Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 1. junija 1930. Cena 1 Din. Izhaja vsako nedelo. CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare. Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1∙50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. S prilogov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806. Leto XVII. št. 22. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. Zadruge — rešitev gospodarske krize. Zadružna zveza v Ljubljani je pred zadnjim občnim zborom izdala „Poročilo in računski zaključek za trideseto upravno leto.“ Poročilo med drügim tüdi obsega seznam vseh zadrug, ki so včlanjene v Zadružnoj zvezi. Včlanjenih zadrug je bilo na konci lanskoga leta 578. Med navedenimi zadrugami se nahajajo tüdi naše zadruge. Proti 578 zadrugam je število naših zadrug jako málo; vseh jih je naime 24 i to: 18 hranilnic i posojilnic, 2 Kmetijski nabavni i prodajni zadrugi, 1 mlekarska zadruga, 1 elektrarna, 1 lončarska zadruga i 1 agrarna zadruga. Da se je zadrüžno živlenje v Sloveniji tak močno razvilo, ma svoj zrok. Voditeli lüdstva so videli, da so kmetova i delavcova najvekša pomoč ravno zadruge, pri šterih dobi za mali intereš posojila, potom šterih pa si tüdi lehko za zmerno ceno küpi, ka njemi je potrebno za gospodarstvo i štere njemi pomagajo, da svoje gospodarske pridelke (silje, živino i drügo) za najbolšo ceno spravi na plac. Kelko so včinole zadruge v tom pogledi lüdstvi dobroga, se niti ne da popisati. Na prvi pogled nam je očivestno, da se nahajamo v velkoj gospodarskoj krizi. Gospodar ma vsakši den izdatke, prejemki pa so redki. Na odajo ma malo stvari i še to, ka je z velkim trüdom pripovao, nemre odati, ar ne küpca, ali pa ma jako malo ceno. Da na takši način nastane v gospodarstvi kriza, ne trbe posebi razlagati. Kak naj se tomi odpomore? Edini način je zadrüžništvo; samo potom hranilnic, posebno pa potom nabavnih i odajnih zadrug se bo zbolšao naš gospodarski položaj. Število hranilnic i posojilnic lepo narašča. More pa še bole naraščati. Zadosta posojilnic bomo meli komaj te, kda bo vsaka fara mela svojo hranilnico i bo vsakši gospodar kotriga posojilnice. Tak de omo- gočeno, da se interešna mera zniža i bo mogeo tüdi najvekši sirmak dobiti posojilo. Za rešitev gospodarske krize samo posojilnice ne zadostüjejo. Potrebne so tüdi posebne gospodarske zadruge. To so zadruge, v šterih kotrige za zmerno ceno dobijo vse, ka se pri hiši nüca i potom šterih po najbolšoj ceni oda vse, ka ma na odajo. Prve so nabavne, drüge odajne zadruge. Naša krajina je ne prebogata, vseedno pa je gotovo, da bi se vse prebivalstvo brez velkih potežkoč preživalo, če bi po primernoj ceni vse odvišne pridelke moglo odati. Mi mamo na odajo nekaj polskih pridelkov, živino, perotnino i belice. Da bi se tej pridelki po najbolšoj ceni odali, bi bila potrebna zadruga. Žitnih trgovcov mamo več. Tej küpüjejo zrnje, za kak najnižišo ceno je samo dobijo. Zato bi bila potrebna močna zadruga, ki bi lehko naküpila vse zrnje i bi s tem zbolšala cene. Takša zadruga bi bila potrebna tüdi pri odavanji krumpišov, sadja, šteroga je posebno na Goričkom vnogo itd. Najvekšega pomena za celo krajino pa bi bila velka živinorejska zadruga. Vnogo je kmetov, ki na leto nimajo drügoga notrijemanja, kak to, če odajo kakše živince ali svinče. S tem se potem zdržavlejo celo leto. Srmak se cela leta trüdi, da bi podkrmo stvar i bi jo kem draže odao, zato je potem tem bole žalostno, če jo more dostakrat potepsti brez prave cene. Če bi meli zadrugo, ki pri küpüvanji ne bi gledala na to, da bi mela masten šeft, nego da bi pomagala svojim kotrigam, bi bilo v tom tali dosta bolše. Ravnotak je pri odavanji perotnine i belic. Te vrstice smo napisali z namenom, da bi se v celoj krajini še bole zbüdilo zanimanje za zadrüžno živlenje. Ne smemo gledati, kak dostakrat „gorplačamo“ i preklinjati zavolo žmetnoga stana, nego moremo začnoti z delom, ki vodi do bolše prihodnosti. Ljubljanskomi vladiki. Na svetek vnebozastoplenja Gospodovoga je ljubljanski vladika, dr. Anton Bonaventura Jeglič obhajao 80 letnico svojega rojstva. Pri toj priliki njemi je celi slovenski narod skazao svojo lübav. Kak v Ljubljani tak tüdi v drügih krajih so se vršile velke slovesnosti. Tüdi mi se pridrüžimo vsem častilcom velkoga püšpeka Bonaventure, ki si je ogledao tüdi našo krajino i njemi kličemo: „Vladika, sprimi izraz našega veselja nad miloščov, štero Ti je skazao Vsemogočni s tem, da Ti je dao dočakati tak visiko starost. Ohrani naj Te še nadale v blagor vernikov. Orao, sejao si i zaslüžo si obilno žetev i Plačnik Ti tüdi plačila ne odtegne“. Ka novoga v Belgradi ? Visiki gostje v Belgradi. V soboto sta se pripelala v Belgrad francoski minister za delo Loncheur i rumunski poslanik v Londoni Titulescu. Naši politični krogi so oba slovesno sprijali. Med gostoma i našimi ministri je prišlo do razgovora od pariškoga sporazuma. Občni zbor zveze vinskih trgovcov. V pondelek se je vršo tü občni zbor Zveze veletrgovcov z vinom. Poleg volitev se je vnogo razpravlalo od toga, kak bi se pozdignila trgovina z vinom. S pogledom na to je bila sestavlena spomenica, štero so poslali ministerstvom. Svetovna politika. Bojevili Mussolini. Zadnji čas nastopa italjanski ministerski predsedsednik Mussolini tak bojevito, da zbüja pozornost v vseh državaj. V dnevaj, kda se telko govori od stvarjanja trdnejšega mira, teh govorov 2 NOVINE 1. junija 1930. nihče ne odobrava, posebno pa francoski listi naglašajo, da se zavolo njih z Italijov več ne mogoče pogajati. Vogri za krala. Takzvani legitimisti delajo na to, da bi Vogrska znova postala kralestvo. Kral bi naj postao nadvojvoda Oton, sin zadnjega krala Karla. Angleška vlada v stiski. Macdonaldova delavska vlada ma nasproti konservativcom od dneva do dneva bole trdi boj. Samo liberalcom se ma zahvaliti, da se nešterni zakoni sprejmejo. Krvava Indija. Nemiri v Indiji so se spremenili v krvave demonštracije. Den za dnevom se vrši boj med Gandijovimi pristaši i policijov. Na stotine nacionalistov je že aretiranih, vnogo jih je že prelejalo krv, boj za slobodo pa še vseedno vodijo naprej. Kalendar. juni (30 dni) 23. teden. Žid. kat.: 2. 3. Sabuoth. Senje: 2. Ormož, 3. Rakičan, 4.Križevci, 5. Turnišče. Vreme: Do polovice tedna vedro, v drügoj polovici pa oblačno i deževno. Novi vozni red: Hodoš: prihod iz M. S. ob 1114 i 1748 vöri odhod v M. S. ob 606 i 1204 vöri Murska Sobota: prihod iz Hodoša ob 745 i 1340 vöri odhod v Hodoš ob 930 i 16 vöri prih. iz Ormoža ob 912, 1541,1935,2040 v. odh. v Ormož ob 516, 920, 1410, 1858 v. Ljutomer: prih. iz G. Radgone 543, 1415, 1923 v. odh. v G. Radgono 840, 1510, 2004 v. Ormož: prih. iz M. S. ob 702, 1310, 16, 2048 v. odh. v M, S. ob 728,1355, 1615, 1854 v. D. Lendava: prih. iz Čak. ob 516, 908, 1349, 2038 v. odh. v Čak. ob 526, 1015, 1416, 21 v. Čakovec: prih. iz D. L. ob 625, 1125,1514, 2210 v. odh. v. D. L. ob 423, 802, 1255, 1932 v. Što ma opravek v Maribori, Ljubljani i Zagrebi, naj potüje tak iz Sobote, kak iz Lendave s prvim jütrašnjim vlakom. Murska Sobota — Den „Rdečega križa“. Na risalsko nedelo i pondelek bo po celoj državi, tak tüdi v M. Soboti den „Rdečega križa“. Pri toj priliki se razloži celomi narodi, da je namen R. kr. edino to, da podpira siromaške, nesrečne, da pomaga brisati bližnjemi skuze i ga tolažiti. V soboto, nedelo i pondelek bodo odborniki R. križa, župani i š. upraviteli nabirali nove kotrige. Naj se nihče ne brani pristopiti, nego naj radovolno plačajo 30 Din. letne članarine. Vsako najskromnejše darilo se zahvalno sprejme, posebno letos, kda pošle R. križ četvero siromaške betežne dece k morji. — Tridnevnica. Od nedele popoldne do Vnebohoda dopoldne se je vršila v farnoj cerkvi pod vodstvom gg. Salezijancov tridnevnica na čast blaženomi Janezi Boski. Po drügih varašaj se misijonov, dühovnih vaj i podobnih, izrednih pobožnosti vdeležüje navadno vsa inteligenca. Tüdi med našov so se našle gospe i gospodje, ki so se je po mogočnosti vdeležili, velka večina pa se ne zmenila za njo, čeravno smo prle tüdi inteligenco povabili k sodelüvanji. — Skupna obrtna zadruga naznanja, da se krojaški i damski prikrojevalni tečaj otvori v tork 11. junija t. l. . popoldnevi ob 2. vöri v prostori obrtne zadruge. — Ping-pong tekma. Preminoča nedela je športnomi klubi „Mura“ znova prinesla zmago, štera lehko s ponosom navda ne samo kotrige „Mure“, nego vse Sobočančance. V soboto i nedelo so se vršile pingpong tekme za državno prvenstvo. Poleg Mure se je tekme vdeležilo več drügih slovenskih i hrvatskih klubov. Zmago so odnesli: v igri posameznikov za gospode Janez Nemec (Mura), v igri posameznikov za dame ga Legenštein (Čakovec), v igri parov za gospode brata Nemec (Mura), v igri parov za dame gdč. Jonaš Čimperman (Mura), v mešanoj igri parov gdč. Jonaš, g. Nemec Janez, v igri moštev je dobo prvo mesto klub iz Sombora. Prvaka Jugoslavije za leto 1930. sta gdč. Jonaš i g. Nemec Janez. Obema iz srca častitamo. — Iz „Jutra“. Preminočo sredo (21. maja) je Jutro pod naslovom „Ali naj postane Murska Sobota mesto“ med drügimi zapisalo: „Mesto (varaš) brez trotoarov, brez kanalizacije, brez šole, poslopja, v katerem je ta, pač ne moremo tako nazivati. Pa še marsičesa ni“. G. dopisnik je meo čista prav i mi se njegovoj ugotovitvi pridrüžüjemo. Te zadeve bi moglo občinsko poglavarstvo kem prle rešiti, ar so takše, da ne trpijo odlašanja. Kda bi bilo vse to v redi, potem bi se lehko mislilo na drüge menje važne stvari (kak je naküp grada s parkom itd.), se razmi, če bi občina mela potrebne peneze. Slovenska krajina Širitelom! Popunoma sigurna zavarovalnica je „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani“ štero je ustanovo sam Prezvišeni g. Dr. Anton Bonaventura Jeglič ljubljanski knezoškof, da ponesrečeni lüdje ne bi bili vkanjeni. Dostakrat se je najmre zgodilo na sveti, ka je siromak zavarüvanec komaj dobo par krajcarov za svoje vnogoletne prispevke v nesreči od drüžb, šterih namen neje bio pomagati ponesrečenomi, nego sebi. Naj se reši narod takših inozemskih, tüjih drüžb, pri šterih bi znao zgübiti so lübitelje lüdstva ustanovili „Vzajemno zavarovalnico“. Ta je edna najbole razširjenih i jo vsaki hvali, ki je pri njoj bio zavarüvani. Brez razlike vere i narodnosti pa brez razlike mišlenja na edno ali drügo stran jo vsi podpirajo i hvalijo, ar je poštena i solidna. Od več strani oprošena naša uprava, naj potom svojih lüdi ide svojim naročnikom i njihovim poznancom po celoj Slovenskoj Krajini na roko s tem, ka sprejme zavarüvanje za to drüžbo, se je odločila, da to včini. Zato prosi svoje vrle širitele i vse, ki ščejo to delo v svojem kraji na skrbi meti, naj se javijo pri upravi Novin v Črensovcih i naj toj javijo vsa zvarüvanja. V denešnjoj številki se začne oglašati drüžba i se bo oglašala edno leto. V tom časi se vüpamo, da bo cela Slovenska Krajina spoznala to pošteno i solidno zvarovalnico i bo v najvekšoj meri k njoj pristopila. Uprava Novin v Črensovcih. — Smrtna kosa. V Satahovcih so v pondelek popoldnevi pokopali 82 letno Žužo Žökš. Bila je duže časa betežasta. Zavolo dobroga srca i zglednoga živlenja jo je vse poštüvalo i lübilo posebno sirmaki, štere je rada podpirala. — Pozdrav iz Francije. Srčno pozdravlajo svojo rodbino, znance i celi narod naše krajine: Barber Peter, Küčan Janoš, Andrejek Ernest s Križavec, Krčmar Štefan iz V. Sela, Šeruga Aleksij s Šalovec, Tibola Jožef, Matuš Karol, Najherc Jožef iz Vel. Dolenec i Kolmanič Jožef iz M. Sobote. — Novi župan. Župan Kerec Anton na Cankovi je na lastno prošnjo rešeni županskih dužnosti. Za njegovoga naslednika je postavleni g. Vogler Viktor. 1. junija 1930. NOVINE 3 — Pozdrav pošilajo iz Paulshofa v Nemčiji. Žilavec Franc i njegova partija: Žilavec Ana, dve Gomboc Mariji, Dravec Jožef, Grečl i Jug Marija, Flisar Franca, Vogrinčič Cecilija, Boris Ana, dve Huber Ani, Küzmič Ana, Küzmič Marija. Naznanjajo, ka se njim dobro godi ovak, samo to veliko tožbo majo, ka morejo ešče po nedelaj delati. Naznanjamo to Borzi dela, naj pogledne kak so se ti lüdje pogodili i naj drügo leto poskrbi za nedele počítek delavcom, če za letos ne bi bila pogodba takša. Če pa majo v pogodbi, da ne bodo delali, te pa naj javi na centralo v Berlin, ka se drži delodajalec pogodbe. — Pri toj priliki ostro povdarjamo, ka se za naše sezonske delavce more skrbeti, ka majo po nedelaj i svetkaj božo slüžbo i počitek. To je velka dužnost državne borze dela. — Nova telefonska postaja. V prvoj polovici preminočega meseca se je na pošti v Mačkovcih otvorila telefonska centrala z javnov govorilnicov. Postaja opravla tüdi telegrafske posle. — „INKA“ dišeča vinovica odstrani za gotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI. — Prosenjakovci. Občina je dobila dva noviva občinskiva odbornika. Odstavleniva sta bila Kovač Karol i Horvat Aleksander, na mesto njiva pa postavleniva Kovač Jožef i Vöröš Jožef. — Nogo si je strla. Šestdesetštiri letno Golob Terezijo iz Bogojine je zadela velka nesreča. Na njivo je pelala gnoj. Ar je trbelo iti dol po klanci, je štela kola z lancom zvezati. Pri tom jo je zadela nesreča. Noga je po nepriliki prišla med kolo i lanc. Kola so žensko potegnola. Spadnola je i se vlekla za kolami, dokeč se krave neso stavile. Starka se sama ne mogla rešiti. Čakala je, dokeč neso prišli lüdje, ki so z njiv vidili, ka se je zgodilo. Groza jih je stepla, kda so nesrečnico zaglednoli. Bila je stučena i levo nogo je mela strto. Čonta je predrla kozo. Starko so spravili v Soboški špitao, hiša njena pa je ostala prazna, ar je gospodar že pred 15 leti vmro, deca pa so v Ameriki. Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici. 39 — Grozen skok. V sobočko bolnico so pripelali iz Vadarec 13 letnoga glüho-nemoga Čopnjak Štefana, šteroga je zavolo nepremišlenosti zadela grozna nesreča. Na topoli, ki stoji blüzi domače hiše, si je sraka napravila gnezdo. Dečko jo je zasledüvao. Nekaj časa jo je hodo opazüvat, kda je pa mislo, da so v gnezdi že mladi, je splezao na topolo. Gnezdo je bilo ščista na vrhi. Pod dečkom so se lomile veje, a za vse to se ne brigao. Srečno je priplezao do gnezde. Ka je bilo v gnezdi je pobrao vö, gnezdo je razdro i nato je pogledno proti dom. Najhitrej se njemi ne lü- bilo, da bi se med vejami spüščao dol, nego se njemi je zbüdila skradnja misel, ali Bog zna ka njemi je prišlo v glavo. Zagnao se je i spüsto, kak da bi šteo leteti. Kda je prileto na tla, je počilo i nesrečen dečko je obležao kak mrtev. Samo za nekaj časa je prišeo k zavesti. Skrajni skok je meo grozne posledice. Dečko si je potro obe nogi i spodnjo čelüst. Zadobo je tüdi drüge poškodbe i je žmetno vervati, da bi ostao pri živlenji. — Pozdrav pošilajo iz Crezancyja na Francuskom: Lazar Kalman, žena Marija, Lazar Karol i Lazar Tinka. Iz Šülinec so odišli. Zahvalnost. Iz tišinske fare je nekša siromaška düša plačala mešo i dala dar za afrikanske sirote pri Klaverovoj drüžbi za zdravje gospoda Sakoviča. To dete samo sebe hvali. ZA NEDELO. Po vüzmi šésta. Evang. sv. Jánoša vu 15 táli. Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim: Kda pride Oveseliteo, šteroga jaz pošlem vam od Očé, Dühá pravice, ki od Očé zhája; on bode svedočánstvo činio od mene: i vi te svedočili, ár ste od začétka ž menom. Eta sam vam gučao, naj se ne spáčite. Brezi Synagog vás včinijo: ali pride vöra, da vsàki, ki vás mori, bode štimao; ka Bogi slüžbo včini. I eta včinijo vam; ár ne poznajo Očo, niti mené. Ali eta sam vam gučao; naj gda pride vöra, se spomenéte; ka sam jas vam pravo. Iz sveta. Draga vožnja. Predlani je zakrivio francoski poslanec Marc Dousceau težko nesrečo. Vodo je automobil i na strmnom ovinki njemi je odpovedalo krmilo. Voz se je zdrobo i je rano tri mimoidoče pešce. Eden med njimi, lüdskošolski vučiteo Ayert, je v kratkom mro, ostala dva sta bila težko ranjena. Sodnik je obsodo krivca na 4 mesece ječe, a samo pogojno, ar ne bio ešče kažnjen. Za škodo je mogo žrtvam plačati 550.000 frankov odškodnine. Na svojo nesrečo je tüdi Dousceau ne bio zavarovan i tak je mogo celi znesek s svojega žepa odšteti. Poslanec, ki je v svojem volilnom okraji Corréze meo velko poštenje, je skleno pošteno poravnati svoj dug. Odao je hišo i vse svojo vrednost. Posrečilo se njemi je z velkov težavov 500.000 frankov dobiti s šterim je plačao poškodüvane. Ali osto je dužen 50.000 frankov, ar jih ne mogo nigde dobiti. Zdaj ga je tožo eden izmed poškodüvanih, Bonneaux, ar je poteko rok. Zakon je neizprosen i je mogo iti negdašnji poslanec v vozo. Velka železniška nesreča. Osebni vlak, ki je v tork noč zapüsto Moskvo i odpelao proti Kazani, glavnomi mesti avtonomne tatarske republike, je okoli dveh zjütraj pri postaji Černeja odleto v tovorni vlak. Osebni vlak, ki je vozo z brzinov 60 km. na vöro, namesto 40 km. je skočo s tira. Lokomotiva se je prevrgla, pri šterom sta bila morjeniva strojovodja i kürjač. Štirje vagoni so začnoli goreti i so popunoma vničeni. Skoro vsi potniki, ki so bili v teh vagonaj, so zgoreli. Več oseb, ki so jih hüdo opečene rešili, so znoreli. V treh posebnih vagonaj so se vozili iz moskve šolska deca, štero je nekše dobrodelno delno drüštvo poslalo v tatarsko republiko na oddih. Od dece je devet mrtvih, štirinajset težko ranjenih, dosta pa lehko poškodüvanih. Pri nesreči so se odigravali strahoviti prizori. Zavolo tmice so potniki, ki so se rešili, zgübili svojce i vnogo jih je bežalo nazaj v goreče vagone. Z benzinom napunjeni tok tovornoga vlaka je eksplodirao, pri šterom sta bila morjeniva dva železničara. Vsega vküp so dozdaj izkopali izpod razvalin 30 mrtvecov. Mislijo pa, da je pod razvalinami šče več mrtvih. Nevarno poškodüvanih je petdeset potnikov. Trije delavci so se zagiftan z meson ovce. V šumi Kozari se je zgodo redek sulčaj zagiftanja. Šumski delavci tvrdke Mitra Vojvode i to so Mihajlo Bekvarek, Štefan Berecki i Pavel Hajdema, vsi iz Dubrave, so küpili od dvá kmeta nekelko kil ovčenoga mesa. Kda so meso pojeli so dobili velke bolečine v želodci. Včasi je bila preiskava i te se zvedlo, da je ovca, štere meso so jeli delavci bila vgrižjena od kače i tak je bilo ovčeno meso zagiftano. — Aeroplan spadno med vnožino dece. Te dni so na letališči v Katovici priredili nekši letalski miting za šolsko mladino. Poleg je bite več sto šolske dece. Pri izvajanji loopinga pa se je v enokrovnom letali, ki ga je pilotirao letalec Biala, pokvaro motor i aeroplan je z višine kakši 50 metrov spadno med vnožino dece. Aeroplan je pokopao pod sebe dve deteti, od šteri je bio eden taki mrtev, drügi pa težko ranjeni. Aeroplan se je popunoma razbio. Tüdi letalec Biala se je težko rano i je malo vüpanja, da bi ozdravo. Med decov je nesreča napravila velko zmešnjavo. 4 NOVINE 1. junija 1930. JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17. Sprejema v zavarüvanje: 1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo. 2. Zvone glaže proti razpoki i prelomi. 3. Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj. Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojosnila brezplačno! Delavske zadeve. Vse naše drage delavce v tüjini opominamo, ka si naj ne želejo tak preveč dobroga živlenja i lehkoga dela, nego naj bodo malo bole skromni, menše žele pa več veselja do dela, to si naj vcepijo v srce i teda nede zrokov za pritožbe. Vsakomi je znano, ka je zato šo na delo, da bode tam opravlao težko delo i tak slüžo dinare, štere doma krvavo potrebüje. Nemremo razmeti, kak je to, ka nešterni naši delavci pridoči na delo, neščejo tam opravlati dela kak bi je mogli, nego po svojoj voli, ka ščejo to delajo pa če je to delodajalci prav ali ne, za plačo pa se znajo postavlati. Takši delavci so samo škodlivci vsem drügim poštenim i vrednim delavcom i bole bi bilo, da se nebi trücali i sploh ne šli na delo, nego ostali doma i tak ne bi bilo nikše nevole niti ne vzeto poštenje drügih delavcov. Dale se vsem delavcom naznanja, da smo za volo prevelkih odbitkov pri plači vložili pritožbo na ministerstvo soc. politike v Beogradi i vüpamo, ka de tomi pomagano, da se za davek i zagvüšanost proti brezposelnosti nede več odbijalo od delavske plače; dokeč nede toga rešenja se zna, ka odtegüvanje bode šče nadale, ar se pogodba dozdaj tak glasi, za bolniško i invalidninsko zavarüvanje pa do delavci tüdi sledi t. j. po rešitvi te pritožbe vseedno mogli plačüvati. Bohar Ludvik Polssen bei Gramzow, gornji oglas kak tüdi oglas v preminočoj številki vala tüdi za Vas i vse delavce. Za odgovor priložite vsikdar znamko po 3 Din. — Javna borza dela v M. Soboti. Za gospodinje. Kak se spozna pravo platno? Čisto platno se spozna po prvom pranji. Platno se more oprati v žaj- fanci, nato vüni posüšiti. Če je platno pravo, ostane posüšeni falat popunoma gladek, če pa ne čisto platno, se falat zgüba. Kak se odpravijo črvi iz pohištva? Komaj pohištvo staro par let, začne črv svoje delo. Če si gospodinja ne ve pomagati, ma pomali čisto prelüknjano pohištvo. Pomaga si najleži na te način, da vse lüknjice, štere je zvrtao na pohištvi črv, nama že z lükovov tekočinov tak da pride tüdi v lüknjice. V te namen je dober tüdi lenov olij. Vroče jestvine škodijo. „Joj, da so nebesa daleč od zemle“, je zdehno nekši potnik, kda se je v krčmi poparo z vročov župov. Vroče jestvine pa človeka ne samo poparijo, nego so tüdi inači škodlive. Najbole kvarijo vroče jedi zobe i želodec. Gospodinje, če ravno je včasih sila, pomilüjte svoje familije i ne davlite na sto vročih jestvin. Gospodarstvo Važno za vinogradnike. Vnogim kmetovalcom ne znano, da je po zakoni od obnavlanja i pospešüvanja vinogradništva razvnožüvanje samorodnic (šmarnice itd.) zabranjeno. Ar so določene ostre kazni proti kršite lom teh odredb, naj kmetovalcí nanovo ne sadijo šmarnice, ki je tüdi obdačena z banovinskov taksov na samorodnice. Obstoječa šmarnica v izrazitih vinogradnih legaj se naj precepi v zelenom stanji, v vseh drügih položajih se pa naj izkrči i se naj nadomesti z drügimi kulturami, posebno s sadnim drevjom. Sreski načelnik: Lipovšek. Brezplačna oddaja gozdnih sadik kmečkim posestnikom spomladi 1931 iz državne gozdne drevesnice v Murskoj Soboti. Tisti posestniki, šterim je toča augusta 1928. l. loge tak močno poškodüvala, da so iste mogli na čisto (golo) sekati i je naravna pogozditev nastalih goličav izklüčena ali pa jo je le deloma pričaküvati, naj nemüdoma, a najkesnej do 20. junija t. i. vložijo nekolekovane prošnje, naslovlene na Sresko načelstvo v Murskoj Soboti za brezplačno podelitev potrebnih gozdnih sadik. V teh prošnjaj se naj navede površina parcel, štere trebe pogozditi i potrebno število i vrste sadik. Prosilcom se bodo dajale borove i akacijine močno razvite sadike na sprotlike l. 1931. Za pojasnila i nasvete se trbe obrnoti na Sresko načelstvo v Murskoj Soboti (soba št. 4.) Cene: Penezi (29. maja.): dolar Din 56∙40, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7 90, lira Din 2∙90, pengő Din 9∙80, marka Din 13∙37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2∙20. Zivína: biki, jünci i telice Din. 8—10 (jako debeli Din. 11), krave Din. 4—8, teoci Din. 14—15∙—, svinje Din. 16—17∙— (debele do 18 Din.) Zrnje: pšenica Din. 180, žito Din. 140, kukorca Din. 130—140, krumpli Din 50, ajdina Din. 160, proso Din. 150, črešnjevec Din. 300, mešani Din. 200. Mlatilnica. 4 Zavolo drüge küpnje se oda na ratno odplačilo 7 let stara mlatilnica z „LANZ“ samohodečov lokomobilov 6 HP. Pozvedi se pri lastniki Poredoš Fr. Moravci p. Martjanci. BSA motorbicikl 500 c3 Sport Typa popunoma novi se fal oda. Opita se v M. Soboti Šolska ulica hšt. 32. 3 ČASTNA IZJAVA. Jaz podpisana Ana Jerič, posestnica v Dokležovji izjavlam s tem svoje obžalüvanje nad tem, da sem Agico Zver, trgovko v Dokležovji razžalila na njenoj časti. Zahvalüjem se njoj, da je odstopila od zasebne tožbe. Dokležovje, dne 22. 5. 1930. ANA JERIČ 1. junija 1930. NOVINE 5 Za naše male. Antolin Andrej: Jelen, riba i ftica. Kda sta Jezuš i sv. Peter po sveti hodila, še ne büo zidanih mostov, kak jih mamo dnesden. Te so se mogli lüdje v čunaj prevažati prek reke i potoke. Lüdje, ki so te poseo opravlali, so bili brodari. Tak je bio oča, ki je meo tri sine. Vsi trije so bili brodari. Meli so siromaško kučo poleg vode, ki je bila jako globoka, a ne široka. Kda se sini navolijo vodnoga brodarjenja, sklenejo napraviti most prek vode i mostnino pobirati. V par tednih je bio most gotov. Najstarejši sin ide prvi mostnino pobirat. Prišla sta Kristuš i sv. Peter. Kristuš je pitao mostnino pobirajočega: „Kelko je mostnine?“ Sin odgovori: „Sto koron.“ Kristuš pita dale: „Ali neščeš nikaj drügoga?“ Sin: „Nikaj drügoga, nego samo čisto zlato i srebro!“ Kristuš njemi prešte 100 koron i ide dale. Kda pride najstarejši sin, ki je mostnino pobirao, domo, pravi: Jaz sem dnes dobro slüžo. Dva človeka sta štela iti prek mosta, a jaz sem 100 koron zahtevao od njiva i dala sta mi.“ Kda to čüje drügi sin, pravi: „Le potrpite; vütro idem jaz mostnino pobirat i bom proso dvesto koron mostnine.“ Drügo zajtro ide mlajši sin na most, da bi pobirao mostnino. Prišla sta znova sv. Peter i Kristuš. Kristuš pita: „Kelko je mostnine?“ Sin odgovori: „Dvesto kron.“ Kristuš: „Ali ne vzemeš nikaj drügoga?“ Sin: „Nikaj drügo, nego samo čisto zlato i srebro.“ Kristuš njemi da peneze i odide s sv. Petrom dale. Kda se zvečeri, se poda drügi sin domo. Oči i bratoma pravi: „Evo me!“ jaz sem dnes več dobo, nego li moj brat včera. Poglejte dvesto koron! Tüdi dnes sta prišla tistiva dva človeka i sta naštela mostnino, kelko sem zahtevao. Najmlajši sin se oglasi: „Vütro bom šo jaz pobirat mostnino!“ Kda to čüjeta starejšiva brata, njemi pravita: „Sirmaček, ti si prenori, tebi tistiva človeka niti filera ne data!“ (Dale.) VGANKE. Predzadnja številka. Rešitev so poslali: Bedič Jožef M. Sobota, Sraka Št. Lipovci, Vogrinčič Janez Küpšinci. Nagrado (Fantič le gor stan’!) dobi Sraka Št. Lipovci. Zadnja številka. Rešitev: 1. Šolski upravitelj. 2. Mesec; vsakši mesec se pomladi. 3. Nesreča izmodri človeka. 4. Buha. 5. Kda jo nese na glavi. 6. Vadno. Imena rešilcov objavimo v prišestnoj številki. Nove vganke: 1. Skrit slovenski pregovor. (Poslao Bedič Jožef, dij M. Sobota.) 2. Rok Pojošič Kamnik Ka je te mož? (Poslala M. Novak, Satahovci.) 3. Eden oča ma vnogo sinov; vsi majo krščake samo on ne. Ka je to? (Poslao Gider I. Vančaves.) 4. Na cesto priletelo pa srca ne melo. Ka je to? 5. Z glavov puha, s srcom küha, z nogami melje daleč nas odpelje. Ka je to? (Obe poslao Fr. Novak, Veščica.) 6. Ka to pomeni? (Poslao Gomboši Anton, Krajna) Za nagrado vseh vgank se dobi povest: „Odpoved nesrečne žene. Pošta upravništva. Žilavec Franc i cela partija, Paulshof. Vaše pozdrave z zahvalnostjov sprejeli. I mi vas vse lepo pozdravlamo. Naročnino sprejeli. Z 10 Marki je plačana cela do 1. decembra pa tüdi vse plačano za Žilavec Ano v Gerlincih. Za Višek se opravi sveta meša kak želete na čast Srci Jezušovomi i Marijinomi za vse vas. Kerec Števan, Prosečkaves. Novin bo od k jun. menje hodilo, kak prosiš. Zadnje so šle ta, zato ka je pismo prekesno prišlo. Račun dobita v Nemčijo kak prosi. Če što to misli, ka grofi nazaj dobijo zemlo, tistomi pač ne mogoče pomagati. Ka ste küpili, ste küpili, je vaše, samo pazite, ka jo Čisto prek dobite, zato ka so strašni dugovje gor tabulirani. To pa mate prav, ka za vašo siromaško zemlo menje ponüjate, kak se trži tam, kde je bolša zemla. Kerec Janoš, Taschenhausen, Nemčija. Mate naprejplačano za Nemčijo z domačov naročninov do l. številke meseca augusta. Potem plačate kak vsaki na mesec 6 Din. 50 par. Ružič Karol, Luisgarde, Nemčija. Do konca maja ste doma vöplačali. V Nemčiji plačate 6 Din. 50 par na mesec. Barbelj Ivan, Križevci. Sini smo poslali na Francusko Novine. Lehko je plačate tüdi vi, sin naj vam pošle naročnino i prosite ček od tiskarne, ali nas. Na mesec cena 6 Din. 50 par. Pozvek Franc, Roggenstein, Nemčija. Do meseca aprila, dokeč neste šli z domi, je vse plačano. Od 1. aprila pa plačate vsaki mesec 8 Din. 50 par, to je 68 Dinarov. Naznanite nam, šteroga M. Lista ste ne dobili, da vam ga dopošlemo! Hari Franca domači, Krašči. Pošlite nam vašega ljubljanski naslov. Lebar Koloman Krog. Prosimo vas, dajte nam naslov Rajbar Franca v Franciji, zato ka so majuške Novine prišle nazaj. Čahuk Kalman, Križevci 69. Ne pošiljamo vam več v Trbovlje, nego redno v Križevce na te naslov list Novine. Javite se na pošti, povejte, da vam ga izročijo. Če bi kakšikoli nered bio, taki nam javite! Gerenčer J. Beltinci. Prepisali smo naslov; prle ne smo stavili v Dobrovniki, dokeč neste nam javili, ka stavimo. Smo bili mišlenja, da je to drugi g. Gerenčer, ki jih naroča. Gaber Anton, Serdica 63. Pošljite nam naslov vašega iz Francije, če ste že dobili novoga. Na staroga več ne dobi naših listov, ka se je odselo. Mesarič Franc, Razkriž 22. Dolar za naročnino po Hozjan Števani sprejeli. Lepa hvala za višek. Barber Ivan, Križevci. Dobljenih 36 Din. smo spisali za naročnino sinovinih Novin za Francijo. Dobiva je od 1. aprila. AGRARNE ZADEVE Polovična cena dnevne cene. Zdaj ka so se naši i Madjari pogodili v Hagi i Parizi, se širijo vesti, ka de cena agrarne zemle Polovična cena dnevne cene. Mi na to etak odgovorimo: Ka je naša država Madjarom obečala za agrarno zemlo, neje ešče cena agrarne zemle. To pa zato, ka mi nemamo samo mad- 6. NOVINE 1. junija 1930 jarske državlane veleposestnike, nego mamo tüdi podanike drügih držav, večinoma pa so podaniki naše države, šterim je vzeta agrarna zemla za namene agrarne reforme. Vse te okolnosti se bodo jemale v račun pa samo potem se pride do cene, ki naj bi jo mela agrarna zemla. Od polovične dnevne cene gučati je tüdi jako žmetno. Ta ne je vseširom ednaka. So bogati kraji, kde je zemla dobra, a njena cena itak nisika; so pa tüdi kraji, kde je siromaštvo, zemla pa je v želi i čeravno je slaba, je itak draga. Ne bi bilo pravilno, da se jemle dnevna cena po krajaj, nego se more povprečno določiti. Dnevna cena bogate Slavonije je bila že pred dvema letoma 3000 Din. Tak se je tam ponüvala zemla. Pri nas, kde je vnogo slabejša zemla, se je pa dragše tržila, ar je sükešina v zemli, naroda je pa dosta. Ne bi bilo pravično, če bi se v Slavoniji jemalo 1500 Din. polovične, cene, pri nas pa 2500. Povprečna dnevna cena je pri nas najmre 5000 Din. To, ka včasi šteri Amerikanec neštete jezere vrže ta za kakšo zemlo, naj pride samo do nje, ne je dnevna cena. Dnevna cena je poprek pri nas 5000 Din. Poglejte, kak se je največ zemle stržilo v zadnjem časi i pridemo do zaklüčka, ka je cena ne več kak 5000 Din. Pišemo te reči, naj vsi agrarni interesentje bodejo pazlivi i ne obečavajo bogzna kakše cene, ar s tem škodijo sebi i svojim siromaškim bratom. Naj se nihče ne da od kakših agentov zapelati, ka de cena zemle po agrarnom zakoni vekša kak se trži. Tomi samo tisti verje, ki ne vidi skoz prstov. Ve če de cena te vekša, zakaj pa te tržijo!? Za nje bi te tüdi bolše bilo, če ne bi tržili, ar bi sledkar vsaki veleposestnik več dobo!? Vsaki pameten človek s toga more spoznati, da je to samo djalina, v štero ščejo vloviti ptičke: agrarne interesente. Mi se vüpamo v našoj oblasti, ka de šla na roko malomi človeki s cenami agrarne zemle, ka de je zlehka zmagao. Zato pa mirno počakamo agrarni zakon. Novi minister za agrar. Dozdajšnji minister za polodelstvo i agrar je odstopo; na njegovo mesto je imenüvani od Njeg. Vel. krala Dr. Stanko Šibenik, ki je že bio kratek čas minister za agrar i je kazao za siromaškoga interesenta srce pri izvajanji agrarne reforme. Peterka Matjaš Beltinci. Dobili smo od davčne uprave v D. Lendavi odgovor v vašoj zadevi. Pridite po njega. Titan Fr. Krog. Dobite prošeno. Prosili bi vas, da povsod vzemete zraven, kak posvetovalce i po- močnike dozdajšnje odposlance agrarne zadruge; po pravilaj ti morejo zadrugi vse javiti, ka se godi v njihovoj občini i so desna roka zadruge. Veleposestvo v D. Lendavi še ne poslalo pogodb na odobritev. Banska uprava v Ljubljani javla zadrugi, da veleposestvo še ne poslalo pogodbe na odobritev. Zato, ki so küpili od veleposestva i ščejo, ka bi se njim pogodbe razvelavilé, naj je pošlejo zadrugi, ta jih pravočasno prekda. Nihče pa naj se ne boji obdelavati zemlo, čeravno se njemi je prepretilo od kogakoli, ka jo zgübi, če je ne küpi. Takše grožnje so krivične i se ne smejo jemati v poštev, nego javiti oblasti, ka se kaštigajo, ki kaj gučijo. Samo te je lehko guč od toga, ka što zgübi zemlo, če dobi odlok od oblasti, ka jo je zgübo, ovak ne. Pa kda ga dobi, naj priziva na agrarno oblast. To nam javla banska uprava. RITUPER ALOJZ mehanikar i trgovec z biciklini v MURSKOJ SOBOTI ma skladišče najbolših biciklinov i delov za bicikline. 9 Vino po 3 do 10 Din. i jabučnica po 2.50 Din. se dobi v Ljutomeri pri ZAVRATNIKI. 1 Vse ka iščete bodete najšli v novoj ilustriranoj domačoj knigi štero pošle že čez 32 let znana svetovna razpošilalna tvrdka Suttner tüdi Vam brezplačno i poštnine prosto, če jo zahtevate. Najprimernejših novih izumov, praktičnih predmetov za vporabo, gospodinjskih i oblačilnih potrebščin, glazbil, priprav za rezanje vlasi, škéri, perila, oblek, črevlov, igrač itd. ne küpite Nikde tak po ceni i tak dobro kak pri Suttneri, a poleg toga brez rizika, ar to ka ne vgaja, se zamenja, ali pa se vrne penez. Ogromen promet omogočüje tvrdki Suttner, da vso robo falej odava i da vklüb tomi pošila najbolšo kakovost. Zavolo toga zahtevajte taki zdaj ž dopisnicov brezplačno veliko ilustrirano domačo knigo od tvrdke H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945. Vživanje nego s prevdarkom! Če ščete, da Vam bode telovna nega vživanje i če zbérate s prevdarkom, te bodete vzeli Fellerove Elsažajfe zdravja i lepote, šterih delüvanje je v njihovih zdravilnih sestavinah: „Elsa“-žajfa iz lilijinoga mleka, posebno fino za najnežnejšo kožo. „Elsa“-žajfa iz lilijine kreme, blagih svilnatih pen, divnoga dišca. „Elsa“-žajfa iz zučaka, najbokše za deco, popunoma nevtralno. „Elsa“-žajfo glicerinsko, nenadomestlivo za razpokane roke. „Elsa“-boraksovo žajfo, izvrstnoga delüvanja proti sunčnim pegam i t. d. „Elsa“-katranovo žajfo za rast vlasi, za neškodlivo razküžavanje. „Elsa“-žajfa za britje, napravi britje zabavno. Po pošti 5 kom, Elsa-žajfe na izbiro košta 52 Din franko, če se penez pošle naprej, po povzetji 62 Din. „Elsa“-Creme-pomada proti sunčnim pegam i nečistostim kože, za pametno nego kože. „Elsa“-pomada za rast vlasi, krepi vlasišče, pomlajüje vlase. Po pošti 2 lonca edne ali po 1 lonec vsake Elsa-pomade košta 40 Din franko, če se penez pošle naprej; po povzetji 50 Din. Elsadont pasta, ki vstvarja čiste zobe, 1 tuba 8 Din 80. Den za dnevom negüjte telo z Elsapreparati! To pomaga! Dobiva se povsod! Kde ne, zvolite naročiti naravnost pri: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Centrala 146. 1. junija 1930. NOVINE 7 ŠTEFAN LAZAR: KRALJICA ESTERA. Povest po zgodbi iz Sv. pisma. — Dvor je sedaj sama spletkarija. Bivša kraljica Amestris je ustvarila s sinom močno stranko, toda Aman in Mitridates sta njima zvalila na pot veliko skalo. V Ženski hiši je sedaj mnogo prepira. Hudim prepirom je Šahazgaz na ta način naredil konec, da je dal malo Azpazijo, ki ima tako oster jezik, zgrabiti in šibati. Ker pa je Azpazija sorodnica ali ljubica poveljnika telesne straže, kar je nazadnje vseeno, je postal Arbatanos Šahazgazov smrtni sovražnik. Kraljici so tekle solze, toda Artembares se je delal, ko da tega ne vidi. Nadaljeval je: — Bigtan in Teres, ta častivredna lopova, kuhata v glavi nekaj slabega, ker sta vedno pri glavnem vražu in kuhata netopirjevo perut. Bigtanova hči, lepa Parizatis, se je vrnila iz Urmije in reči moram, da je zelo lepo dekle. Ako ne radi drugega, je bil Bigtan zato pri vražu, da bi izvedel za bodočnost: ali bo Parizatis Kserksova izvoljenka. Kraljica se je zbudila iz sanj in je dolgo zrla Hadasso. — Hčerka! — Kaj želiš, presvetla kraljica? — Artembares in Mardohej pazita! Se je že smejala. — Jaz vem, kdo bo nova kraljica! — Kdo? — Hadassa. Kaka Hadassa ? — Ta, ki tukaj sedi . . . Ostrmeli so. — Priglasiš se maršalu Hegai in gotovo prideš v olepševalno delavnico. Ako si ti tako bajno lepa v pomanjkanju, kako boš šele v sijaju in v izobilju. S prepričanjem trdim, da izbere Kserkses tudi izmed tisočev tebe; Hadassa, ti boš perzijska kraljica! Hadassa se je prestrašila. — Kraljica! Mardohej se je še vedno čudil. Artembares se je že smejal. Kraljica je pogladila Hadassine krasne lase. — Dobri bogovi so mi dali to misel. Z Mardohejem greš k Hegaiju in Artembares varna bo pomagal. Glej, da se prikupiš Hegaiju. Dopada se mu skromnost in ljubeznivost; zelo strog je, a dobrodušen in rad pomaga, kdor to zasluži. On lahko zelo mnogo stori za te, oziroma: v našem interesu . . . Mardohej je plašno mežikal. — O, kraljica, ne misli na to. Hadassa je Judinja in Judinja ne more iti tja! — Judinja? Kdo pa pravi, da morata to povedati. Reci, da sta Moabita ali kaj drugega. Saj se vama itak ne pozna preveč, da bi bila Juda. — Umrla bi od strahu! — se je plašila Hadassa. — In kako bi mogla pogledati jaz na tvoje mesto. Kjer si ti sedela! Usmili se me, kraljica . . . Toda kraljica ni odnehala. Oblečeš se v lepo obleko. Ali imaš lepo obleko? Dobro. Ako pridobiš Hegaija, si srečna! Jutri predpoldan gresta le njemu. Ali razumeš, Mardohej? — O, presvetla . . . — Hadassa, ukazujem. In kar mati ukaže, mora ubogljivi otrok sprejeti. In ti si moj ljubi otrok. Ubogaj me. Mislim, da si ti najlepše dekle na svetu in boš Kserksova žena. Jaz ti povem Kserksove napake, slabosti, kaj ima rad, česar nima rad in zmagala boš. Vsedi se na kraljičin prestol, ker pri bogovih, zaslužiš! — Oprosti! — Ukazujem! Hadassa je ponižno sklonila glavo. — Kraljica, dobro in plemenito srce imaš! — je zaklical norec vzhičeno. — In sedaj tudi jaz povem nekaj! Mardohej? — Kaj poveš? — To, da si daj odrezati lase. ker te drugače ne spustijo k mojstru Hegai. Odloži judovsko obleko in se obleči v perzijsko, ali v kako drugo, samo v judovsko ne! In ti, Hadassa? Tudi ti si moraš izbrati drugo ime, ker po obrazu sicer ne, po imenu pa bi spoznali tvojo narodnost. — Tako je! — Tresem se . . . — Ne boj se. Junak je gospod na svetu. — In ako spoznajo, da je judovsko dekle — je vprašal Mardohej — kaj bo potem? — Nič. Lepota jim tudi na Judu ugaja. — Bojim se . . . — Neko lepo ime! — je silil Artembares. — Ki boža uho in srce. Od imena je mnogo odvisno. Izberimo tako, ki ima duh, kakor kaka cvetlica, barvo ko megla v višavi, ki je lahko, kakor pojčolan, dih. Nekaj takega, da bo po črkah tudi kraljevemu podobno. Kraljica se je zamislila. — Našla sem. V očeh se ji je tresel žarek veselja. Hadasso je pritisnila k sebi in v pričakovanjapolni tihoti z njenih, na smeh odprtih ust zazvenelo ono čarobno ime ko sladek, otožen vzdih: — Estera. XIII. Mojster Hegai. Artembares je tekel v Hegaijevo delavnico. — Kje si, olepševalni mojster? Izza težkih zaves se je prikazal siv mož dobrohotnega obraza. — Sinko, kaj hočeš? — Čudo sem pripeljal! — je klical navdušeno. O, Hegai, ko jo boš videl! — Ti se vedno šališ. — O ne. Zunaj je. — Kdo? — Najlepše dekle na svetu. Hegai ni verjel. Moabitsko dekle. Na koncu mesta sem jo našel. Z bratom sta ravno hotela zapustiti mesto, a ustavil sem ju in poklical nazaj. Ko sem jo zagledal, sem od začudenja okamenel. Hegai, pri bogovih, tako lepe nisem videl še nikdar. — Nono! — Kserksu ženo iščete, in to dekle bo perzijska kraljica . . . Hegai! Od kralja dobiš tako pohvalo in dar, kakršnega maršal še nikdar ni dobil. Hodi pogledaj jo! Pograbil je maršala za roko in ga je po izrezljanih stopnicah peljal na dvorišče. — Hegai, ali se ti dopade? Ob koncu stopnic je stala Estera z Mardohejem. Ko se je Hegai ozrl na njo, je od začudenja tiho vzkliknil: — Krasna! (Dalje prihodnjič.) 8 NOVINE 1. junija 1930. Pazite! KOSCI!! Pazite! Če ščete, da bodete meli dobro koso i da bodete v vrsti koscov prvi, si küpite pravo švedsko ocelno koso znamke „ACIER DE SVEDE“ ar je to na sveti najbolša kosa. Za vsako koso dobrostojimo! Dobi se: V železnoj trgovini Tivadar Franca, Dolnja Lendava. Edino pri njem se odavle švedska ocelna kosa. 1 HALO! HALO! Najbolše mašinsko remenje od vsake širine iz najbolših čeških fabrik. Vsaki falat je fabriško garanterani. — Kak tüdi vsakefele ledra i šujsterskih potrebčin se dobi edino po najnižjih cenaj v trgovini CÖR ANA trg. z ledrom i čevlarskimi potrebčinami MURSKA SOBOTA Aleksandrova 2. 14 KMEČKA HRANILNICA i POSOJILNICA v GORNJOJ LENDAVI r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge i je obrestüje po 8 Za vloge je dobroga stanja že več, kak 20,000.000 Din. Posojila dovolüje na poroke i knižbo (tabulacijo). Rentni davek od obresti plača posojilnica sama. Kmetje, obrtniki, delavci i trgovci vložite svoje peneze v to kmečko gaso, ki podpira v stiski naše lüdstvo. 3 (GENERALNA TALIJANSKA PLOVITBA - GENOVA) GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16. NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT IZMEDJU EUROPE I AMERIKE — 39 — Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC