Z BORBO DO ZMAGE Ni večjih junakov, kakor so tisti, ki so za narodov obstoj, čast in ime padli kct svetle žrtve. Ni vsakomur dano izbrati to pot. Le najboljšim sinovom je odločena! Zato pa tudi ostanejo najdražji zaklad narodove¬ ga občestva, svetla luč in vzor nam, da se skušamo dvignjenih glav vsaj pribli¬ žati njihovi svetli peti. Jelendol, Grčarice, Turjak, Grahovo. . . Postojanke naših velikih junakov! Ni bi¬ lo žalosti v njih, ne jecljavega omaho¬ vanja. Pot je bila ravna in je vodila na¬ ravnost v boj. Predobro so se zavedali svojega poslanstva: braniti in rešiti na¬ rod, da ne bo padel v suženjske dni. Ali zmagati z orožjem — ali pa z junaškim pečatom zaznamovani preiti v narodovo zakladnico. Ob desetletnici teh zgodovinskih dni, je prav, da odkrito in iskreno pogleda¬ mo vase. Izgube teh postojank so bili silno tež¬ ki udarci za slehernega izmed nas. Z žalostjo smo sprejemali vesti in kar verjeti jim nismo mogli. Ali pa je s tem kaj klonila naša borbenost, naš kleni duh, ki nas je vodil v najtežjih dneh? Nikakor ne! Še nikoli ni bilo v nas bolj trdne volje in večje odločnosti za boj proti komunizmu kakor prav tiste dni. Iz pepela in ruševin so vstajale nove vrste borcev, še bolj prekaljene in odločne, da rešija narodovo čast, dobro ime in ga ohranijo pri življenju. Povezani in enot¬ ni smo šli na okope, ljubezen in brat¬ stvo sta nas družila, pa velika vera v zmago, ker je bila naša borba pravična in iz naroda samega prihajajoča. Nesre¬ če in narodove žrtve so nas zbrale pod isto slovensko zastavo, čisto in neomade. ževano, cena nedolžno prelite slovenske krvi nam je jeklenila pesti, ki so se o- klenile orožja. V najtežjih dneh smo se našli združeni proti skupnemu sovražni¬ ku in složno korakali v boj po isti stezi. Iz naših žrtev je torej vzklila složnost, edinost in moč. Tako so zrasli dnevi, ki smo jih s tolikim ponosom imenovali: dnevi našega pohoda! Ni bila naša krivda, da nam orožje ni prineslo končne zmage. Zaslepljeni svet je laž obrnil v resnico in krivici dal me¬ sto pravice. Naš navidezni in začasni po¬ raz so odločili tisti, ki danes trepetajo pred istim sovražnikom, proti kateremu smo se borili tudi mi. Polno je bilo tedaj razrušenih posto¬ jank s svetlimi žrtvami po svetu naoko¬ li, prodanih za iste Judeževe groše in žrtvovanih za ceno neke “zmage v pija¬ nosti”. Ni bil naš narod edini, ki so ga prevarali v velikem in svetlem upanju! Na tisoče ljudi različnih narodnosti ži¬ vi svoje begunske dni na tujih tleh. Ta¬ ko so bili poplačani za neprecenljive žrtve, ki so jih doprinesli v borbi za svetle ideale: svobodo, pravico in srečno bodočnost, v kateri naj bi živeli njih si¬ novi. Sovražnika bi slabše ne plačali! Vendar pustijo, da prah pozabe danes pokrije to krvavo prevaro. Sami niso iz¬ gubili velikega idealizma, ki jih je vo¬ dil iz borbe v borbo, od zmage do zma¬ ge, malodušnost ni izmaličila njihovih duš. Kakor nekoč, vidijo istega krutega sovražnika, ki gospodari po njihovih rod¬ nih zemljah, orošenih s semenom ne¬ dolžno prelite krvi bratov - junakov. Zno¬ va se jih polašča nekdanja borbenost: njihove zemlje bodo osvobojene le z nji¬ hovo lastno pomočjo. In ker vsi ti ljud¬ je neizrečeno ljubijo svojo domovino, želijo biti z njo in s trpečimi brati tam povezani vsaj po isti skupni borbi, ki naj vrne spet v njo luč svobode, Ali ni enako pot tudi edino prava za nas, Slovence ? Iz usahlih src naših žrtev in junakov v Jelendolu, Grčaricah, Tur¬ jaku, Grahovem. . . naj se poji naš bor¬ beni duh. Slovenska domovina se bo otresla suženjskih dni z našo pomočjo. Ta bo večja, čim bolj bomo edini in složni! Desetletnica naših porušenih posto¬ jank naj bo izhodišče združenega poho¬ da proti zasužnjevalcu naših domov! Naročajte in širite Svobodno Slovenijo VOJNA Odlični francoski katoliški javni, kul¬ turni in socialni delavci prirerajo vsako leto znane socialne tedne — Semain So¬ ciale. Letošnji socialni teden se je vršil od 20. do 26. julija v mestu Pau pod Pireneji. Prireditelji let. socialnega ted¬ na so postavili za osrednje vprašanje razprav na tem zborovanju tezo: Vojna ali mir — sožitje med bloki ali medna¬ rodna skupnost. Krščansko demokratska zveza Srednje Evrope, v kateri je g. dr. Miha Krek, predsednik Narodnega odbora za Slo¬ venijo in predsednik Slovenske ljudske stranke, podpredsednik, je smatrala za svojo dolžnost, da kot predstavnica kr- ščansko-demokratskih strank iz dežel, v katerih danes vlada komunistična dik¬ tatura, predloži socialnemu tednu v Pau spomenico o problemu vojne ali mi¬ ru. Radi načelne jasnosti in izredne po¬ membnosti podajamo izčrpne izvlečke in deloma dobesedno prevedene odstav¬ ke iz občirne spomenice. Nobenega dvoma ni, da si človeštvo želi miru, zakaj življenjski pogoji se lahko izboljšajo in zagotovijo le, če je na svetu mir. Mir je nenadomestljivi po¬ goj za vsakršen napredek in bistveni e- lement splošne blaginje. Podlaga vsa¬ kega trajnega miru je pa pravičnost in ljubezen. Toda. kakršne koli miroljubne name¬ re imamo kristjani, je na drugi s’trani naša sveta dolžnost, da vse presojamo z zdravim realizmom, zlasti tudi pro¬ bleme miru. Noben kristjan, ki bi se ra¬ je ravnal po svojih željah, namesto da bi se držal resnice, na bo uspešno delal za mir. Pričakovati miroljubno sožitje z delom mednarodne družbe, ki stalno zanika pravico, ki oznanja sovraštvo namesto ljubezni, ki se noče razorožiti in ne prekliče svojih grabežljivih na¬ menov, bi pomenilo uničevati voljo do samo - ohranitve, uspavati zdrave nago¬ ne samo-obrambe. Tako početje ne more voditi k miru, kajti mir ni posle¬ dica miroljubnih naporov samo z ene strani. Mir je posledica medsebojnega sodelovanja med člani mednarodne skup¬ nosti, da se zagotovi kolektivna bla¬ ginja in splošno dobro. Zaradi preple¬ tenosti mednarodnih odnosov je mogo¬ če mirr.o varnost zagotoviti le na kolek¬ tivni podlagi, ki uravnava ravnotežje moči in preprečuje vsak pojav nasilja. Dokler se velik in važen del mednarod¬ ne družbe, kar cel blok sil, ki obsega tretjino človeštva, noče ravnati po nače¬ lih pravičnosti in ljubezni in noče so¬ delovati pri naporih za medsebojno spo¬ razumevanje in harmonijo, ne more biti upanja na mir in ne upanja na uveljavi¬ tev mednarodne skupnosti, kajti taka skupnost se more zgraditi le na medna¬ rodni red, ki sloni na pravičnosti in lju¬ bezni. NAJVIŠJE VREDNOTE ŽIVLJENJA — VRHOVNA SKRB VSAKEGA KRISTJANA Krščanski človek se v svojih prizade¬ vanjih ne more omejiti le na izbolj¬ šanje socialnih pogojev življenja. Zajmj nad vsemi zemeljskimi vrednostmi ma¬ terialnega značaja ne sme nikoli po¬ zabiti na višje vrednote, ki obsegajo zlasti vero in kulturo, svobodo in odnos človeka do nadnaravnega reda in do Bo¬ ga. Kristjani imajo sveto dolžnost dela¬ ti na to, da se Kristusov nauk razširja svobodno do poslednjega človeškega bit¬ ja in da noben kristjan, kjer koli živi, ni oviran v izpolnjevanju svojih krščan¬ skih dolžnosti. Krščanska solidarnost mora segati čez narodne in državne me¬ je in obsegati vse človeštvo. Kajti, če je svoboda v nevarnosti v zadnjem ko¬ tu zemlje, bo prej ali slej v nevarnosti tudi njegova lastna svoboda. V zadnjem času je komunistični svet ponovno izjavljal, da ima miroljubne namene in da je mogoče mirno sožitje komunističnega in nekomunističnega sveta zagotoviti ljudem za dolgo dobo. Vprašanje je: ali more krščanski človek tem zagotovilom verjeti? Ali, nasprot¬ no, ne greši, če zanemari realistično gle¬ danje na ta problem? hU MIR Vzemimo, da bi bilo mirno sožitje med dvema svetovoma mogoče. Kakšna bi bila cena, ki bi jo morali plačati kri¬ stjani za sožitje s komunističnim blo¬ kom? Ni dvoma, da bi komunisti zahte¬ vali v tem slučaju, da se svobodni svet odpove slehernemu prizadevanju za re¬ šitev narodov, ki so pod komunistično oblastjo, katero jim je vsilila Sovjetska Rusija z vojaško močjo. To bi pomeni¬ lo toliko kot pomiriti se z načrtom za popolno ra zkri st jan jen j e približno šesti¬ ne krščanskega sveta. Sleherni dan ta¬ kega sožitja bi pomenil, da bo vedno več mladine med zasužnjenimi narodi zgubljene za versko,življenje in krščan¬ sko civilizacijo. Pomenil bi povečano sužnjost, deportacije in smrt za vse, ki jim je krščansko izročilo še ostalo sve¬ to. Vedno več ljudi bi zapadlo komuni¬ stični brezbožni propagandi, kajti v šo¬ lah in vseh ostalih vzgojnih ustanovah se poučuje le marksizem in popoln ma¬ terializem. Kristjani v komunističnih deželah, ki stavijo edino upanje za svo¬ jo rešitev na solidarnost njihovih bratov v Kristusu, ki živijo v svobodnem svetu postajajo malodušni in obupani, če se govori o sožitju. KAJ POMENI MIRNO SOŽITJE ZA KRISTJANE POD KOMUNIZMOM? Za krščanske ljudi pod komunistično knuto bi mirno sožitje ne bilo drugega kot nadaljevanje izkoriščanja, krivic, prisilnega dela in dosledno zanikanje najvišjih življenjskih vrednot vere, svo¬ bode in civilizacije. Praktično bi bilo zanje neveljavno načelo, da leži najvišje dobro mednarodne družbe v duhovnih vrednotah. Zanje bi to značilo, da kristjani v svobodnem svetu pripisuje¬ jo večjo vrednost dvigu življenjske rav¬ nine v njih lastnih deželah, kakor vzpo¬ stavitvi temeljnih človečanskih pravic, med katerimi je ena prvih svoboda, in posebej še verska svoboda. Vsako stoletje nalaga človeštvu po¬ sebne naloge. Zlasti pa imajo kristjani še svoje izredne dolžnosti. Nerešene ali slabo rešene naloge iz minulih stoletij obremenjujejo sedanjo generacijo. Če bi bili kristjani na obalah Sredozem¬ skega morja obvarovani pred širjenjem mohamedanstva, ki je sledilo Mohame¬ dovi smrti, če bi edinstvo krščanskega sveta ne bilo usodno razklano,^ cerkve¬ nim razkolom (shizmo) in reformacijo, če bi v dobi zgodnjega kapitalizma de¬ lavske množice ne bile odtrgane od Cer¬ kve, bi današnji kristjani mogli marsi- kako vprašanje rešiti lažje kot jim je to mogoče po vsem, kar se je zgodilo. Nedvomno bi komunizem danes ne bil tako nevaren, in bi se ne bil tako nevar¬ no razširil, če bi kristjani prejšnjih stoletij bili reševali takratna velika vprašanja z vso solidarnostjo in pogu¬ mom, ki je bil potreben. Če kristjani zanemarijo danes pro¬ blem osvoboditve svojih krščanskih bra¬ tov, živečih pod komunističnim jarmom, ne bodo nosili samo velike odgovornosti za tako izgubo, marveč se bo usodno poslabšala tudi njhova lastna usoda. Svet bo v naslednji generaciji manj kr¬ ščanski, ker bo izgubil vernike pod ko¬ munizmom. In napake in opustitve se¬ danjosti bodo padle težko na ramena kristjanov v bodočnosti. ALI JE MOŽNO MIROLJUBNO SOŽITJE MED KOMUNISTIČNIM IN NEKOMUNISTIČNIM SVETOM? Recimo, da bi prišlo do tega — česar Bog ne daj! —, da bi svobodni krščan¬ ski svet pristal na vzpostavitev miro¬ ljubnega sožitja med komunističnim blokom in svobodnimi narodi. Ali ima v tem primeru zagotovilo, da bo mir te¬ ga sožitja trajal vsaj eno samo genera¬ cijo? V odgovoru na to vprašanje se po¬ javi drugo: ali imajo komunistični vo¬ ditelji miroljubne namene? V 'zadnjem času slišimo vse polno mi¬ roljubnih izjav, odkar so Stalina polo¬ žili v grob. Tem izjavam se pridružuje tudi nekaj nebistvenih koncesij in pri- EH PttGfiMINO H AKADA EL JEFE DEL ESTADO PADA CLAUSUDAD LA (AMPAfiA DEL MAIZ Er. la localidad de Pergamino tendra lugar el 26 del corriente la gran con- centraeion agraria como aeto de clausura de la campana en que se halla empe- nado el Gobierno Nacional tendiente a promover un aumento del area de maiz, accičn que se halla a cargo del Ministerio de Agricultura y Ganaderia, y en la cual colaboran los gobiernos provinciales, especialmente aquellos que por razo- nes ecologicas poseen zonas produetores de ese grano. Presidira la reunidn el primer magistrado de la Nacion, general Juan Pe¬ ron. quien dirigira la palabra a todas las fuerzas que intervienen en la produc- cion del campo, exhortandolas a intensificar la siembra para aleanzar los obje- tivos fijados en el Segundo Plan Quinquenal, que preve para la cosecha de 1957- 58 una superficie de 7.000.000 de hectareas. PREDSEDNIK REPUBLIKE BO Z G0V0B0M V PERGAMINO ZAKLJUČIL KAMPANJO ZA VEČJI PRIDELEK KORUZE V mestu Pergamino bo 26. septembra veliko zborovanje poljedeljcev in po¬ ljedeljskih delavcev, na katerem bodo zaključili letošnjo kampanjo za večji pride¬ lek koruze. To akcijo je začelo ministrstvo za poljedeljstvo in živinorejo, v njej pa poleg zvezne vlade sodelujejo tudi vlade vseh provinc. Na zborovanje v Pergamino bo prišel tudi predsednik republike general Pe¬ ron. Govoril bo poljedeljcem in poljedeljskim delavcem ter jih pozval znova naj zasejejo s koruzo še večje površine obdelane zemlje kakor prejšnja leta, da bo tako v celoti izvedeno določilo iz drugega petletnega načrta, ki predvideva, da bo Argentina pridelovala koruzo na površini 7 milijonov hektarjev. PONUDBE NJI VSE STRUNI Sovjeti še niso odgovorili na predlog, da bi bila prihodnja konferenca štirih v Luganu v Švici. Ta konferenca bi se morala sniti že 15. oktobra, ob istem času pa bi morala biti v teku tudi že konferenca, ki je bila določena v pogod¬ bi o premirju na Koreji. Komunisti so terjali, da bi bila ta mirovna konferen¬ ca v New Yorku, toda zavezniki, zlasti pa Amerikanci se to hitro odklonili, ker ne marajo, da bi kit. komunisti prišli pri zadnjih vratih tako blizu OZN, ki ima ravno tedaj tam svoje letno glavno zasedanje. Zato hočejo, da bi bila ta konferenca v Ženevi. Pella ponuja plebiscit Predsednik italijanske vlade Giuseppe Pella je v nedeljo 13. sept. govoril v Rimu. Odgovoril je Titu na njegov go¬ vor v Okroglici. Predlagal je plebiscit v obeh zonah tržaškega ozemlja, za pri¬ pravo tega plebiscita pa konferenco pe¬ tih in sicer Anglije, ZDA, Francije, Ju¬ goslavije in Italije. Skoraj gotovo je — tako pravijo — da bo Tito predlog za tak plebiscit odklonil, vendar menijo, da je že to nekaj, ako se Italija in Jugo¬ slavija razgovarjata v navzočnosti dru¬ gih in ne kar tako čez mejno ograjo. Churchill odhaja sedaj na oddih v južno Francijo. Ko se bo vrašal domov, bi baje rad videl, da bi prišlo do kon¬ ference treh in sicer med njim, Lanie- lom in Adenauerjem. Sklepali bi o končni izvedbi priprav za organizacijo skupne evropske obrambne sile. Ade¬ nauer je z zadnjimi volitvami toliko pri¬ dobil, da postaja sedaj njegova zahodna Nemčija že važen partner na mednarod¬ nih konferencah. Adenauer jeva povečana vloga v Nem¬ čiji daje tudi več izgledov za uspešno- delo za organizacijo evropske unije. Ker se pripravlja toliko konferenc, kjer bo¬ do veliki najbrž hoteli sklepati dogovo¬ re na račun malih, je belgijski sociali¬ stični državnik Spaak pohitel in v ime¬ nu evropskega bloka stavil predlog, da naj se med tisto evropsko skupino, ki je povezana okoli Evropskega sveta v Stiassbourgu in Sovjetsko zvezo sklene posebna nenapadalna pogodba. Drzen predlog, ki pa za sovjete ni tako nepri¬ meren, ker pomeni, da bi s tako pogod¬ bo mogli sovjeti postati neke vrste va¬ ruhi Evrope, kakor so to na drugi stra¬ ni že ZDA. Sovjeti imajo kobaltovo bombo Francoski listi posnemajo po Londonu poročila, da imajo sovjeti kobaltovo bombo, najhujše uničevalno sredstvo iz vrste bomb, ki slone na eksploziji atom¬ ske energije, že pred nekaj tedni so v Londonu napovedovali, da imajo Angle¬ ži kobaltovo bombo in da jo bodo kma¬ lu preizkusili v Avstraliji. Sedaj jo tu¬ di sovjeti že imajo. Dejstvo samo pa ni nič presenetljivo, ker kdor ima atomsko bombo, lahko prav kmalu začne izdelo¬ vati kobaltove bombe. Učinek eksplozije kobaltove bombe pa bi bil ( tak, da bi zaradi radioaktivnosti, ki bi nastala ob tej eksploziji, preneha¬ lo na zemlji vse življenje organskih te¬ les. Izračunali so, da bi radioaktivnost po eksploziji kobalta objemala zemelj¬ ski oblo pet let. Preplah pred temi eksplozijami pa ni več tako velik, ker v ZDA že izdeluje¬ jo sredstva, ki naj učinke radioaktivno¬ sti onemogočijo in zatro. jateljskih gest, ki jih vsi poznamo. To¬ da premislimo: Take izjave poslušamo že celih 30 let, ne da bi se bili med tem komunistični nauki samo za pičico spre¬ menili in ne da bi se premenili načrti komunizma glede končnega zavojevanja celega sveta. Še ko je bil Stalin živ je v septembru 1952 bilo- svetu oznanjeno, da je pre¬ teklo 25 let, odkar je izjavil, da je mi¬ roljubno sožitje med komunističnim in Bertoncelj in Jerman argentinska smučar¬ ska prvaka Letošnjih tekem za argentinsko smučarsko prvenstvo so se znova udele¬ žili tudi slovenski smučarji iz Bariloč. Kakor v prejšnjih letih so se tudi letos povzpeli na prva mesta. Tako je Ber¬ toncelj postal državni prvak v smučar¬ skih skokih, Jerman pa v nordijski kom. binaciji. Podrobnejše poročilo o smučarskih tek¬ mah v Bariločah objavljamo na drugem mestu. nekomunističnim svetom mogoče. V teh 25 letih je Stalin ponovno izpovedal to svoje stališče. Vendar je v teh 25 letih kemunizem raztegnil svojo diktatorsko oblast izza meja Rusije na tretjino ze¬ meljskega prebivalstva. Ali lahko verja¬ memo podobnim izjavam, ki jih danes dajejo svetu njegovi nasledniki? Ali se moremo zanesti, da ne bodo povzročili splošne vojne, ko bodo zanje razmere ugodne in njihova moč zadosti velika? Saj je dejal Lenin 1. 1920: “Kakor hitro bomo dovolj močni, da premagamo ka¬ pitalizem v celoti, ga bomo takoj zagra¬ bili za vrat.” Za sedaj zadostuje tak¬ tika krajevnih vojska (n. pr. na Kore¬ ji), Indo-Kini itd), da se širi komuni¬ stično gospodstvo po svetu. Zakaj svet ne verjame Stalinu, ki je izjavil na 15 kongresu kom. stranke: “Vojska s kapitalističnimi državami je neizbežna; vendar moramo počakati, da dozori proletarska revolucija po Ev¬ ropi, ali da se utrdijo pridobitve revo¬ lucij po kolonijah, ali pa dokler se ne začno kapitalisti vojskovati med seboj.” (Nadaljevanje na. 2. strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 17. IX. 1953 IZ TEDNA V TEDEN U.S.A.: Dulles je iz Washingtona od¬ letel v Denver, na razgovor s predsedni¬ kom Eisenhowerjem o Koreji, Indokini, Trstu, prihodnjem sestanku zun. mini¬ strov ANZUS-a, Perziji, Glavni skup¬ ščini ZN in novih ameriških diplomat¬ skih nastavitvah. Po konferenci je Dul¬ les izjavil, da se Eisenhowei' v vsem strinja z izjavami, ki jih je on dal pred dobrim tednom o Nemčiji, Trstu, Indi¬ ji in Japonskem. Dulles je pred volit¬ vami v Nemčiji izjavil, da bi Adenauer¬ jev poraz pomenil konec možnosti za¬ varovanja zahodne Evrope pred komu¬ nizmom. Izjavo so mu silno zamerili nemški socialisti in Francija in Anglija, •češ, da vendar tudi oni štejejo v obram¬ bi zahodne Evrope. Dullesova izjava o zavezniški obljubi iz 1. 1948, da “itak ta obljuba ne more večno držati”, pa je povzročila vrsto protestov v Italiji. — Ameriška delegacija pri ZN je objavila, da bo nasprotovala pripustitvi rdeče Ki¬ tajske v ZN. Ameriškemu stališču so se pridružile tudi druge ameriške države, dočim je Anglija mnenja, da bi o stvari ZN lahko že sedaj razpravljali. — V Či- kagu se je dvema znanstvenikoma po¬ srečilo izvesti kemično sintezo sladkorja. Tako sta sedaj prvič prišla ta dva znan¬ stvenika do pravega naravnega hraniva z umetnim postopkom. S tem je- naka¬ zana pot do podobnega pridobivanja tu¬ di drugih naravnih hraniv. — Durkin, «dini katolik v Eisenhowerjevi vladi, kjer je bil minister za delo, je podal ostavko v protest proti zavlačevanju Eisenhowerjeve obljube o spremembi Taft-Hartleyevega zakona proti stav¬ kam. Durkin je član demokratske stran¬ ke. FRANCIJA: Nekateri nizozemski in belgijski časnikarji so iz Pariza poroča¬ li, da francoski maršal Juin, poveljnik vojske NATO, pripravlja v Franciji vo¬ jaški udar, s katerim naj bi vrgel La- niela in se sam povzel na oblast. Razme¬ re v Franciji da se niso pomirile in da za oktober pričakujejo novih splošnih stavk. Juin je poročila sam zanikal na posebni časnikarski konferenci. — Bivši jugoslovanski kralj Peter je “imel zad¬ nji sestanek s svojo soprogo kraljico Aleksandro v Biarritzu, da je z njo ure¬ dil vse potrebno zaradi predvidene loči¬ tve zakona med obema”, poroča svetov¬ no časopisje. Osemletni princ Aleksan¬ der se bo šolal v Švici na stroške obeh. Peter se je poročil 1. 1944. Star je 29 let, Aleksandra pa 32. POLJSKA: Komunisti so postavili pred sodišče v Varšavi škofa iz Kielce v srednji Poljski, rnsgr. Czeslawa Kacz- marka, obtoženega “vohunstva”, proti- državne propagande in sabotaž.” Z njim so na procesu še trije poljski duhovniki. Trenutno se nahaja v ječah sedem polj¬ skih škofov, t. j. ena tretjina sedaj ži¬ večih katoliških škofov na Poljskem. CIPER: Otok Ciper je v soboto zadel močan potres, ki je zahteval 38 smrtnih žrtev. 135 vasi je bilo porušenih do tal. Potres je bil tudi v okolici Ankare v Turčiji, toda brez smrtnih žrtev. ZSSR: Malenkov je objavil nove sov¬ jetske načrte za razširjenje in izbolj¬ šanje poljedelstva v ZSSR, ki “je bilo za¬ nemarjeno na račun industrije.” V vod¬ stvo nove “poljedelske ofenzive v ZSSR” je postavljen Nikola Kruščev, novi prvi tajnik CKKP ZSSR. Malenkov je izve¬ del tudi večjo preosnovo dvoje vlade. EGIPT: Gral. Naguib namerava pre¬ dati predsedstvo vlade dosedanjemu pod¬ predsedniku Gamalu Abdelu Nasserju in vzpostaviti enostrankarski politični si¬ stem v državi. Doslej je Naguib bil preds. republike in preds. vlade. Enotna državna stranka se bo imenovala “Osvo¬ bodilno Združenje”. JAPONSKA: Gral. Mark Clark se z Daljnega Vzhoda vrača v USA ter pri¬ haja na njegovo mesto kot zavezniški vrhovni poveljnik za Daljni Vzhod gral. John Hull. AVSTRALIJA: Anglija je objavila, da namerava prihodnji mesec izvesti atomski poskus z novo kobaltsko bombo, t. j. atomsko bombo, ki ima dodan ko¬ balt. Poročilo je izzvalo protest avstral¬ ske vlade, da ne more dovoliti uporabe Avstralije za poskusno ozemlje za to strahovito bombo, ker je znano, da radij¬ sko izžarevanje na kraju ekplozije osta¬ ne za dobo petih let. če bi odvrgli veli¬ ko število kobaltskih bomb, bi lahko ra¬ dioaktivni delci v prahu in vodnih hla¬ pih zaradi dolge dobe izžarevanja prišli okoli zemlje in bi uničili velik del sveta. - PORAVNAJTE NAROČNINO! - Prispevajte v tiskovni sklad DR. PAVELIČ SNUBI SLOVENCE Odkar je med hrvaško ustaško emigra¬ cijo začel padati vpliv nekdaj tako mo¬ gočnega poglavnika dr. Antona Paveliča, se med to kopnečo se skupino vedno očit¬ neje oglaša želja, da bi se dobilo kaj Slovencev za priprego tega pogrezajo¬ čega se voza. V zadnji številki svojega osebnega glasila “Hrvatska” od 9. t. m. je sam bivši ustaški poglavnik napisal v slovenskem jeziku članek, “Hrvaška in Slovensko”. V tem t članku na koncu naglaša, naj se Hrvatje in Slovenci skupno in z zdru¬ ženimi močmi bore vsak za svojo neod¬ visno državo. V utemeljevanju pa med drugim naglaša, da je politika rajnega dr. J. E. Kreka sodelovala s Hrvatsko stranko prava za ustanovitev svobodnih držav Slovenske in Hrvaške, da pa je po Krekoyi smrti dr. Korošec spremenil smer te slovenske politike in jo naravnal v jugoslovenstvo. Zgolj zaradi zgodovin¬ ske resnice, ki ji dr. Pavelič v svojem članku dela silo, smo primorani pečati se s tem člankom in kratko pribiti dejstvo: SLS si je od početka svojega delo¬ vanja prizadevala sodelovati s Hrvati, zlasti s Hrvatsko stranko prava, saj ie njena zasluga, da se je v Ljubljani pod predsedstvom dr. Mile Starčeviča in dr. šušterčiča sešel hrvatsko-slovenski sa¬ bor, ki je na načelu hrvatskega držav¬ nega prava proklamiral pravice sloven¬ skega in hrvaškega naroda. Ni dvoma, da je oče te velike slovensko-hrvatske manifestacije bil dr. Krek, ni pa bil dr. Krek edini politik v Sloveniji, ki je za¬ stopal to veliko zamisel. Vsa SLS je bila prežeta te misli. S tega vidika je treba presojati tudi vse Krekovo prizadevanje, da bi med vojsko pripravil skupno izja¬ vo Slovencev in Hrvatov. Izraz tega pvi- zedevanja je bila Majniška deklaracija 1 1917, kjer je bila izrečena zahteva — prav v smislu pravašev — po združitvi vseh- Slovencev, Hrvatov in Srbov v av- stroogrski monarhiji po načelu hrvat¬ skega državnega prava. Na tem temelju je bilo ustanovljeno Narodno Viječe v Zagrebu in za njegovega predsednika izvoljen dr. Korošec. Ni pa bil dr. Ko¬ rošec kriv, da so Hrvatje v Narodno Viječe poslali po večini člane srbsko- hrvatske koalicije. To je bila hrvaška zadeva. Zvest idejam svojega rajnega prijatelja dr. Kreka, je dr. Korošec v Ženevi po posredovanju zmagovitih za¬ veznikov s Pašičem sklenil ženevski pakt, po katerem sta Slovenija in Hr¬ vatska bili kot suvereni državi med se¬ boj federativno povezani, obe skupaj pa s Srbijo konfederirani. To je bil pravi smisel ženevskega pakta, ne sicer po črki, pač pa po smislu. Tak sporazum so zavezniki v Parizu zahtevali in ga od Pašiča izsilili. Ni pa krivda Slovencev, najmanj pa dr. Korošca, če je srbska vlada v sporazumu s hrvaško-srbsko ve¬ čino Narodnega Vi ječa ta pakt potepta¬ la še prej, predno se je dr. Korošcu po¬ srečilo vrniti se v domovino in v Žene¬ vi sklenjeni pakt razglasiti ter uvelja¬ viti. Dr. Korošec je bil že na potu, ko je iz Beograda dne 1. decembra 1918 bilo brez njegove vednosti razglašeno tako- imenovano “ujedinjenje”. Brez dvoma je bilo to grdo dejanje, ki ga pa ni zakri¬ vil dr. Korošec, marveč večina hrvaških poslancev iz hrvatsko-srbske koalicije, ki so dr. Korošca postavili pred dovrše¬ no dejstvo. Tedaj pa so Italijani stali na Vrhniki, Maribor je bil v nevarnosti, Ko¬ roška je bila y nevarnosti. Dr. Korošec je zato moral reševati, kar se je rešiti dalo. Slovenci smo hvaležni temu veli¬ kemu svojemu voditelju, ki je gledal da¬ leč naprej in vse storil, da bi svoj na¬ rod rešil najhujšega. Prizanešeno mu je bilo doživeti, česar se je za svoj narod najbolj bal: italijansko-nemške okupaci¬ je in komunizma ter iz tega trojnega zla izvirajočega mučeništva slovenskega na¬ roda. Z ognjem in mečem so italijanska in nemška krdela privršala nad Sloven¬ ce. In to so bili Paveličevi zavezniki! Le na razvalinah, ki sta jih ustvarila oba Paveličeva zaveznika, je bila mogoča se¬ danja komunistična strahovlada. V članku dr. Pavelič tudi omenja, da je 1. 1943 po kapitulaciji Italije izrazil nemški vladi željo, naj tisti “precejšen del Slovenskega, ki ga je imela zasede¬ nega Italija in ga izpraznila, postane svobodna in samostojna država”. Dr. Pa¬ velič misli tukaj takoimenovano “Ljub¬ ljansko pokrajino”, ki je po širem obse¬ gala devet postaj južne železnice, po dolgem pa dolenjsko železnico od Ljub¬ ljane do Metlike. Imenitna slovenska “nezavisna država”! Več ko pol Slove¬ nije s Štajersko, Koroško in Gorenjsko naj ostane v Hitlerjevem Rajhu, ena tretjina z Notranjsko, Goriško, Krasom in Slovenskim Primorjem naj ostane pa pod Italijo! In to naj bo samostojna slo¬ venska država? To ni več neresnost, to je cinizem gospoda Paveliča, ki mu tež¬ ko najdemo primero. Slovensko narodno zastopstvo v tuji¬ ni se dobro zaveda, kako potrebno je, da Slovenci in Hrvatje v emigraciji skup¬ no sodelujejo. In zato slovenski zastop¬ nik dr. Miha Krek trajno sodeluje z za¬ stopnikom hrvatskega naroda dr. Vlad¬ kom Mačkom, katerega zdaj tudi večina nekdaj Paveličevih ustašev priznava za svojo edino merodajno in od zaveznikov uvaževano glavo. Iz Paveličeve moke pa ne bo kruha za Slovence! Vsaj za tiste ne, ki so pri zdravi pameti! ARETACIJE KOMUNISTOV V PERZIJI V Teheranu je policija zaprla nad 500 komunističnih vodij, pri katerih je isto¬ časno zaplenila velikanske množine kom. materiala. Skupino bežečih komunistov so v bližini Kaspijskega morja napadle divje živali ter je policija, ki to skupino preganja, doslej našla tri razmesarjena trupla. NOVO NASILJE TITOVIH ' KOMUNISTOV NAD KATOLIŠKIMI IN PRAVOSLAVNIMI ŠKOFI Poročali smo že o nasilju, ki ga izva¬ jajo titovi komunisti nad cerkvenimi do¬ stojanstveniki v Sloveniji in Hrvatski. Slovenska škofa Msgr. Vovk in dr. Držečnik sta bila že ponovno predmet ostudnih napadov titovih komunistov. Poročila iz domovine pravijo, da so ti¬ tovi komunisti v zadnjem času še pove¬ čali gonjo proti katoliški in pravoslav¬ ni veri. Posebno so začeli zopet napada¬ ti škofe. Tako so titovci dejansko na¬ padli splitskega pomožnega škofa Fra- niča v Makarski, senjskega pomožnega škofa Pavlišiča so pa obsuli s kamenjem pred glavnim oltarjem v cerkvi v Gero- vu. Velike demonstracije proti cerkve¬ nim predstavnikom so pa titovi komuni¬ sti organizirali v Banjaluki ter so izgna¬ li iz tega mesta katoliškega škofa dr. Dragana Čelika in pravoslavnega ško¬ fa Vasilijo Kostiča. Nahujskana komu¬ nistična druhal je oba cerkvena dosto¬ janstvenika ob odhodu iz mesta napa¬ dala z gnilimi jajci. Vse naročnike "Svobodne Slove¬ nije", ki še niso plačali naročnine za letošnje leto, prav lepo prosimo, da nam jo takoj nakažejo. Ne odlašajte s plačilom, ker s tem povzročate upravi velike težave. List je treba plačevati spreti. Zakaj bi odlašali s plačilom naročnine do konca leta! ARG EX T MN A Predsednik general Peron je izrazil priznanje vsem oddelkom argentin¬ skih oboroženih sil, ki so se udeležili velikih manevrov v pampi Olaen pri Cordobi, pri katerih je bil sam navzoč ter je lahko osebno presodil tehnično usposobljenost argent. vojske. Državni podtajnik za informacije pri predsedstvu vlade Sr. Raul Apold je na povabilo raznih severnoameriš¬ kih filmskih podjetij odpotoval v Se¬ verno Ameriko, kjer bo obiskal več mest ter bo uredil vprašanje izmen¬ jave kulturnih filmov med obema državama. Državno podtajništvo za informaci¬ je je zanikalo vse novice o skorajšnji preosnovi argent. vlade. Te novice je objavila tiskovna agencija Saporiti. V Kordiljerah je v zadnjih dnevih znova padla temperatura ter je tudi močno snežilo. Radi snežnih zametov je vsak cestni in železniški promet s sosednjo republiko prekinjen. Pri spomeniku Kristusu Rešeniku v An¬ dih ie termometer kazal —12 sto¬ pinj. Poštna uprava priporoča, naj ljudje pisem v Čile radi prekinjene¬ ga železniškega prometa ne pošiljajo z navadno pošto, ampak z letalsko. Čile bo 18. t. m. proslavljal 143. ob¬ letnico svoje osvoboditve. Ob tej pri¬ liki bo tudi v Buenos Airesu več slav-, nosti. Predsednik general Peron je poslal predsedniku čilske repubfke generalu Ibanezu lepo spominsko da¬ rilo. V ® J N A A L I MI 15 GORIŠKA IX PRIMORSKA “Katoliški glas” v Gorici je z dvema uvodnikoma “Slovenska krščanska de¬ mokracija v preteklosti” ter “Sloven¬ ska krščanska demokracija v emigraci¬ ji” podal v zgoščeni obliki 60. letno zgo¬ dovino in današnjo delavnost SLS. V zvezi z delavnostjo za čim prejšnjo postavitev Katoliškega doma v Gorici objavlja “Kat. glas” tudi poimensko ce¬ loten Odbor za kat. dom v Gorici, kakor je bil sestavljen v Buenos Airesu. Za letošnje šolske leto je prof. Fadda, znani laški šovinist, ki je sedaj načel¬ nik šolstva, na STO, izdal odredbo, po kateri smejo učiti slovenščino na šolah vsi tisti, ki so dosegli diplome iz jezikov (angleščine, francoščine, španščine, ru¬ ščine, nemščine) in ki so se specializi¬ rali v slovanskih jezikovnih skupinah; poleg tega bodo lahko poučevali sloven¬ ščino še taki, ki imajo diplomo iz slov¬ stva (italijanskega!) ali iz slovstvenih predmetov (italijanskih!), če so le na¬ pravili kak majhen izpit tudi iz sloven¬ ščine. S to odredbo je šolnik Fadda na¬ kazal, da načrtno dela na tem, da bi po¬ lagoma slovenščino sploh izrinil iz šol. Ob peti obletnici obstoja Slovenske prosvete je bil 23. avgusta tabor na Re- 1 pentabru, na katerem se je zbralo več kot tisoč ljudi med njimi zastopniki Ko¬ roških Slovencev pod vodstvom dr. Jo¬ ška Tischlerja. Na sporedu je bilo petje solistov in zborov, recitacije in plesi, prav tako pa tudi predstava “Krsta pri Savici”, kakor ga je spesnil v Argenti- j ni živeči Bine Šulinov. Celotno priredi- ! tev je s pomočjo sodelavcev pripravil I prof. Jože Peterlin. Na taboru je sode- j lovala tudi folklorna plesna skupina, ki je prej že nastopila ob igranju Miklove Zale, še prej pa na titovskem stadionu cb proslavi 1. maja. V Dolbli so postavili nov zvonik. Na dan blagoslovitve se je poleg visokih predstavnikov uprave cone A STO-ja zbralo veliko vernikov. Blizu električne centrale na Soči je utonil 14 letni Marij Hožič, ki je kot begunec iz Grahovega živel v Gorici. V Pevmi so pokopali 73 letnega Leva Pin¬ tarja. , Na Opčinah sta se poročila g. prof. Egidij Košuta iz Sv. Križa in gdč. Lju¬ bica Berce iz Opčin. V Jamljah so pokopali 15 letnega di¬ jaka Bernardina Konje, gojenca Slov. Alojzijevišča. Za novega župana v Števerjanu so izvolili namesto odstopivšega Rudija Marassi-ja (nekdanji Maraž) Ivana Cigliča, za podžupana pa Alojzija Hle- deta iz ščednega. V Trstu je 19. aVg. umrla na posledi¬ cah raka Mara Steinberg, 26 let stara profesorica angleščine na slovenski šo¬ li. Akad. klub “Jadran” je na poročilo o prireditvi v Doberdobu “Demokraciji” poslal nekak popravek, v katerem pra¬ vijo “Jadranaši”, da “klub ne brede po vodah ne tega ne onega političnega vo¬ ditelja”, da med člani “Jadrana” ni lju¬ di, ki izdajajo za par grošev kulturne ideale svobodoljubnega slovenskega na¬ roda in se ne udinjajo komunizmu”. Na univerzi v Neaplju je promoviral na fakulteti za tuje jezike za doktorja Martin Kranner iz Ukev v Kanalski do¬ lini. Dr. Kranner že več let poučuje te¬ lovadbo r.a slov. srednjih šolah v Gorici. Tržaški rojak slikar prof. Avgust Černigoj je z uspehom razstavljal svo¬ ja dela v ljubljanski Mali galeriji. (Nadaljevanje s 1. strani) KAKO SI KOMUNISTI PREDSTAVLJAJO MIR? Nekomunistični svet smatra, da mir pomeni ne samo prestanek vojskovanja z orožjem, marveč da mir pomeni har¬ monično sožitje med narodi, medsebo¬ jen sporazum in popolno odstranitev strahu. Za komunista pa pomeni mir ono stanje, ki bo doseženo, ko bo izvojeva- na končnoveljavna zmaga proletariata in bo ustanovljena brezrazredna družba na svetu. Kadar komunisti govore o mi¬ ru, imajo v mislih stalno notranjo voj¬ no med nekomunističnim in komunistič¬ nim taborom, ki pa ne vzplamti v sploš¬ no vojskovanje. Vendar se boj razredov nadaljuje in polagoma razširja v boj med narodi, ki kaj imajo, in narodi, ki nimajo nič. V tem okviru pa se vedno najde prilika, da tu in tam vzplamti vroča vojna, ki jo je Lenin imenoval “delno vojno”. To se vse lepo vjema z različnim razvojem socialnega stanja v posameznih deželah, ki povzroča, da ko¬ munizem zmaguje postopoma in ob raz¬ ličnem času na različnih krajih. Med tem pa mora vladati, seveda, neka obli¬ ka sožitja, dokler se ne približa čas, ko bo mogoče likvidirati svobodni svet v celoti. Dotlej se pa komunist drži Leni¬ novega nauka, da je treba manevrirati in delati kompromise. Ali pa je tako stanje mir? Komunizem ni nikoli preklical svoje¬ ga namena, da si podjarmi ves svet. Do¬ sledno temu namenu se silno oborožuje in porablja v oboroževalne svrbe več ko polovico narodnega dohodka. Če se oboroževanje za trenutek nekaj zniža, kakor se dogaja v dobi, ko si Malenkov in CO. utrjuje svojo oblast, to ne po¬ meni spremembe oboroževalne politike, ki ii je končni namen zavojevanje sve¬ ta. Zato je prazno upanje, da bo komuni¬ zem kdaj dovolil mednarodno kontrolo v oboroževanju in zlasti kontrolo nad a- tomskim orožjem. Kakor hitro bi svo¬ bodni svet pokazal na katerem koli mestu slabost in bi komunistični vodi¬ telji smatrali, da bi mogli kaj pridobiti, bodo takoj začeli vojno. Stalin je to na¬ povedal z besedami: “Kje bo v prihod- njosti veriga počila? Tam, kjer je njen najšibkejši členek. Ni izključeno, da se bo veriga utrgala recimo v Indiji. .. Morda bo pa počila v Nemčiji. . Kako bi mogel nekomunistični svet mirno počivati, ko mora vendar vedeti, da komunistični vojni stroj čaka samo na ugodno priliko, na šibki členek v ve¬ rigi miru, z namenom, da tam napade z vso silo nekontroliranega orožja? Ka¬ ko se more svobodni svet veseliti miru za eno samo generacijo, ko vendar ve, da so sedanji voditelji komunizma prav tako zvesti učenci mojstra Lenina., ki je dejal: “Dokler obstoja kapitalizem in socializem, ne moremo živeti v miru; končno bo eden od teh zmagal —- in peli ' bodo bilje ali nad sovjetskimi republi- i kami ali pa nad svetovnim kapitaliz¬ mom.” Ali bi ne bilo pametno, da bi I imel svobodni svet vedno pred očmi Sta¬ linove izjave o sovjetskem gospodarstvu in svetovnem položaju, ki jih je podal oktobra 1952 in kjer pravi jasno in nedvoumno, da se mora komunizem izo¬ gibati svetovne vojne samo zato, da ča¬ ka na poostritev revolucionarnih sporov med kapitalističnimi državami in pa spo¬ rov v kolonijah; med tem raste nacio¬ nalizem in z njim odpor zoper koloni¬ zatorje, na drugi strani pa se bližajo neizogibni spori med imperialističnimi silami za svetovna tržišča. NI IZGLEDOV ZA MIR Ko se bo tako stanje do gotove me¬ re uresničilo, se tudi sedanji voditelji svetovnega komunizma ne bodo ustra¬ šili, da se ne bi umešali v svobodni svet, kjer bi kazalo, da bodo imeli uspeh. Le¬ nin je smatral svojo zmago v Rusiji kot prvi korak k svetovnemu komunizmu, in nihče te bistvene točke v nauku Marxa, Lenina in Stalina ni zavrgel. Nasprot¬ no! Na Stalinovem pogrebu je sam Ma¬ lenkov izjavil: “Naša stranka se drži velikih naukov marxizma in leninizma, ki daje stranki in ljudstvu, nepremaglji¬ vo moč in sposobnost, da ubere nove po¬ ti v zgodovini. Iz vsega tega je jasno, da imajo vse . miroljubne besede komunističnih vodi¬ teljev en sam namen — omrtvičiti voljo in oslabiti moč svojih nasprotnikov ta¬ ko dolgo, da bo do kraja zgrajena komu¬ nistična sila, ki ima na svojem prapo¬ ru podjarmljenje vsega sveta. Krščan¬ ski človek, ki bi verjel komunističnim mirovnim popevkam, bi varal samega sebe in svojo okolico; delal bi zoper varnost svoje domovine in bi ne bil de¬ ležen sadov miru, za katerim hrepeni. Zakaj, kakor hitro bo prišel ugoden tre¬ nutek in bo komunistična sila dograje¬ na, bo prišlo do' vojne, pa če si nekomu¬ nistični ljudje še tako iskreno želijo miru. Pod okoliščinami, ki smo jih zgoraj navedli, miroljubno sožitje s komuniz¬ mom enostavno ni mogoče. Še manj je mogoče dograditi mednarodno občestvo, dokler je svet tako usodno razdeljen v dva tabora, od katerih eden zametava pravičnost in ljubezen in se roga vred¬ nosti človeške osebnosti. Mednarodno so¬ žitje je možno le, če vsi člani medna¬ rodne skupnosti priznavajo in se ravna¬ jo po načelih moralnega in legalnega reda, če enako upoštevajo pravičnost in ljubezen. Zato je upostavitev medna¬ rodnega občestva in avtoritete možna le med narodi, ki jim je skupen naravni zakon, ki živi v mislih in željah vseh ljudi ter vodi njihovo vest.' Ali po vsem tem mednarodno občestvo ni možno? Trdno smo prepričani, da je. Sta pa dve poti do uresničitve. Ena je — brezrazredna družba svetovnega ko¬ munizma, druga je — družba, zgrajena na krščanski solidarnosti, ki sta ji pod¬ laga pravičnost in ljubezen. Če je kr¬ ščanstvo pogumno dovolj, da pravičnost in ljubezen ne le uči, marveč da jo u- resniči, potem je gotovo, da bo ljube¬ zen zavladala nad sovraštvom in pra¬ vičnost nad krivičnostjo. Buenos Aires, 17. IX. 1953 SVOEOLNA SLOVENIJA Stran 3, 'ffovtee iz S&H>enije^ Poročali smo že o zadnjih spremeni- bah v vodstvu ljubljanske mestne oboi-1 ne, ko je dosedanji rdeči ljubljanski žu¬ pan generalmajor Jaka Avšič na občin-j ski seji “predlagal” svojo ostavko, •ostavko podžupana, občinskega glavnega tajnika in vseh članov tkzv. gospodar¬ skega odbora. Do teh sprememb v vodstvu ljubljan¬ ske občine je prišlo radi velike korupci- je, ki se ie v letih, odkar imajo komu¬ nisti občino v svojih rokah, razbohotila po vseh mestnih podjetjih. Mesina obči¬ na je imela celo vrsto takih podjetij, ki so pod komunisti postala nekak monopo¬ listični polip, v katerem so se dogajale čudne stvari. Korupcija je zavzela tak obseg, da je 0 njej govorila vsa Ljublja¬ na. Pod pritiskom javnega mnenja so komunisti morali žrtvovati celo za se ta¬ ko zaslužnega moža kot ie Jaka Avšič, ki je bil nekaj časa celo Titov odposla¬ nec v zavezniškem vrhovnem štabu v Berlinu, na*-o minister v slovenski kom. vladi in končno dobil kot sinekuro žu¬ panski stolček v Ljubljani. Da ne bi komunisti bili pred javnostih še bolj umazani radi afer na ljubljanski 1 občini, generalmajorja Avšiča niso are tirali, ampak so ga samo tri dni zasliše- { vali. Sedaj vzračajo del krivice za ne¬ pravilnosti na mestni občini na Avšiče- vega brata, ki je vodil neko tekstilno podjetje. Pri njem je UDBA napravila hišno preizkavo ter je odkrila več tisoč napoleondorov, pri drugem Avšičevem bratu, ki ima večje posestvo, pa so od¬ krili velike količine tekstilnega blaga in 40 oblek iz angleškega blaga, v senu pa je imel skrit nov avtomobil znamke, “Cadillac”. Teh odkritjih komunisti ne obešajo na veliki zvon, da ne bi javnost t videla, da so v afere bili vmešani sami 1 vidni funkcionarji sedanje komunistične diktature. Vzporedno z aferami na mestni občini je prišla na dan tudi velika afera v gospodarskem podjetju ljubljanske mili¬ ce. Preizkave o teh nepravilnostih ne vrši slovenski del komunistične tajne po¬ licije UDBA, ampak njeni organi iz cen¬ trale v Beogradu. V to afero so namreč zapleteni tudi nekateri vidni funkcionar¬ ji slovenske UDBE. Istočasno je prišlo tudi na dan, da imajo nekateri visoki komunistični funk¬ cionarji — ministri in podobno — viso¬ ke denarne naložbe v raznih inozemskih bankah. Odkritje zadnjih korupcijskih afer v Ljubljani je imelo za posledico, da je se¬ daj po ljubljanskih ulicah videti mnogo manj novih avtomobilov, s katerimi so se prej vozarile razne komunistične ve¬ ličine. Boje se namreč, da ne bi tudi nanje padel sum, da so na kakršenkoli čin vpleteni v afere in da s