produktivnost, ki je pogoj ekonomičnosti, da bomo lahko konkurenčni pri mednarodni menjavi v katero se vključujemo.
Ce pogledamo sečlaj naš razvoj in pripravljenost celotnega kolektiva spoprijeti se s temi problemi, potem lahko optimistično gledamo v naslednje delovno leto.
TOV. SLAVKO ROSULNIK
PREDSEDNIK
UPRAVNEGA ODBORA
Tov. Slavko Rusolnik je v naši tovarni »komandant za elektriko«, zdi se, da je zato tako poln energije, ki se najbolje kaže v dejstvu, da se niti ne, spomni kolikokrat je bil že predsednik: UO, DS, ZS in sekretar ZK. Takoj pa se je spomnil, da ga še nismo vključili v naš razgovor za TOSAMO. To se je zgodilo sedaj.
Kaj mislite, da so naloge vas kot predsednika UO v prihodnjem letu?
Moja naloga je taka, kot so moje želje. To je, rad bi, da bi upravni odbor bolj energično posegal po pravici, Id mu jo daje statut s tem, da bi zahteval izvršitev vsakokratnih sklepov. Da bi bili zahtevani odgovori dovolj ostro postavljeni. Da bi se začeta dela: Belilnica, Oddelek filtrov, skladišče izvedli — v roku.
V teh svojih odgovorih tovariš tokratni predsednik UO nikakor ni mogel skriti svoje dolgoletne govorniške prakse. Tov. Rosulnik je nato v nadaljevanju povedal, da je aktivnost članov UO premajhna predv«e’v> zaradi nenehnih sprememb predpisov in zahtev, ki nastajajo zunaj podjetja. Človek proizvajalec na delovnem mestu se poredko sreča z raznimi uradnimi listi in zaradi tekočega dela tudi nima toliko časa. da bi se v te predpise poglobil, kot oni, ki so jim predpisi glavna skrb.
Ali ste kot dolgoletni aktivni član našeea kolektiva pričakovali ukrepe kakršne prinaša sedaj reforma?
Iz splošnega stanja — kolikor sem ga lahko spoznal sem to že dlie časa pričakoval. Prišli pa so prepozno. V tovarni pa ni bilo nič takega kar bi me napeljalo na takšne misli.
Vaše največjo zadovoljstvo v tovarni in zunaj nje?
Najbolj bi bil zadbvoljen. če bi moj dvanajsternik tako povsem pozabil name kot sem jaz nanj. Rad bi v nespremenjenem zdravju delal še naprej in se ukvarjal še z akustiko in planinami.
Povedati vam moram, da jaz s toplim obrokom nisom zadovoljen.
(nadaljevanje na strani 3)
Naš razgovor
(nadaljevanje s strani 2)
Mogoče je vzrok temu občutljiv želodec. Kaj bi mi lahko vi kot izkušen partizanski kuhar lahko povedali o naši topli malici?
Jaz se ne; morem pritožiti čez topli obrok. Njegova najboljša lastnost pa je, da je topel.
S čim bi po vašem mnenju lahko popestrili naš časopis?
Najbrž bi vsak rad prebral kakšne osebne doživljaje na delovnem mestu. Lahko bi bili to tudi kakšni dogodki vegani na tovarno ali na pot v tovarno, pa kakšna kritika ali pa pohvala. Kdor ni vajen pisati bi pa vseskupaj povedal v magnetofon, saj zato ga pa imamo. Potem bi se že našel kdo, ki bi iz magnetofonskega traku vseskupaj priredil za časopisno objavo.
Čudno bi bilo, če nebi vprašal, kje vas električni čevelj žuli?
Ne samo mene vse bo začelo žuliti toda kaj drugega kot čevelj, če ne bomo kmalu dobili novega transformatorja. Stari za 450 kW je do konca izkoriščen. Ce bi priključili še kakšen novi stroj se zna zgoditi, da se bomo znašli vsi v temi in potem bomo spuščali tok v oddelke tako kot semaforji avtomobile: sedaj eden potem drugi. Ne vem kdo bi bil potem kriv za zastoj. Tudi sedaj se včasih zgodi da pride do izpada avtomatskih stikal predvsem v konicah potrošnje: zjutraj, opoldne, zvečer takrat napetost tako pade, da obratovanje v tovarni za krajši čas ni mogoče.
TOV. FRANC KERC
SEKRETAR ZK
Tov. Kerča odlikuje jasen in čvrst nastop. Naloge, ki nas vse čakajo v prihodnjem letu so tudi vsem jasne — ali pa bi vsaj morale biti, zato verjetno nihče ne dvomi, da se jih bo treba lotiti čvrsto. Svoje misli o tem nam je zaupal tov. Franc Kerč.
Kot sekretar ZK v naši tovarni bi morda lahko povedali kaj misli ukreniti v novem letu tovarniška ZK v smislu sprememb, ki se vključujejo v reformna prizadevanja in jih objavljajo dnevni tisk, radijo in televizija?
O reformi piše najbolje Delavska Enotnost, medtem ko so članki v Delu velikokrat polni tujk in filozofiranja iz katerega pa človek težko potegne kakšne uporabne zaključke,. Sicer pa reforma ni novost zadnjih dveh let saj ima svoje korenine v letu 1954. V večini članov partije je takrat dozorelo mnenje, da ne more bita samoupravljanja in komandi-ranja obenem. Povsem opredeljeno mnenje o tem pa je prinesel VII. kongres ZKJ v Ljubljani. ZK naj bi bila soborec pri samoupravljanju. Precejšen del članov pa ni razliko-
val vodenja od komandirja. Ti so seveda zahtevah naj ima partija oblast nad organizacijami. Ta klika na čelu z Kankovičem je s tem svojim mnenjem in temu primernim delo-vanje,m naredila veliko škode, zato je ta problem sedaj tako ostro izstopil v ospredje na vseh področjih. O delu tovarniškega aktiva ZK pa tole: komisija pri občinskem komiteju ZK katere član sem — še ni končala dela v zvezi s predlogi za reorganizacijo. V tovarni bomo ukrepali takrat, ko bodo znani zaključki. Vendar pa bi že sedaj lahko povedal, da je premajhna aktivnost članov ZK v naši tovarni naša velika slabost. Taki, ki se niti sestankov ZK ne udeležujejo so nepotrebno breme. Vendar pa tudi redno prihajanje na sestanke; ne doseže namena, če se odnosi ne prenašajo naprej na kolektiv.
Ali menite, da se uveljavljanje reformnih ukrepov premalo jasno in odločno kaže v gospodarskem in družbeno političnem življenju cele države? Kaj pa v naši tovarni?
Bom jasen in kratek. Naše tovarne reforma ni toliko prizadela — gledano iz gospodarskega stališča, saj so odgovorne službe proučile vse možnosti in izvedle, vse ukrepe, ker naša tovarna ni več v priviligiranem položaju zaradi izdelav sanitetnega materiala, celo nasprotno, naše cene so določene zunaj tovarne.
Vaše zanimanje ni omejeno le na delo v tovarni in družbeno organizacijsko dejavnost, saj ste kot mož in oče tudi lastnik družinske hiše — v gradnji. Kje najdete največje zadovoljstvo?
Najbolj zadovoljen bi bil, če bi stare: statve služile pravemu namenu — surovini za plavže, mi pa bi dobili avtomatske statve.
Moje največje zadovoljstvo doma pa je: čimprej zgraditi hišico in dobiti v tovarni še kakšen dinarček posojila.
Nekaj časa sem bil zadolžen z analizo vseh napak na gazi. Morda je bil slučaj, da so bile tkalske napake na gazi iz Štude zelo pogoste. Kaj menite kaj je vzrok teh napak?
Malomarnost tkalk, mojstri premalo nadziramo, osnovni valji so večkrat poškodovani, to so glavni vzroki. Pri transportu delajo skrajno malomarno. Z malo stroški bi lahko naredih stojalo za osnovne valje, tako pa so ti večkrat »zašmirani« in imajo močno vtisnjen rob, ki osnovne niti zmede, da se na statvah ne odvijajo in se trgajo. V previjalnici pa tudi ne delaj O' tkalske vozle. Ker je sedaj škrobljeno z lucelom tak vozel še bolj izstopa in povzroči pretrg. Sploh pa nam manjka utenzilij ali pa so te slabe. Npr. vzmet čolničkov DRVOZE je pritrjena z enim vijakom, to povzroča hitro obrabo in poškodbe. V Senožečah delajo bolje z enakimi stroji zato, ker imajo na-
domestne dele, pri nas pa v glavnem le varimo. Notranja rezerva pri nas je še premajhna ekspeditivnost, saj izdelan material ostaja in nam utesnuje majhni prostor, po drugi strani pa čakamo na osnovo.
Pa se vrnimo k manj resnim stvarem. Beograjska televizijska zabavno glasbena oddaja Radivoje Lo-le Džukiča katere glavni junak je Ckalja, nam vsak teden prikazuje jasen in temeljit kritični pogled na trenutne dogodke in trajnejša dogajanja v državi. Ali menite, da bi bilo zato bolje, če bi nam pri dnevnih poročilih namesto manj jasnih kritik raje povedali koliko kritiziranih problemov je bilo zadovoljno rešenih?
Kritične puščice so včasih še; pre-tope, ali pa je koža divjačine več kot slonovska.
TOV. ŠTEFKA ŠTRUKELJ
PREDSEDNICA
MLADINSKE
ORGANIZACIJE
Ponos vsake države je mladina, ne vem zakaj izrek ne bi veljal tudi za tovarne in posebej za našo tovarno. Po tem kakšen ugled uživa mladina v neki državi ali tovarni, lahko sklepamo o možnostih, ki jih ima v tej sredini. V naši tovarni lahko srečamo dvoje mladih obrazov na najbolj izpostavljenem mestu — ob vratarnici kjer je tajništvo. Ustavimo se tukaj in vprašamo za tajnika samoupravnih organov. Izkaže se, da smo prav naleteli, le da je tajnik v resnici tajnica in obenem predsednica mladinske organizacije v naši tovarni. Takoj smo predsednico MO tov. Štefko Štrukelj zaprosili za sodelovanje v novoletni številki TOSAME. Medtem, ko sem jo jaz skušal zamotiti z vprašanji, jo je Srečo skiciral za karikaturo. Naj povem, da smo bili na koncu razgovora tako zadovoljni s karikaturo vsi trije, da nam je predsednica v zahvalo povedala en »vic«. (V resnici je bil vic pogoj, da se je lahko vrnila v svoj štab.) To, da smo skušali zadržati prijetno sobesednico ni prav nič čudno, saj smo pred tem vpraševali trojico moških funkcionarjev, pa se človeku prileže imeti pred seboj prijeten ženski obraz. Poizkusil bom iz našega razgovora izoblikovati vprašanja in odgovore.
Tov. predsednica ali mislite, da čaka MO tudi v naši tovarni kakšna nova naloga, ki je zvezana s spremenjenimi oblikami delovanja, ki jih doživljajo vse družbene organizacije?
Rekla bi, da je sedaj pred MO le na novo postavljena stara naloga, toda bolj povdarjena, da bi prišla bolj do izraza.
In kakšna bi bila ta naloga MO v naši tovarni?
Glavna naloga je pripravljanje mladine na samoupravljanje. Mladina naj spozna, da je tovarna njihova in, da ne delajo samo za plačo ampak za svojo prihodnost. Da delajo se-(nadaljevanje na strani 4)
Naš razgovor
(nadaljevanje s strani 3) daj tudi za to, da bodo mogli tudi v prihodnje delati v isti tovarni, toda lažje in bolje plačano delo in jim ne bo potrebno iskati dela po svetu.
Vaše največ je veselje v tovarni in zunaj nje?
Doma risanje modelov, drugače pa me veseli sodelovanje pri igrah.
To sta vsekakor lastnosti, ki ju moramo pozdraviti, risanje pa bi z veseljem izkoristili za sodelovanje z našim časopisom.
Kakšna naj bo TOSAMA v prihodnjem letu?
Naj bo resen časopis, ki ne sme pozabiti tudi na razvedrilo.
Kakšen je odnos starejših članov kolektiva do vključevanja mladine v družbeno politično dejavnost v tovarni?
Lahko rečem, da se z nami mladino veliko ukvarjajo, lahko pa bi se še več, saj je v političnih in upravnih organizacijah premalo mladincev inmladink, Med mladimi proizvajalci pa so tudi problemi, ki bi jih lahko pravilno rešile le te organizacije v naši tovarni.
Fletno je poslušati našo prijetno predsednico MO kako iznajdljivo odgovarja na težka vprašanja. To je pohvalna lastnost, saj iznajdljivosti bo še veliko potrebovala.
Povejte nam za konec še kaj o huliganih, saj so oni tudi mladinci.
Mladinci že a v naši tovarni jih ni.
Ali se vam ne zdi, da smo tej vrsti tičev včasih po domače rekli: mularija, lumpi ali podobno. Še bi sklepali le po dolgih laseh bi lahko obsodili huliganstva še »Praslovenca Janeza iz PAVLIHE«. »Traper« hlače
in dolgi lasje sami po sebi še niso tako huda stvar, verjetno hočejo nekateri s tem le vzbujati pozornost. Meni pa dolgi lasje pri fantih niso všeč.
TOV. VENCELJ VODNIK
PREDSEDNIK SINDIKATA
Težko bi našli človeka v tovarni, ki bi tolikim storil uslugo, kot jo je tov. Vencelj Vodnik. Zato smo ga zaprosili za eno še mi. Kot vedno nam je. tudi to pot ustregel in odgovarjal za naš časopis.
Kakšne nove naloge in spremembe v delu in organizaciji sindikata zahtevajo novi pogoji gospodarjenja v prihodnjem letu?
V letu 1967 bomo delali tako, kot bo sklenil občni zbor sindikata domžalske občine. Verjetno bo sprejel precej novih sklepov, Ne bi pa smelo manjkati povdarka na zanimanju za izboljšavo medsebojnih odnosov v kolektivih. Ti odnosi so gonilna sila pri doseganju takih delovnih učinkov, kot jih sedaj položaj od nas zahteva.
Plačilo članarine pomeni marsikateremu članu sindikata konec vseh obveznosti do svoje organizacije. Zato pa ta član pričakuje, da mu »sindikat« preskrbi ozimnico in premog. Ali mislite, da bodo v prihodnje zaradi poplave oljnih peči pričakovali, da jim bo sindikat preskrbel tudi olje za te peči. Ali pa mislite, da bodo iskali bolj strokovno pomoč te svoje premalo izkoriščene organizacije?
Člani organizacije, ki vključuje samo delavce so premalo seznanjeni z mnogoterimi možnostmi dejavnosti
sindikata. Dejavnost sindikata se prepleta z vsemi političnimi in strokovnimi organizacijami našega samoupravnega sistema in delavca tudi ščitijo pred samovoljo posameznikov v teh organizacijah. To možnost premalo poznamo pa smo tako včasih zadovoljni, če lahko s pomočjo sindikata kupimo cenejše posteljno perilo.
Vaše največje zadovoljstvo v tovarni in zunaj nje?
Moje veselje je moj poklic — avtomehanika. S tem bi se rad ukvarjal doma in morda kasneje nekoč v tovarni.
Povejte nam kaj o jabolkih!
Letos je naročena količina presegala vse dotedanje. Za sebe sem jabolka dobil od sorodnikov, za prijavljene pa sem šel sam parkrat s svojim avtomobilom na Štajersko, nato pa smo pripeljali 3000 kg jabolk, ki smo jih v dežju delno še sami nabirali. V Krtini smo imeli sicer na razpolago 2000 kg jabolk takšne, kvalitete, kot je bila zadnja partija (400 kg) za zamudnike.
Tudi jaz sem bil med temi zamudniki in mi jc žal, da nisem še malo počakal, štajerska jabolka pa so odlična. Tov. Vencelj zasluži za svoja prizadevanja pri nabavljanju tako kvalitetnih jabolk vse priznanje in pohvalo. Upajmo, da se bo tudi novo izvoljeni predsednik drugo leto tako dobro izkazal.
Kaj preberete v TOSAMI in česa pogrešate?
Preberem skoraj vse, zdi se mi, da je naš časopis eden med prvimi med tovarniškimi časopisi v Sloveniji. Na poti dobim večkrat druge tovarniške časopise v roke. Lahko rečem, da v drugih še pol toliko ne piše kot v našem. V kočevski tekstilni tovarni so me celo prosili za naš časopis, da bi jim služil kot vzorec.
Vsem članom kolektiva in našim bralcem želi uredniški odbor časopisa „Tosame"
srečno hooo leto
i
-J
Rekonstrukcija belilnice
2e nekaj let govorimo o rekonstrukciji belilnice, ki je za našo tovarno ključni obrat. To leto smo začeli uresničevati stare želje, da delo v tem oddelku vsaj malo moderniziramo. Za belilni aparat, ki smo ga pred kratkim postavili v belilnici, smo s težavo spravili skupaj toliko deviz, da nam danes že daje prve tone beljenega materiala. Ko je lani kotel prispel, še nismo imeli točnega
no vpliva na vse instalacije in naprave. Tukaj bo še treba iskati boljše rešitve.
Kakor po navadi z vsemi novimi stroji, pa so se največje napake pokazale pri preiskusnem obratovanju. Ce, bi hotel vse točno opisati kako in zakaj je prišlo do te in one okvare, bi bila ena »TOSAMA« premalo.
Seveda ni dobro, ampak za nas je radi plačila stroškov v redu, da sa je
Tako bo izglcdal del povsem preurejene belilnice — upajmo, da kmalu!
načrta kam, na katero mesto ga bomo prav za prav postavili, da bo delo z njim najenostavnejše in najboljše. Posebne težave so predstavljale nekatere mere predvsem višina. Dvjgalo je bilo potrebno pritrditi čim višje. Kljub temu, da smo izkoristili do največje možne mere ves prostor, nam premajhna višina dviganja še vedno dela težave pri praznjenju kotla, ker se delavci zamujajo s prepenjanjem verig. Ker proga ni popolnoma ravna, so težave pri dvigalu z ustavitvijo na točno določenem mestu. Takih dvigal z zavoro za vožnjo pri nas ne izdelujejo. Upamo, da bomo lahko tudi to napako kmalu odpravili.
Sama montaža kotla je potekala kolikor toliko normalno, saj je bil montiran v štirinajstih dneh, vštevši vse podiranje kadi in zidu, če odvzamemo čakanje: na monterja. Težave so nastopile edino pri cevovodih za odpadno vodo, to je praznjenje kotla, ker je kanalizacija v kleti previsoko izpeljana. Tako se veliko preveč vode zliva v kleti na prosto in kvar-
najhujši defekt zgodil v prisotnesti izkušenega tujega belilca, ki si sam ni vedel več pomagati in je poklical na pomoč konstruktorja.
Ta je podprl naše domneve, da je vzrok vsem lomom vakum, ki naenkrat nastane pod pokrovom. Za iz-ravnanje pritiska v kotlu je kon-struktor dal zvrtati še nekaj lukenj, kar omogoča sedaj normalno obratovanje.
Kako bo z nadaljno rekonstrukcijo, ki jo predvidevamo, pa ne morem povedati. Lahko razložim tukaj samo naš načrt. Kotel stoji na svojem mestu, koš za polnjenje poleg kotla pa samo začasno. Na isto linijo pod dvigalo želimo postaviti od balkona proti sušilnemu stroju najprej hidravlično prešo s pnevmatskim polnjenjem materiala, še en takšen kotel, ki že stoji in še centrifuga v katero bo možno vložiti cel vložek s ploščo.
Kdor sledi utripu podjetja, ve kakšne so težave pri nakupu deviz za omenjena osnovna sredstva. Res je čudna naša gospodarska politika,
da tovarna s svojim denarjem, katerega so s trudom ustvarili vsi’ njeni delavci, ne more kupiti strojev, ki jih nujno potrebuje za zboljšanj« delovnih pogojev in ekonomičnejšo proizvodnjo. Vsak dober gespodar pa ve, da v napol obnovljeni hiši ni normalnih življenskih pogojev. Dokler ne bomo uresničili teh načrtov do kroja, bomo v proizvodnji večkrat prišli do težko rešljivih problsmov.
R. F.
SKLEPI 7. KEDNE SEJE DELAVSKEGA SVETA
Na 7. redni seji Delavskega sveta
so bili sprejeti naslednji sklepi;
—	za 29. november se priredi proslava in pogostitev za cel kolektiv, stroški pa se krijejo iz osebnih dohodkov. Sprejet je bil tudi dan in ura proslave;
—	ustrezna služba mora proučiti, možnost nagrade tistim delavcem, ki delajo v podjetju že 30 let;
—	upokojence se pelje na kosilo ter se jim dodeli po 150,- N din;
—	ambulanta se ne preseli v novi Zdravstveni dom v Domžale, temveč ostane še naprej v podjetju;
—	podpiše, se pogodba za nakup 3 enosobnih družinskih stanovanj;
—	vprašanje glede pomoči tekstilni tovarni Senožeče ostane zaenkrat še odprto, ker nam sedaj sredstva ne dopuščajo tolikšne investicije,;
—	DS je pooblastil določeno strokovno službo, da prouči pogoje Komunalne banke za nakup deviz, in v primeru, da so ugodni, angaž-man sprejme;
—■ sodelavci, ki obiskujejo šolo za VK, lahko koristijo 1 prosto soboto v mesecu, plačajo pa se skripte, za vse sodelavce, ki izredno študirajo;
Gasilskemu društvu tovarne se dodeli dotacija v višini N din 500.-;
—	za popravilo mostu čez Račo in priključka na Viru se plača 265.948 S din, za ta znesek pa se določi 50 %>-na amortizacija;
—	izklicna cena za skladišče v Pod-rečju je, 1000 N din.
S. S.
VAM 2ELI KOLEKTIV PAPIRKONFEKCIJE Z OBRATOM TISKARNE
Sli te:
... in to je tisti del novega kotla ki se je največ kvaril in nam zadal toliko skrbi in . . .
Higienski pomen naših izdelkov
V našem podjetju obstoja kontrolna služba, katere naloga je, da ugotavlja, če naši izdelki ustrezajo normam, ki jih predpisuje JUS. Glede, na to, da smo posebna veja tekstilne industrije, nas ne zanima samo zunanji videz izdelka (gostota, širina itd.) temveč tudi to, ah ustrezajo sanitetno higienskim predpisom.
Ljudje se večkrat sprašujejo zakaj morajo biti nekateri naši izdelki sterilni ne smejo vsebovati preveč pepela, ne smejo biti premalo hidrofilni, niti kisli niti bazični, ne smejo vsebovati škroba itd. O tejn bi želel nekaj malega napisati.
Kri je ena izmed najvažnejših sestavin našega telesa in prav njej se morqmo zahvaliti, da hrana iz želodca prihaja v vsak najmanjši del organizma. Prav ta kri ima tudi slabo lastnost, da po svoji poti raznaša organizmu škodljive snovi — bakterije, če pridejo v večjem številu z njo v stik. Zaradi tega morajo biti naši izdelki, ki prihajajo v stik s krvjo, popolnoma čisti in sterilni. Ti izdelki so v glavnem vata in gaza.
Prav tako ima kri svojo stalno kislost in je zelo občutljiva na vsako spremembo. Zato moramo paziti, da skrbno odstranimo vse sledove kislin in baz, ki jih uporabljamo pri. tehnoloških procesih. Kri ima sesta-J vine kot npr. rdeča krvna telesca, ki | bi v dotiku z eventualno prisotnimi kislinami in bazami v vati ali gazi razpadli in bi se s tem preprečilo njihovo, za nas tako važno, delovanje. Tem pomanjkljivostim se izognemo s skrbnim izpiranjem ali nevtraliza-
cijo.
V večini primerov imamo opravka z gnojnimi ali krvavečimi ranami. Odvečni gnoj in kri navadno odstranjujejo' z materialom ki močno vpija. Moč vpijanja imenujemo hid-rofilnost. Hidrofilni morajo biti razen zgoraj navedenih izdelkov še vložki in zobne rolce. Pri vložkih bi še to dodal, da ne smejo biti umazani in ne smejo vsebovati grobih ostankov, ker bi le ti lahko povzročili nove ranitve, a nečistoča infekcije, ker je organizem ob krvavitvah mnogo manj odporen proti zastrupitvam. Mislim, da ni potrebno posebej poudariti kakšna bi bila to »reklama« za naše podjetje.
Naslednja stvar, ki lahko povzroči neugodnosti s svojo prisotnostjo v naših izdelkih, je škrob. On sam ali Pa njegovi produkti po razkrajanju so idealna osnova za razvoj bakterij iz zraka. Zato moramo skrbno paziti, da ne morejo priti v dotik s svojini prijateljem in se na račun naše, nepazljivosti razmnoževati,
Zavedam, se da je to le skopo napisano, toda vsako nadaljne razglabljanje bi nas predaleč odvedlo. Na koncu bi dodal le še to, da bi vsako neupoštevanje teh higienskih predpisov pripeljalo' do popolnoma upravičenih reklamacij in s tem celo do izgube tržišča. V dobi gospodarsko reforme pa ni naša naloga le zadržati kupca, temveč s kvaliteto1 pridobiti nove in obdržati težko pridobljeni ugled naše tovarne doma in v tujini.
Petkovič Vladimir, dipl. ph.
POROČILO Z 11. IN 12. REDNE
SEJE UPRAVNEGA ODBORA
Upravni odbor je imel v času od 25. 10. do 25. 11. 1966 2 redni seji, na katerih je obravnaval poleg tekoče problematike še naslednje:
V belilnici so nastali problemi pri rekonstrukciji, kajti ko smo kupovali stroje za belilnico, nismo računali, da bodo nastale takšne težave. O tem so člani UO precej obširno razpravljali ter na koncu ugotovili, da je disciplina delavcev v marsikaterem oddelku slaba, zato bi morali vodje oddelkov vsakega, ki bi kršil delovno dolžnost ali imel malomaren odnos do dela, kaznovati. DE bi morale same reševati takei probleme in stroga ukrepati.
Člani UO so bili seznanjeni tudi s težavami prodaje, nabave in izvoza. Kljub temu, da je prodaja zelo otež-kočena in da se ne dobi surovin ter rezervnih delov za stroje, upamo, da bomo do konca leta letni plan izpolnili. Izvoz je zelo dober, pa tudi za drugo leto ni skrbi, ker smo že dobili naročila. Veliko zaslugo za to moramo pripisati službenim potovanjem, kajti osebni stiki zagotovijo boljši uspeh. Prispeli sta tudi dve reklamaciji zaradi primanjklaja 25 — gramske vate. Poslala sta jih Sani-tas — Cetinje ter Srbolek. UO je reklamaciji priznal ter odobril 169.39 N din.
Na seji sta bili podani tudi dve poročili in sicer s sestanka UO Poslovnega združenja ter o službenem potovanju v Avstrijo, ki je bilo izvršeno zaradi rešitve reklamacije firme ORTMANN.
Na seji UO so glede vodnega prispevka, ki smo ga za letos plačali, a ga je občina kasneje ukinila, sprejeli sklep, da se denar prepusti občini za izgradnjo vodovoda in sice,r 2/3 za Črni graben in 1/3 za Trzin.
Glede odpadlega materiala so sklenili, da se del betonskega želez-ja, ki je ostalo pri rekonstrukciji be-lilnice, obdrži doma za domače potrebe, del se ga proda delavcem, ki delajo hiše, nerabne odpadke pa se proda DINOS-u. Zemljo, ki je bila izkopana zaradi gradnje novega skladišča, se da na razpolago prejšnjim lastnikom in članom kolektiva, seveda brezplačno.
Tudi letos so člani UO razpravljali o pripravah na počastitev 29. novembra ter dali predlog DS-u, da se pripravi proslava za celoten kolektiv, upokojence pa se pelje na kosilo ter se jim obenem podeli tudi po 150,- N din.
Na seji je bilo podano poročilo o izvajanju programa izobraževanja. V zvezi s tem je bil tudi potrjen predračun stroškov šolanja. Poleg tega so člani izvolili komisijo za določitev planskih ce,n za leto 1967, odobrili so izdelavo oz. nakup nekaterih osnovnih sredstev, sprejeli pa so tudi sklep, da se plačuje vrstica prispevka za glasilo TOSAMO 0,30 N din.
Ali je izobraževanje v kolektivu potrebno?
Izobraževanje strokovnih kadrov sodi danes povsod med najbolj pereče probleme gospodarstva, ne samo zaradi naglega napredka znanosti m tehnike, pač pa tudi zaradi splošnih potreb prebivalstva, dviganja standarda in kulturne ravni. Gospodarstvo vsepovsod močno občuti pomanjkanje izobraženih in usposobljenih kadrov, brez katerih ni mogoče misliti na kakršenkoli večji napredek. Vsi se, zavedamo, da je vlaganje v kadre gospodarska investicija in da je to eoen od pogojev za ekonomski razvoj. Izobraževanje v podjetjih se lahko razvija le v tolikšni meri, ko-likršen je interes delovnega kolektiva, oz. kakršne so potrebe in zahteve po njih. Izobraževanje v podjetjih mora biti trajen, nepretrgan proces, kar velja lahko za posameznika kot za delovni kolektiv.
Plan izobraževanja torej temelji na zahtevah in potrebah podjetja toda to velja za vse člane kolektiva. Nihče, ki potrebuje izobrazbo ne more biti izvzet ne glede na delovno mesto.
Ce govorimo o načrtovanju izobraževanja, potem je nemogoče, da se omejimo samo na planiranje za krajša obdobja. Nujno je, da delo na področju izobraževanja predvidimo za daljši čas. Ce tega ne upoštevamo, se nam lahko zgodi, da bodo posamezne akcije neuspešne in to zato, ke.r pri posameznih akcijah niso upoštevani prihodnji razvoj in pa cilji podjetja. Pri tem je treba posebno upoštevati razne rekonstrukcije, nove proizvodne postopke, nove izdelke in v zvezi s tem v perspektivi tudi nove kadre. Ce pa hočemo to doseči je nujno potrebno analizirati in predvideti prihodnje potrebe in probleme, to se pravi, da mora plan upoštevati poslovno in propagandno politiko delovne organizacije.
To bi bilo nekaj uvodnih misli glede potreb po strokovnem izobraževanju. V ilustracijo kake so naloge tozadevne službe v okviru kadrovske politike hočem navesti nekaj najbolj značilnih:
—	izdeluje in analizira plan izobraževanja po potrebah in zahtevah delovnih enot;
—	skrbi za dopolnilno izobraževanje, in usposabljanje delavcev, prekvalifikacijo in podobno; povezuje in sodeluje pri izobraževanju s tozadevnimi ustanovami kot npr. Delavsko univerzo, centri in podobno;
—	spremlja in kontrolira rezultate, izobraževanja, ugotavlja uspešnost Izobraževalnih akcij ter vpliva na sestavo gradiva, ki se pri izobraževanju uporablja.
Oglejmo si na kratko izobraževalno politiko v našem podjetju v zadnjih letih.
Tudi v našem podjetju vidimo potrebo po izobraževanju. Strokovno Izobraževanje se v podjetju izvaja
predvsem s tečaji v jesenskem in zimskem času. Na te tečaje se vabijo vsi tisti sodelavci, ki zasedajo delovna mesta PK in K delavca, a nimajo ustrezne kvalifikacije. V teh tečajih pridobijo strokovno znanje, ki jim je potrebno oz. je določeno z notranjimi predpisi za posamezno delovno mesto, poleg tega pa pridobijo tudi splošno znanje iz matematike, slovenščine, etike itd.
Stalna oblika organizacije tečajev je tudi za novo sprejete sodelavce na katerih pridobijo znanje o notranji zakonodaji, o organizaciji podjetja ter z glavnimi značilnostmi delovnih, mest na katera so razporejeni. -
Izvajajo se tudi tečaji za novoizvoljene samoupravne organe na katerih se seznanijo’ s pravicami in dolžnostmi. Izobraževalna dejavnost je vsako leto večja in širša. Poleg že omenjenih tečajev se člani našega kolektiva udeležujejo raznih seminarjev in tečajev tudi zunaj podjetja, tako na Višnji politični šoli, na seminarju REFA, seminarjev za strokovni kader v gospodarskih organizacijah, tečaja skladiščnikov, nemškega jezika, teoretičnega in praktičnega tečaja s področja požarne varnosti, tečajev CZ in podobno.
V oktobru pa sta pričeli z delom dvoletna šola za pridobitev visoke kvalifikacije in dvoletna šola za organizacijo dela. S tem izobraževanjem si pa bomo pridobili čez dve leti ustrezno število visokokvalificiranih kadrov in strokovnjakov za organizacijo dela oziroma proizvodnje. Žal sicer slednja to je šola za organizacijo dela ni uspela v tolikšnem obsegu kot se je kadrovska služba
zamislila, ker se je od predvidenih kandidatov število zmanjšalo na polovico.
Tisti, ki so odstopili od tega šolanja se niso zavedali, da je že pred njih postavljena naloga oz. da bo še močneje postavljena naloga dobrega organizatorja dela. Le tem nalogam pa ne bodo kos, ker ne bodo imeli zato potrebna znanja. Vzroki, ki so jih navajali tisti, ki so odstopili so bili delno utemeljeni v večini primernih pa so bolj subjektivnega značaja. Zavedati se namreč moramo, da brez truda in žrtev ni napredka, pa naj bo to na kakršnemkoli področju.
Kadrovska politika se zadnje čase orientira kot je razvidno iz povedanega čedalje, bolj na usposabljanje v podjetju že zaposlenih delavcev in manj na štipendiranje zunanjih. To pa predvsem zato ker se zavedamo, da smo že po Temeljnem zakonu o delovnih razmerjih in našem Statutu ter ostalih samoupravnih aktih to dolžni omogočiti vsem tistim članom, ki jim je dopolnilno izobraževanje nujno potrebno za uspešno opravljanje nalog njihovega delovnega mesta. Poleg tega pa se zavedamo dejstva, da so to ljudje, ki so s svojim prizadevnim delom veliko prispevali že, dosedaj za izobraževanje drugih, predvsem tistih zunaj podjetja, iz česar sledi, da imajo končno tudi oni pravico do lastnega izobraževanja. Taka politika izobraževanja lastnih kadrov je za podjetje vsekakor uspešnejša, ker imajo slušatelji dolgoletno prakso v podjetju in jim manjka le določeno teoretično znanje.
(nadaljevanje na strani 8)
Za učenje ni nikoli prepozno!
Varstvo otrok
Eno leto je preteklo, ko je tov. Avbelj Francka diskutirala na občinskem zboru občinskega sindikalnega sveta o razbremenitvi zaposlene žene in varstva otrok. Ker je še veliko otrok brez pravega varstva in so prepuščeni samemu sebi in cesti ter prav lahko zaidejo na stran pota, je bilo potrebno, da rešimo tudi ta problem in ublažimo posledice,. Zato sem tov. Avbelj vprašal kako se je ta problem reševal v tem letu.
»Problem varstva otrok rešujemo že dolgih dvajset let in še vedno ni rešen. Velikokrat je. zmanjkalo sredstev ravno tukaj, ko jih ne bi smelo. V tem letu se je premaknilo bolj naprej in je bilo zbranih nekaj več sredstev. Ustanovljen je bil UO, ki je upravljal s skladom. Sredstva je razdeljeval po prioriteti za otroški vrtec v Domžalah in Mengšu, največ sredstev pa je bilo namenjenih za izgradnjo novega otroškega vrtca
ALI JE IZOBRAŽEVANJE
V KOLEKTIVU POTREBNO?
(nadaljevanje s strani 7)
Pri vsem aktivnem izobraževanju v zadnjem času pa se zavedamo tudi. da nismo storili veliko na področju izobraževanja naših delovnih žena. Vzrok temu je. resnično objektiven, saj so zaposlene v podjetju 8 ur in prav toliko še zunaj podjetja pri raznih gospodinjskih delih vendar sodim, da bi nam taki objektivni vzroki za neizobraževanje ne smeli biti vedno povod neizobraževanja naših žena. Posebno to velja za nas če upoštevamo, da imamo v podjetju zaposlenih več kot 80 °/o žena in da je uspešno upravljanje nalog delovnega mesta, ki ga zaseda posamezna žena odvisno v veliki meri od njene strokovne usposobljenosti.
Zelo radi govorimo v raznih organih upravljanja predvsem pa na u-pravnem odboru o doseganju produktivnosti, o kvaliteti dela, o medsebojnih odnosih, o izvrševanju planskih nalog itd., ne vprašamo se pa istočasno kaj smo storili in ukrenili, da bi vendarle bolj intenzivno usposabljali oz. izobraževali našo delovno ženo ne glede, na vse težave na katere ob tem naletimo.
Kot je že navedeno so investicije v izobraževanje zelo rentabilno naložene, katere se nam bodo kaj hitro povrnile, zato nam ne sme biti žal denarja v te namene. Ce se, bo pokazala v prihodnosti potreba še po večjem angažiranju na področju izobraževalne politike, bomo morali za to nameniti še več sredstev kot do-sedaj.
Služba izobraževanja bo morala v prihodnje še bolj intenzivno delati na tem področju, kar je v korist slehernemu udeležencu izobraževanja kakor tudi podjetju kot celoti.
Z. C.
na Viru. Z deli so pričeli letos spomladi. Zgradba je bila kmalu postavljena in za občinski praznik julija meseca je bila slavnostno odprta. Oprema še ni vsa nabavljena in je upati, da bo do konca tega leta sprejel vrtec prve »stanovalce«. Objekt je montažna zgradba, ki jo je postavilo gradbeno podjetje »Pomurka« iz Murske Sobote. Otroški vrtec, ki je bil sedaj zgrajen je za matere, ki
rzs
so zaposlene v naši tovarni odročen. V petletnem načrtu je predvidena še izgradnja enega otroškega vrtca na Viru, v bližini spomenika. Tako bodo matere, zaposlene v naši tovarni lahko v večji meri zaupale otroke v varstvo otroškemu vrtcu in bodo rešene prenekatere skrbi. Moja želja je, da bi se otroško varstvo tako razvilo, da bi bil kolektivne vzgoje deležen vsak otrok«.
Za razgovor sem se ji zahvalil v upanju, da se. bodo njene želje, ki niso samo njene, kmalu uresničile.
F. P.

SPOZNANJE
Kamila se je poročila in njen mož Marko je bil ves presrečen ob svoji mladi ženi. In tako jo je vedno, kadar se je zjutraj zbudila kasneje od njega, rahlo ugriznil v uho. Kamila se je tega tako navadila, da po več letih zakona ni več opazila to moževo dobrikanje.
Neko jutro po 20. letih zakona, ko se je zbudila prej kot navadno in je videla, da je mož zbujen, jo je prešinila misel, da je mož zjutraj ne ugrizne več v uho. Občutek, da je na to pozabil in jo nima več rad, jo je tako prevzel, da je presunljivo zajo-kala.
Marko jo začuden vpraša: »Kaj pa je hudega, draga Kamila?
Ihteče odvrne: »Nimaš me več rad Marko, ker me že dolgo časa nič v"č ne ugrizne^ v uho.«
Marko zavzdihne: »Potem pa samo trenutek počakaj, da grem v kuhinjo.« »Zakaj?«, se začudi ona. »Eh, po svoje zobe, vendar!«
G. V.
SALA — kar Je -es
V.: O živijo!
O.: Dober dan, 'vjgovorim čemerno.
V.: Ja kaj ^ pa tako slabe volje?
O.: Oh saj sem lahko, ko delam na cesti prvega reda in se vedno bojim, da ro-?, ne odnese ven ali pa, da me kakšno vozilo ne podere.
V.: Kako? Ne razumem te. Saj si vendar v zgradbi.
O.: Kar malo postoj pa boš videla kako je tukaj pri vratih. Ves promet naše tovarne je usmerjen prav skozi ta vrata. Vidiš vseh vrst limuzin na dveh in na treh kolesih le na štirih ne, ker so vrata premajhna drugače bi bile tudi te.
V.: Ja tukaj je pa res tak prepih in mraz in kako pod noge piha. Kako ste pa kaj zaslužili, ko delate v tako slabem prostoru?
O.: Lahko bi veliko bolje, ko bi še veljal zakon o celstno prometnem davku in bi morali vsi uporabniki te ceste plačati omenjeni davek, ker pa je ta ukinjen pa bolj...
V.: Ja pa sem slišala, da ne smejo več tod mimo voziti.
O.: Pred pol ure sem ustavila možiclja, ki se je prisankal mimo in mu rekla, da ne bo več tukaj pre-peljaval svoj buldožer, pa mi mali mož na veliko odgovori: Sem vozil, vozim in bom vozil, ter še dodal, vam vsaj to »štalo« prezračim, ko tako smrdi.
Veste, da me je užalil, naš oddelek pa hlev, saj to ne more biti res. Saj prav od tod zahtevajo dobro oz. prve vrste blago, osnovne valje, dobre križne navitke itd. In tudi, če drugje kaj zagrešijo smo krivi le mi, da «mo tako osnovo ven dali. Nihče se pri naših strojih toliko ne ustavi, da bi ugotovil zakaj je to nastalo in če je zares pri nas.
V.: Kaj pa je tako hitro prismr-delo in kar naenkrat taka vročina?
O.: Za ta zrak nam pa skrbi be-lilnica in to nevede. Oni imajo še enkrat višji strop in se jim vse razgubi, k nam pa priplavajo megle in se tod ustavijo nad našimi glavami tako, da smo vidne le pri nogah, glave pa ne vidimo.
V.: Pa sem slišala, da boste že zdavnaj dobili novo pripravljalnico in nove stroje ter zaboje.
O.: Ja čakamo, da se bo rodil kdo, ki se bo šolal za tehničnega risarja in bo mogoče narisal načrt za novo pripravljalnico.
K. L.
Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor:
Dušan Borštnar, Viljem Dolenc, Vida Grlica, Miro Pavlič, Franc Perše, Franc Roglič, Lojzka Rojc, Janez Rožman, Franc Rožič dipl. ing.. Srečo Vodlan, Mirko Požeg (odgovorni urednik). Tel. 72-313 int. 01
Tiska Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna Naklada 800 izvodov
PRODAJA GOTOVBH IZDELKOV V NOVEMBRU
Samo 21 delovnih dni v mesecu novembru je vzrok nizkemu planu in nizki realizaciji v tem mesecu, ker so zato tudi podpovprečne absolutne Številke. Če pa gledamo realizacijo relativno, pa je slika približne ista, kot v zadnjih treh mesecih, ko je bila dosežena realizacija za malenkost manjša kot lanirana. To je razumljivo, saj so tudi ta mesec vplivali nanjo isti faktori kot v preteklih mesecih — remont v belilnici, ki je za našo proizvodnjo ključni oddelek.
Planirana realizacija je bila v tem mesecu 3,099.075 N din, dosežena pa 3,057.813,87, kar je 98 %> planirane.
V 11 mesecih tega leta smo prodali za 37,553. 332,07 N dinarja blaga t. j. 95 %> letnega plana. Da bi letni plan dosegli, moramo v decembru prodati za 3,032.864,35 N din blaga. Po vsej verjetnosti bomo to vrednost še presegli.
Zaloge gotovih izdelkov se bistveno niso spremenile le zaloga ovojev se je za malenkost povečala. Povečanje je neznatno in še ne zahteva posebnih ukrepov.
Izvoz je v te,m mesecu znašal 41.606 USA $. Od tega smo na konvertibilno področje izvozili za 18.856 S na vzhodno področje pa za 22.750 S blaga. Doslej smo v tem letu dosegli 303.172,5 $ izvoza. Od navedenega zneska odpade, največia vrednost izvoza na konvertibilno področje 183.747,5$, za tem sledi vzhodno področje kliringa z 118.300 $, na področje ostalega kliringa pa smo izvozili samo za 1.125 $ blaga.
S prodajo naših izdelkov vil mesecih moramo, kar se tiče izvoza in prodaje na domačeiin tržišču biti zadovoljni, posebno če upoštevamo, da so bile planske naloge v tem obdobju precej visoko ter tečno postavljene.
Slavko Bajec
PREGLED NEZGOD ZA
MESEC NOVEMBER
Od 27. oktobra do 1. decembra sta bili prijavljeni dve nezgodi, prva se je pripetila pri delu na delovnega mestu, medtem ko je do drugi prišlo na poti z dela.
DE oplemenitilniea:
Zalokar Janez, belilec (2. 11. 1966) Pri izmetavanju kuhanega bombaža iz kotla, si je poškodoval mišice na podlaktu desne roke.
Na poti:
Neža Resnik, konfe.kcioncrka (17. 11. 1966). Ko se je s kolesom peljala zvečer z dela. je zaradi slabe ceste padla in si poškodovala roko.
F. V.
Št. 12 — december 1966 Q
VARSTVENA VZGOJA
» »Vzporedno s strokovnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem ljudi na delu kot tudi pri pridobivanju strokovnih kvalifikacij s praktičnim delom mora organizacija poskrbeti tudi za strokovno izobraževanje iz tvarine varstva pri delu.«
To je besedilo prvega odstavka v 67. členu Temeljnega zakona o varstvu pri delu, ki govori v odstavku »Poučevanje in vzgajanje«, o varstveni vzgoji v delovni organizaciji.
S tem predpisom je delovna organizacija dolžna, da poleg stalnega strokovnega izobraževanja skrbi tudi zato, da se njeni člani izpopolnjujejo v pogledu varstva pri delu. To izpopolnjevanje mora iti v ko-irak sj strokovnim znanzem in se mora razvijati v skladu z razvojem novih tehnoloških postopkov in organizacijskih prijemkov o podjetju. Z drugimi besedami povedano, podjetje mora na osnovi zakonskih določil skrbeti, da so delavci deležni te vrste vzgoje in da to znanje stalno obnavljajo oziroma izpopolnjujejo. Stalno izpopolnjevanje je. potrebno pač zato, ker je varstvo pri delu kot vse ostale dejavnosti v okviru delovne skupnosti v znaku stalnega razvoja in izpopolnjevanja.
Kako si delavci pridobivajo znanje o varstvu pri delu, je odvisno od vsake delovne organizacije pose-
bej. Ena od oblik je tudi izpopolnjevanje v obliki tečajev. Tečaj mora biti tako prirejen, da tečajniki spoznajo v tiste probleme v zvezi z varnim delom, ki jih morajo poznati.
S temi problemi morajo biti vsekakor najbolj seznanjeni ljudje, ki delo neposredno vodijo in organizirajo. In prav za te. zadnje sta bila pri nas letos dva tečaja, ki sta zadevala varno delo v podjetju. Trajala sta po 10 oziroma 40 učnih ur.
Prvi 10 urni tečaj so obiskovali vodje posameznih oddelkov oziroma mojstri. Program je bil za tečaj nekoliko razširjen vendar pa sličen prvemu. Za zaključek obeh tečajev so tečajniki imeli izpite iz predelane tvarine, ki je zadevala splošni del iz varstva pri delu in pa nove tozadevne predpise. Čeprav je bil obisk pri prvem 10 urnem tečaju nekoliko boljši kot pri drugem, so tečajniki obeh tečajev odgovarjali pred komisijo sorazmeroma dobro. Njihova potrdila o opravljenem tečaju ne otrjujejo samo, dn so seznanjeni z zahtevami varnegn in pravilnega dela na njihovih delovnih mestih, ampak da poznajo in se zavedajo odgovornosti, ki jih pri tem delu imajo, posebno z ozirom na nove predpise o varstvu pri delu.
F. V.
Proizvodnja v mesecu novembru 1966
Oddelek	Enota mere	Planirana količina	Proizvedena količina	%>
1. Trnkotkalnica	000 vot	76.146	69.772	92
2. Tkalnica širokih	tkanin 000 vot	398.391	407.479	102
3. Mikalnica	kg	63.756	62.468	98
4. Konfekcija	N din	2,596.104	2.780.495	107
Vložki	pkt	496.776	485.000	97
5. Cigaretni filtri	000 kom	26.939	25.710	95
V trakotkalnici so bile tudi v mesecu novembra spremembe glede asortimana zaradi potreb domačega in tujega tržišča. Upravičeno pa delavci v tem oddelku sprašujejo koliko časa bo to še trajalo in če se bomo v prihodnjem letu ravnali po letnem planu. Proizvodnji stroški bi
se s tem zmanjšali, povečala bi se proizvodnja, ob mesečnem obračunu ne bi prikazovali izgube na artiklih izdelanih v trakotkalnici.
Nedoseganje plana proizvodnje v ostalih oddelkih je še vedno posledica rekonstrukcije v belilnici.
S. — M.
Mogoče ne vemo?
ATAŠE — prvotni pomen je začetna uslužbenska stopnja v diplomatski službi, najmlajši diplomatski uslužbenec predstavništva. Zdaj opravljajo posebne naloge iz področij diplomatskega zastopanja —■ npr. vojni ataše (a.), pomorski a., letalski a., trgovski a., tiskovni a., kulturni a.
AVKCIJA je izraz za prodajo stvari preko javne dražbe, kupcem, s čimer se zagotavlja doseganje naj-
ugdnejše cene. Ta način prodaje se uporablja predvsem v zahodnem svetu in to v trgovini na drobno in na debe.lo, pa trdi za prodajo redkih umetniških del se običajno uporablja taka vrsta prodaje.
AVTARKIJA je stanje, ko je neka dežela gospodarsko povsem neodvisna od drugih dežel, ker ima sama toliko surovin in tolikšno proizvodnjo, da lahko krije vse potrebe. Popolne avtarkije ni v nobeni deželi. Doseže se lahko le v posameznih vejah proizvodnje.
V MESECU NOVEMBRU SO VSTOPILI V PODJETJE:
Dolgan Dušan, Sever Ljuba — v pomožne obrate, Kersnik Urška — v računovodstvo.
V POKOJ JE ODŠLA:
Rak Cilka — tkalka, zaposlena v podjetju 15 let kot tkalka.
Želimo ji obilo počitka in zdravja v zasluženem pokoju!
V MESECU NOVEMBRU SO SE RODILI:
Andrejka Andreju
hčerka,
Mavsar Heleni — sin, Jemč Malči — hčerka, Marinček Danici — sin, Kukovec ing. Breznik Hele.ni — sin.
Čestitamo staršem, sinovom in hčerama pa želimo krepko in zdravo rast!
POROKI V NOVEMBRU:
Kadrovske vesti
V ČASU OD 12. DECEMBRA DO 11. JANUARJA PRAZNUJEJO SVOJ ROJSTNI DAN:
Kerč Jože in Mešiček Milka, Ribič Ivanka — por. Galič.
Iskrene čestitke!
C. Z.
ZAHVALA
Ob smrti moje mame Starovašnik Frančiške, se za izkazano sočutje in pomoč iskreno zahvaljujem.
Hrovat Vida
ZAHVALA
Sindikalni podružnici se iskreno zahvaljujem za vso izkazano pozornost ob priliki moje bolezni.
Tilka Zabret
Zahvaljujem se IO sindikalne podružnice za obisk in darila ob prazniku republike. Bila sem prijetno presenečena in sem vesela, ko imam možnost zahvaliti se za pozornost.
Banko Francka
PREKLIC
Preklicujem kar sem rekla Vandi Juhant.
M. U.
Nagradni razpis
Za kratke, ali daljše članke o no-voletinem praznovanju. Izmed vseh prispevkov bomo izžrebali 3 za nagrade. Posebej pa bomo izbrali najboljše članke in jih objavili ter seveda honorirali po novi tarifi.
Tkalnica ovojev:	16. 12. Žužek
Tilka, 17. 12. Hrovat Vika in Osolin Ivanka, 19. 12. Pevec Ivanka, 25. 12. Križman Štefka, 26. 12. Kaplja Štefka in Ce,rar Ivan, 1. 1. Govekar Veronika, 2. 1. Rovanšek Rudolf, 11. 1. Kovič Janez.
Tkalnica gaze: 26. 12. Urankar
Ivanka.
Tkalnica Zvezda:	3.	1. Zabret
Miha.
Avtomatska tkalnica: 20. 12. Teran Anton, 23. 12. Jančar Tončka, 4. 1. Perc Pavla.
Pripravljalnica: 18. 12. Miš Nežka,
23.	12. Vodlan Feliks, 4. 1. Trdin Jožica.
Studa: 17. 12. Povirk Francka.
Mikalnica: 2. 1. Gaberšek Francka, 3. 1. Vrenjak Mihaela.
Konfekcija: 12. 12. Cerar Bernarda, 15. 12. Štrukelj Silva, 16. 12. Bolhar Majda in Kaplja Zofka, 18. 12. Debevc Silva in Lenček Štefka, 21. 12. Mislej Štefka in Novak Ladi,
24.	12. Veit Štefka, 25. 12. Capuder Ivanka, 27. 12. Prelesnik Julka, 28. 12. Lenček Štefka, 7. 1. Habjan Mara, 9. 1. Sovinšek Vera, 10. 1. Rokavec Vera.
Filtri: 16. 12. Paštebar Cvetka, 25. 12. Štrukelj Stane 5. 1. Hribar Mihaela, 7. 1. Lipovšek Miro.
Uprava: 23. 12. Štrukelj Štefka, 27. 12. Paliska Jordan.
Komerciala: 13. 12. Florjančič Olga, 23. 12. Rozman Štefan, 24. 12. Biibanj Josip, 6.	1. Podmiljšak
Pavla.
Pomožni obrati: 1. 1. Dolgan Dušan, 2. 1. Banko Janez, 10. 1. Hribar Ivan.
VATKA VOTEK IN FILTER FILIP
0H0( FILTER; kaj si postal TITOVSKI POTNIK3,
NIKAKOt NE! OPAJ Z6IRAM MUZEJSKE ZANIMIVOSTI,B| ri| HOTELA POUACAII ,U1ATE TU KM
'AKERA?
VIDIŠ tu &\ V KARPIR-NICI MORDA BIL TALE ZAPISNIK. ZA TVOJO ^
' ^ i "§
I
/lil
wm