ftt 40.
V Gorici, v četrtek dne 23. aprila 1908.
Iibaji trikrat na teden, in sicer v tank, Četrtek in »lita ob 4. url popoldne tor "lane po poŠt prej »Nina tU v Gorioi na dom pofiiljana:
vsa loto     ........1?> K
TefcaJ XXXVIII.
. »n
P«»ami6ne številke stanejo 10 vin,
„S0Ca" ima naslednje i*r#dne priloge: Ob norem letu »Eailpot po SorlSkem In GritftMMskea" ic nR*itpot po IJobljant it krasjtkts m«Uhu. <5*lj*4*a :. krat t letu „foiBlred teleta!«,  varatkov in poitnli
Naročnino  sprejema tnravniStvo » C«osp«§ki   ulie< , Itev. 7 I. nadsir.  r  *Gorfiin   ^isk&rni«   A, OabrSeel la naročila brea dopostaae sarafatae se se oiiMtno
Oglasi tB poslanice  S« rafcunijo po IMit-virauih tV litkmo l-krat   i* s, 2-lmrt 14 v, 3-krat   i?*7 Vsaka"" vrela.  Ve&krat  po »iogodbi. Večji* črk«) p»i $>rw>turu. — — Reklame in tfcki * uredniškem delu 30 v vrsta. Z« obUko in vstbiuo c$rSa*ov ©dfcUnjatnu *«*ko ud^roraoat.
»ˇ¦• a« narod, svobodo in napredek l<   Dr. K. Lavriž,
Uredništvo
so nahaja v Oospoikt uUolst. 7 v Gorioi v I. nad<h Z nrednikom jo mogoč ^ gJvoilti vsak dan od 8. do 1?, dopolndno ter od 8. do I. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9, do 12. dopolndne, Upravni8tvo se nahaja v Gosposki ulici 8t. 7 v I. nadute, na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase Je plafctl loco Gorica
Dopisi naj se posipajo le uredništvu.
NaroBnina, reklamacije in druge re5i, katere nt spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljaio 1 e opravam«.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od tgoBet vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»SoBat in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naSih knjigarnah in teh-le tobakamah: Schwarzv Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul, Ter. Leban na tekalttSii Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaliScni ulici, I. Matinssi v ulici Pormica, I. Hovafiski v Korenski ulici št. 22; v Irstu v tobakarni Lavrenfiid na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
T.I.I.. it. 83 -               .Gor. Tiskarn«. A. 6»bri8et (odgov. J. Fab6i8) tista in .rt.
Jigosltviisk- vprašuje i«
stsveaski klerikalci.*
štajerski slovenski državni poslanec dr. A. KoroSec je priobčil v „Agratner Tag-blatiu* članek o jagoilovintkem vprašanju. Pravi, da v doglednem časa stopi v jugoslovanskih pokrajinah nato moia&rhtje v akuten stadij narodno v p ra Sanje. Zlasti v n«$i polovici bo hud spop&d med Slovani in Nemci ter med Lahi. Predznaki so že tu: na Koroškem, Kranjskem, ^lajen-kem. Ker so Jugoslovani poti.fneni med Nemce, Lahe tu Ogre, se morajo pripravili za boj v* obrambo *vojih narodnih poz in j. Prvi pog«.<j v ta namen je * 1 o t. n o s t jugoslovanskih plemen. Ur. KoroSec n\ zavieraa za popolno u j i« d i n j e n j e Hrvatov in .Slovencev. I jedinjeni !>i bili niučan čiuiuSj prvega reda na jugu monarhije. Slovenec in Hrvat, /družeča, l i t-tvarjata lahko veliki* stvari, širjenje in izpopolnjevanje kulture «e vrSi mnogo la*je, če se je poMuiuj* ogromna masa. Leposlovna iu znanstvena liieraiura hi fce razvijala lepo, kar M vplivalo u^rlno na narodno zavest Vprašanje natisne, kako izvesti laka .stremljenja > Pravi, da ir«>«*a za teti » tako akcijo v avstrijski poganski *l»or-fski. ko prej ?e opo/arja Hrvat**, nas *« ne dajo odvračati od stremljenj* jk> takem cilja v*h?d ru lični h »nuj, vladajočih v okiirju *k*vee*fcih strank v po«ian*ki i> umiri Ko pridejo narodni zastopniki do popolne jf&^no^ti in »loge. potenj naj ?.«* akdja *iri dalje Med »¦bojno po«v*U»vau;*» na; doVi t*->t*k Tako dr. Koroiec.
(» ujfdinjenju Hrvatov in S»iwn-<"eY f« je pisalo te prrtnnego, aH danw *>;:;<> do ujedinjefcja tako daleč, kakor prej. če ne Se htilj dale«*. Hudi puUu^ni t*ojt dvfna. hor:-» ca wb5t»n«*k, »o ;emali in $* jeKiijpjo m^- i« ča.«, katera hi tahk'» j^ralili ;a u;i»din;ev»n;f. To *e pravi da S.; \niKi f-k\i\>t,-,t pr«*i ts-*nj pregrain, ka:ereg» naj *e drfi j.i^.^t>vatt*ka pvlitika, po k*ter*w n*; w> u*5 -.j« j- >trc? ao naa> kutturr.o, gv*;-o>i*r?ko. K^i;ain*» deio. !>a i-i *e izi;.i v « sar»d, ca t*i.o a/-4u.>;<*-n»e tnetvla r># ;ni*-3t r»*«u* lik-io   v^6-     • »hra-
njena individualnost, jasni skupni smotri, »kupni nastopi po začrtani poti, velika Jugoslavija, močna v politiki in gospodarstvu, "> nam lebdi pred očmi. V tej Jugoslaviji bi biti združeni Slovenci, Hrvatje in Srbi, močni in trdni proti Ogrom, Nemcem in Lahom. Ako bi prišlo do take složnosti, tudi če bi obitojale stranke, bi bili Jugoslovani res močan činitelj nasproti avstrijski in ogrski vladi.
Sicer je prav lepo na prvi hip, kar pravi dr. KoroSec, ali prvo, kar pade v oči čitatelju io #i dirne neprijetno, je to, da ne omenja nič Srbov. Vendar brez Srbov ni mogoče govorni o reševanju jugoslovanskega vprašanja! Ne razsodni Hrvatje in tudi ne razs-e-dni Slovem-i bi se ue pridružili akciji, ki bi morila na ^ujedinjenjo" Slovencev in Hrvatov, Srbe pa brcnila v stran. Ali bi so smejali visoki av^truogrski diplomatje v pest, če bi m« kaj takega prigodilo. Pa Škoda be-mi. fct»r je kaj takega nemogoče. Hrvat in Srh «ta združena, iti knkor znamenja kažejo, o»uneta zdrti*ena. Le mi Slovenci bi morali ubrati dru^a potu ter pričeti huljgo jugoslovansko politiko. Prav sedaj, ko se veže vedno trdmd/« ve/ mod Hrvati in Srbi, je čas, da bi n- jim po?leno pridružili tudi Slovenci, da bi jHMtaii Jugoslovani res jak faktor. Vsi trijt* združeni : kaj bi se dalo vse doseči! Kaku bi He »}»rt*nt<*ni)o vse nam na bolje v primorskih deMah, v banovini, v Bosni! Kako n» »ploh d&leč bi M>ghi taka akcija!
T'»<la dr. Korošec sodi na bunaju v Šu-Mer^ičer« ¦: klubu ter uganja v zeleni Štajer-bki proiMovensko klerikalno politiko. Klerikalna politika v Avjjiriji pa ima svoje glavna trtnedje v .Vmcih. ti-tih .krščanskih* Nemcih, ki i-njvajo o nekem ^tiro-fS tisterreich" p.« sta:e!n kopitu l«-r .»ie/ajo svoje poželjive o*i na j«g, hot- !tujedinjenjaJf pa takega, da bo njim prijalo, t« je po nemSkom klerikalnem oku»u ('*' govorijo slovenski klerikalci o ujedirijr-riju Jugoslovanov, imajo pri tem le «*»;«» posebne namene. Načelno »e oni ti:k lar ne odu^knejo od svojega strankamkega stalila, /ato je umevno, da jih ni dobiti za kftku prnvo ujedinjenje Jugoslovanov, kakoršno »e;eva na? »iplnUni položaj, fudno se čujejo Ko-
roščeve besede tudi v trenotku, ko »Slovenec« vprizarja gonjo proti Srbom v Bosni. V posebnem članku „Srbska propaganda v Bosni" jih dolži prevelikih zvez s Srbijo ter želi izpremembo uprave in določitev državnopra vnega razmerja Bosne in Hercegovine. Skupno s sovražniki Slovanov, Nemci iu Ogri, hodi v teh stavkih nSIovenec", vrhno glasilo stranke, h kateri pripada poslanec Korošec. Menda je .Slovenec" tudi veeel, da so pri občinskih volitvah v Serajevem zmagali vladni kandi-datje s pomočjo Židov. Tisti španski Židje mu utegnejo biti bolj pri srcu nego ubogi Srbi. Pa „Gross-OsterreichB tako zahteva!
»Slovenec" nastopa proti Srbom. Dr. Korošec jih tudi pušča v strani. — Kakšna aložnost naj se torej doseže med Jugoslovani? Slabe recepte za to pišejo slovenski klerikalci.
Oni bi bili le za „katolikett. Srbov sploh ne marajo, ker so pravoslavni. Vera nad narodnost! V reševanju jugoslovanskega vprašanj a pa mora stati narodnost nad vero!
Sicer pa slovenski klerikalci najrajši le pomagajo delati zgago in rušiti edinost. Sedaj so proti Srbom. Kdo se ne spominja, kakega vraga je počel razdomi „Slovenec" radi r e-Ške resolucije? Kako je blatil in sumničil daiekovidnega hrvatskega politika in žur-natista Supila ? U s p ehi resolucije pa so dale nSlovencutt pošteno po čeljustih. Klerikalci mečejo polena pod noge pametni hrvatsko-srbski politiki. Kako torej hoče rešiti sedaj on jugoslovansko vprašanje, ko ni mogoče niti v dunajskem parlamentu spraviti v en klub vseh jugoslovanskih poslancev. Kdo je kriv? Generalissimus klerikalne slovenske stranke. (Ali pri tem se kaže potreba složoosdi med Jugoslovani prav lepo v klubu združenih Slovencev, Hrvatov in Srbov!)
Kako rešiti vprašanje, tega, res, sam ne ve. Zato nasvetuje posvetovanje. No, tako posvetovanje naj bi se vršilo. Naj se Čujejo mnenja in načrti ter naj se išče pot za rešitev jugoslovanskega vprašanja.
Mi trdimo, da slovonski klerikalci nimaj o pri tem nikakih poštenih namenov...  Morda pa se zgodi,
da se preko njih zanese v ljudstvo zdravo razumevanje jugoslovanskega vprašanja ter se dožene s pomočjo onih, katere bi klerikalci najrajši popolnoma odpahnili od sebe.
Veseli bi bili, ako nam doprinesejo dokaz, da je bila gorenja naša trditev neopravičena. Po dokazu jo radi prekličemo.
DOPISI.
Iz hrminslfega okraja.
Od bimškl meji. — Mirniški klerikalci so nepremagljivi nkatoličani". Držijo natančno verske obrede, posebno so se v „Goricia z dne 14./IV. t. 1. pokazali, kako vestno izpol-nujejo velikonočno dolžnost. Tako je pošteno, • da ne skrivajo svoje velike pregrehe in hudobije, iz katerih se posebno odlikujeta laž in obrekovanje, ki je našim „pobožnjakom" v neizogibno vsakdanjo dušno hrano, in ne morejo si kaj zato, da ne bi vrgli v svet svojih odpadkov, katerih pa ta šmentan svet nič kaj rad ne čisla.
Mislili smo, da z ozirom na blamaže, ki so jih doživeli pred in med volitvami in po volitvah — bodo tihi in nam hvaležni, da smo toliko prizanesljivi, da ni vedela javnost o vsem njih „vzornem" ravnanju. A tega pa ne, ker to jim ne dopusti njih „visoko misleče, krščansko srce" — in tudi če morajo riti z glavo skozi zid, samo, da njih velja. Tedaj njih vreča je eksplodirala; tu naj vidi svet, kako krivico nam delajo ti preklemani na-prednjaki.
Ni se zdelo umestno reagirati na članek nGorice" z dne 14. t. m. 1908., ker je popolnoma sličen psu, ki laja proti luni, a ker se je mojo osebe izbralo še kot posebno tarčo, na katero spušča g. dopisnik svoje pušice, evo Vam odgovora, da ne porečete, da nisem po-strežljiv:
Res je, da sem hodil od hiše do hiše po kožbanski občini, ter pri tem obrazložil ljudem, ki tega še niso vedeli — vse „kre-posti in vrline „ ljubljencev naroda" v pretekli šestletni dobi, za kar me moja vest prav nič ne teži; ali naj  mi dokaže, g.   dop., da
Dvajset let   pozneje.
Nadaljevanje
—« „Treh mušketirjev". —
FinuMotkl ¦pital: «==^    ALBXANDRB  DUM A 8.   ==«=
"¦ Vi tocii* gospod, od vrst Loovil«?t», in videli bomo, kdo bo govoril glitritj«!
fri»|it«t hi Xan«ta tla telili dalj«; vpštj«, str«), smrad po smodniku, M jt vedno uko opojen, vte to js »trudilo troj utintk.
-¦¦- Dol • Častnikom ! ub.jmo gs ! j« tulila tunoite«.
In nssSaSo j# veliko ratburjsnjo.
•~- Samo korsk dalje, isrpije Comminges, spusti streho nsisj, da s« je moglo videti v koLijo, ter nastavi stoj me* n* Broutseiove prti, s»no korak dalje, in jetnik j# mrtev ; povelje imsm, ds gs pritedem livigs ali mrtvega; privedeni mrtvegs, prav.
Tedsj se tačuje obuptn krik; lena in hčeri Brouftilovi iztegnejo proseča roko proti mooiicl.
LjtiditTO je rssumelo, ds bi t« bledi častnik, ki ji bil videti tako o41o€«», storil, ktkor je rekel; gro* ailo \% ie dalja, s naradilo ji prostor,
Comminges j« viel ranjenega strain.ka k sebi v kočijo ter vtitl ostalim, da Eaprejo vrata.
Feljl v palico, je dajal nato kočljalu, ki je bil boij mrtev nego 11».
Ta js udaril po konjih, in naradila so jo Uroka
pol mod množico; toda prišedši na nasip, so se mo-l rali vstaviti. Kočija se je zvrnila, konji so bili plašni,j zatopljeni, in množica jih je suvala. Raoul, ki ni imel časa, da bi bil zasedel konja, se jo naveličali udrihati t mečovim hrbtom, ravno tako tudi stražniki, in zadeli so sekati z ostrino. Toda to straSno, skrajno sredstvo je množico samo Se bolj razvnelo. Od Časa do časa »e je zasvetila med množico cev puške ali pa ao je zalesketal svetel raptr; počilo je nekaj stre-j lov, ki so alcer zleteli v zrak, pri katerih so pa vendar začela srca utripati j raz okna so se začeli vsipati raznovrstni predmeti. Culi so se glasovi, ki se čujejo j samo ob dnevih vstaje; videti je bilo obraze, ki se pokažejo samo na krvave dni. Klici: »Smrt! Smrti stražnikom! Vrzite Častnika v Salno! so se Culi jasno iz vsega tega neznosnega hrupa. Raotl, ki je že davno zgubil svoj klobuk ter bil po obrazu ves krvav, je čutil, da ga začenjrjo zapuščati ne le njegove moči, temveč tudi njegov razum ; pred očmi se mu je delala rdečkasta megla, in skozi to meglo je videl sto pretečih rok» ki so se stegale proti njemu, da ga zgrabijo, kadar m zgrudi. Comminges si je od jeze ruval lase v zvrnjeni kočiji. Stražniki niso mogli nikomur pomagati, ker so morali braniti svojo kožo. Vse je bilo že zgubljeno: kočija, *onji, stražniki, sateliti in morda tudi jetnik, vse se je imelo že zdrobiti na kosce, kar začuje Raoul neki dobro znan glas, kar se zabliska v zraku Širok meč, in v istem hipu se raz-trne množica, pohojena, podrta na tla, omamljena; mulketirski Častnik, udrihajoč na desno in levo, priteče k Raoulu ter ga ujame v svoje roke v trenutku, ko je hotel pasti.
—  Sandieu;! vsklikne častnik, kaj so ga umorili? Potem gorje jim t
Nato se okrene, in bil je tako grozen v svoji moči, v svoji jezi in grožnji, da so zbežali najsrditejši rogovileži drug preko drugega ; nekateri so padli celo < v Seino.
—  Gospod d' Artagnan! zašepeče Raoul.
—     Da, sandieu! jaz sem, in kakor je videti, k sreči za vas, mladi prijatelj! Hej, vi drugi, zakliče nato, se vspne na stremenih ter dvigne svoj meč, da bi tako z glasom in znamenjem poklical mušketirje, ki S', bili zaostali za njim, ker je prenaglo zdirjal; dajte, pometite vse to! Puške v roke S Nabašite! Pomerite....
Pri tem povelju so se tako naglo polegle mase ljudstva, da se d' Artagnan ni mogel zdržati home-ričnega smeha.
—   Hvala, d' Artagnan, pravi Comminges ter pomoli polovico telesa skozi vratica zvrnjene kočije; hvala, mladi gospod! Vaše ime? Povedal bi ga rad kraljici.
Raoul je že hotel odgovoriti, ko se je sklonil d' Artagnan k njegovemu ušesu ter rekel:
—  Molčite, naj jaz odgovorim namestu vas. Nato se obrne proti Commingesu, rekoč:
—  Ne zgubljajte časa, Comminges ; zlezite izpod kočije, če morete, in vzemite si drug voz.
—  Toda katerega ?
—  No, prvega, ki se pripelje Čez Pont-Neuf; oni, ki bodo v njem, bodo srečni, če bodo smeji posoditi svojo kočijo kralju na ljubo? Upam vsaj.
y,   (Dalje pride).
bi komu 8 terorizmom iz pulil glasovnico, ter j mu z nasilstvora naše kandidate vrinil l Na- I dalje, naj mi g. dop. tudi dokaže, da sem 1 vsem Vašim somišltenikom časom volitve pred I volilno sobo pullliglasovnice ter iste menja- I val z našimi! Ako|tega ne dokažete, Vas ime- I nujem obrekovalca in lažnika. Kaj misli g. I dopisnik, ako je kateri volilec k meni prišel in prosil, naj mu zapišem na glasovnico imena I kandidatov, ki jih sam želi, da bi mogel poprej njega za dovoljenje prositi, če bi smel to I storiti.                                                             [
Kar se pa tiče tega, da sem kričal pred I volil, sobo „živio kmet. stranka" in glede sa- I mokresa Vas prav sočutno pomilujem, da ni- I mate kje drugje hladiti svoj „svetiB zelen J žolč, kakor nad temi stvarmi, ki so prinesle j toliko velikega zla, da so se Vaše bolhe gotovo j preveč prestrašile, ter morda celo zbolele. I
—  Saj je sodnija v Krminu govorila veliko I besedo, pa ne tako, kakor ste Vi želeli!       I
„Shod so napovedali agrarci v Mirniku. I Pri tej priložnosti so liberalci pokazali svojo I sliko v pravi luči.a Tako piše »Gorica«. Še j le ta je lepa! Ravno tukaj bi morali I lepo molčati, ter blamaže, ki so jih bili deležni pri omenjenem sbodu lepo spraviti v žep j in mir. Naj razjasnim cenj. Čitateljem, ki sem j bil pri tem shodu ves čas pričajoč, kake „ga-lere" so bili naši klerikalci
Shod je bil javen, torej ni čuda, ako je prinesla tudi njih »pobožna0 zavednost na naš shod, da 'pokažejo, kaki »katoliški* junaki, da so. Seveda prišli so v »blagoslovljenem stanu4, da jih ne BpanamoB ! Kje so dobili to blago, je lahko umevno. A usoda je hotela,1, da so bili v ta »blagoslov" preveč.navdihnjeni, da so* igrali ulogo pristnih vojšča-kov »katoliške vere s tem, da so kričali z laškimi medklici, delali zgago, počenjali take neotesanosti, da je eden teh junakov v svoji „skromui pobožnosti* hotel g. govorniku Mer-molji dati poskusiti svojo nadutost, a se mu ni posrečilo.
Hinavci 1 Ali Vas nismo opominjali, da vedite se mimo in dostojno, da kadar konča g. govornik svoj govor, da lahko dobite tudi Vi besedo? Poznate li zakon zborovalne svobode, katerega smo Vam tudi omenili. To niste hoteli povedati v »Gorici*, ker pred resnico
—  hčerko Božjo — se bojite, kakor pes pred bičem! Ali morda nismo ravnali korektno — če ste kljnbu našim opombam še vedno huje razsajali, da se shod ni mogel vršiti  mirno
. — ako smo pometli ven vso  pijano golazen, I katera ni spadala v pošteno človeško dražbo, ampak kam drugam.
Povedal sem le deloma Vašo »uzornost", če nam daste povod- lahko zna vedeti javnost Se marsikaj, kar Vam ne bode v čast
SerMč iz Ermina.
Iz tržiškega okraja.
V Dtfeerdobu je na Veliko noč umrl nagle smrti JožefJelen. Pet minut pred smrtjo je hodil še po vasi, ko je prišel domu, je zdihnil. Vzrok smrti je bilo pomanjkanje hrane. Težko delo, slaba neužitna hrana, ga je spravila na oni svet Sebe je sicer rešil stradanja, a zapustil je 4 popolnoma nedorasle otroke, katerih ne Čaka dragega kot glad in trpljenje. Ubogi otroci!!
Kietska posijltlei li braHililca ? Doierddu.
—  Iz Doberdoba: Dne 20. t. m. se je ustanovila t Doberdobu »kraetska posojilnica in hranilnica t Doberdobu* po sistemu Raiffei-sen. Na Slovenskem imamo še vedno premalo takih zavodov, ki 80 namenjeni podpirati kmeta in sicer malega kmetovalca, jedro naše države. Na ustanovnem shodu se je udeležilo veliko število občanov, ki so kazali svoje zanimanje z različnimi vprašanji. Upamo, da se I bodo naši občani prav pridno posluževali te priložnosti, in izprevideli veliko prednost, katero ima skupno delovanje. Kajti ta posojilnica in hranilnica ne bode samo posojevalal in hranila denar, ampak nakupovala skupno za zadružnike ob potrebi različna semena, gnojila, kmetijska orodja, kar bo bolj ceno in bolje blago, kakor če bi d vsak posameznik sam vkupil. Tudi ne premore naš mal kmet si vkupiti sam kako boljše kmetijsko orodje, kakor stiskalnico, plug najnovejše vrsti i. t d., tu pa poseže zadruga ter nakupi toka orodja. Zatorej, vaščani, le pridno pristopajte h »kmet-eki posojilnici in hranilnici", ker kakor vidite, bo ta le vam v prid in korist
Šfrijfc 1 TrflČU. — V pomorski delavnici bo začeli štrajkati delavci, 200 po Številu, ker so jim spremenili urnik, s katerim niso zado-1 voljni. Vršijo se pogajanja.                              I
Iz ajdooskega okraja.     I
IZ 6abri|l pri Ajdovščini. —(Volitve.) — Dne 9. aprila t. 1. pokazali ste pri vo- I litvi  novega  starešinstva, možje • volilci, da j veste, za kaj se je šlo, zato čast vam, za-1 vednl volilci. Edinost naj nas vedno spremlja I in zmaga bo vedno naša. Držali ste se bra-1 bro, trdno, nepremotljivo in edino, zato je I tudi zmagala  napredna misel na celi  Črti. I Klerikalci  so se pripravljali za ta dan že I dolgo, da bi nas presenetili; edini so bili, a I naša edinost jih je   še daleč  nadkriljevala, I zato so tudi vedeli,   da pogore  in raje, ko I bi doživeli to blamažo, raje se ni nihče ude- I ležii volitve,  razen  enega. — Naša edinost I jih je  torej  oplazila,  padlo   jim je srce v hlače, vrgli so puško v koruzo in poskrili so se tako, da ne pridejo  več  nikoli  na   dan. Torej,  klerikalčki,  zapomnite si ta dan, ko malo ste imeli, še  to  ste  izgubili, da sedaj nimate v starešinstvu  prav  nič. Grenka — pa resnična. Drugim občinam naj bo to pred očmi, ker po tem receptu se zdravi PJahtaj-narje.
Iz  fiabrlja pri Ajdovščini,  — Kam poj-demo prvo nedeljo  v prekrasnem  maju,  ko je vse prenovljeno, vse  oživljeno in veselo! I, kam! Vsi v Gabrije, kajti  tam bo veselje doma, tam bo krasna veselica, tam se bo plesalo! Kaj ne, krasno bode dne 3. maja t. 1., ko bode Bralno in pevsko društvo slavilo z veliko veselico na prostem  desetletnico  ob- j stoja društva.  Petje in   druge   priprave  se vrše redno  in pričakuje se z gotovostjo, da bode  veselica krasno uspela.  Torej  dne 3. maja v Gabrije k veselici! Pri tej priliki se bode nabiralo tudi  milodare za  družbo sv. | Cirila in Metoda, zato imej  vsak  odprto na- j rodno srce in:                                                  i
»Mal1 položi dar, I                       domu na oltar*
j           h Rillll&irg!.  (Raznotero.) — Naš I
i župan je menda zahteval zadnji čas od obe. starešin, naj mu podpišejo izjavo, vsled koje bi se bil razdelil vitrijol pošteno v naši občini. Kakor se sliši, so nekateri starešini temu ugovarjali ter niso podpisali tozadevne izjave. Tudi ko bi bili ti gosp. podpisali Pavlici izjavo, naj si nikar ne domišljujejo ti gospodje, da bi mu s tem izbrisali pečat „ stran-karstva". Slavno politično oblastnijo opozarjamo že sedaj, da bodo naši gospodje poslanci [ uporabili svoje moči, da se ne bodo taki slučaji več ponavljali ter poskrbeli, da vdobi Pavlica in njegova „ garda" zasluženo plačilo. Kaj pa so vsega uganjali naši »nunci" v spo-vednici pred prazuiki, skoraj ni mogoče popisati n. pr.: I           Pavel je bil vprašan, s katero  stranko
je volil in, ko je izjavil, da je vriil napredne poslance, oditi je moral »brez odveze". — Se-ve, da ni hotel niti rudečega listka, da si prihrani vendar »par jajec".
Ker se ni hotel »Pavel" odpovedati »Primorcu", oditi je moral tudi on brez odveze. „ Janez" pa se je odpovedal na zahtevo »nunea" »Primorca", vdobil sv. odvezo ter se takoj naroči na »Sočo*. Ob tej priliki sta Strancar in »Janez« zadovoljna. Prvi radi tega, ker je mislil, da si »Janez" precej drugi dan naroči »Primorski list" — slednji pa, ker mn daje »Primorec* premalo čitiva ter bil tem potom primoran naroČiti si »Sočo", koja sbaja trikrat na teden...
Ni čuda torej, ako vera peša..,. Sam oče Strancar pa je uvidel, da nima nikakega upliva^na svoje vernike, ker je povabil neke nove vrste „misijonarjev" za velikonočno nedeljo v JEUhemberg.
Ta misjonar je pa domačega pridelka. Svoječasno je bil občinski redar. Vsled svojega vzor — moraličnega vedenja je bil pa i brcnen in upa, da stopi v najkrajšem času zopet v službo tuobčinskega »uradnika". Ta misjonar je stopil danes — na veliko nedeljo 1908. na prižnico v cerkvi sv. Urha v Rihenibergu ter imel sledeči nagovor na zbrane verne: »Sram vas bilo, fuj — fuj — sram vas bilo — fuj — fuj!..."
Ta oseba je imela menda še veliko opravili s c. kr. oblastnijami. Vzor je rimsko-katoličana — zato jo tudi dal v zakon svojo hčer protestantu „Hitz". Ml sicer ne vemo, zakaj je ta »Servo" tak prijatelj Strancarja. Edni pravijo, da radi njegovega brezmadežnega predživljenja, drugi pa si pripovedujejo druge reči.... Resnica pa je in ostane, da I opravi Strancar v najkrajšem času Rihemberg | na — pravo pot!
Iz kobariškega okraja.
Iz Koti, 19. aprila. — Današnja „Gorica" je prinesla dopis Iz kobariškega Kota, v katerem se dopisnik, postavljajoč me na laž, glede na dopis v »Soči", nevede bije po Ustnih zobeh, trdeč, da naši duhovniki niso agitirall pri zadnjih volitvah z vero, peklom i. dr,, znamenje, da reB ni šlo za vero. Volilci klerikalnih kandidatov, katere ste volili radi vere in iz strahu pred smrtnim grehom in peklom, zapomnite si to! Nunci se sramujejo, da so vas tako strašili, zato tajijo.
Kar sem zadnjič pisal, je vse res. — Onemu, ki ne verjame, lahko postrežem z imeni, krajem, datumom, pa tudi z dodatkom. Naj še povem dopisniku »Gorice", da smo Kotarji vedno govorili in še govorimo: rbida, »Rbidšča", Rbidščan" in da nam ni nič mari, Če Nekotarji govore in pišejo »robida", »Robi-dišče, Robidščan". Kdo je bolj KotarH
Domače vesti.
Shod I Bfjan pri Rihembergu bo v nedeljo 26. t. m. ob 4. pop. v prostorih Iga. Pečenka. Govoril bo deželni poslanec g. A. Gabršček o političnem položaju v deželi po volitvah; druga točka je: želje prebivalstva.
Za družbo st. Cirili lu Metodi je nabral K 622 v g. D. P. na Velikonoč v veseli družbi v gostilni pri Peršetu in pri Stari pošti v Volčah z igro „bumu. Hvala!
0S8BDI VBStl. — Minister za poljedelstvo je imenoval kancelijskega adjunkta pri c. kr. gozdarskem in domenskem ravnateljstvu v Gorici g. Friderika Benigni vit. Mulden-berg za ravnatelja pomožnih uradov itd per-sonam.
G. Srečko Herzig, kancelist pri finančni prokuraturi v Trstu, je imenovan za oficijala.
PtROičOA jO poštni kontrolor g. I. H a f-n e r iz Gorice v Ljubljano.
Pevtki In fJasbiM društvo t Gorici priredi v
soboto dne 2. maja t. 1. svoj redni XII. koncert v dvorani »Trgovskega Doma".
Vspored koncerta: I. 1. Fran S. Vilhar: »Na Ozlju gradu", možki zbor s sopran in bariton šolo. Sopran šolo poje gdč. Klementina Hrovatinova, bariton šolo gosp. Slavko Grm. 2. Stjevan St. Mokranjac: Srbske narodne pesmi z Ohrida", (deseti šopek), mešan zbor a capella, 3. Anton Lajovic: »Bolest Kovač", mešan zbor a capella. II. 4. Anton Dvofak: »Te deum", za mešan zbor s sopran in bas šolo. Sopran šolo poje gdč. Danica Šantel, bas šolo gosp. Slavko Grm. Dirigent g. Josip Michl. — Orkester c. in kr. pešpolka št 47.
Začetek ob 8. uri in pol zvečer.
Vstopnice se prodajajo v trgovini g. A. Gabrščeka v »Trgovskem Domu" in na dan koncerta od 7. ure in pol naprej pri blagajni.
Cene sedežev v parterju: I.—H. vrste 3 K, 1H.—V. vrste 2 K, \l-~U. vrste 1 K 50 vin., na galeriji I. vrata 3 K, H. vrsta 1 K 50 vin., stojišča 1 K. Dijaki, vojaki-nečastniki in člani slov. pevskih društev 50 vin.
K obilni udeležbi uljudoo vabi
odbor.
Porotno znedanje v Gorici prične i. junija 1908. Za predsednika razpravam je določen predsednik okrožne sodnije H. Cazafura, njegova namestnika sta deželnosodna svetnika M. Rutar in grof Coronini-Cronberg.
Za detlVCS. — Na Ogrskem potrebujejo mnogo delavcev za zgradbo železnice. Potrebuje se priproste delavce in mindrje. Navadni delavci imajo dnine 1 gid. 70 v do 2 gld. (Zadnjič pomoteno v kronah.) Rabi se 200 delavcev. Kdor bi šel tje, naj se zglasi pri Jožefu Lakoviču St. 5. v Doberdobu, pošta Tržič (Monfalcone). Kakorhitro se zbere zadosti delavcev, odidejo na delo. Vožnja tje je brezplačna. Oglasiti se je pismeno ali ustna eno.
Odbor »POftlOil II llaS&OlOH druitU" opozarja na izvanredni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 26. aprila t. 1, ob 2. uri pop. v društvenih prostorih.
»Kritiki" o miiB iledallttu ? „Goricl". -Glavni »kriUk" v kolu »Gorice" je pisal v »Slovenca8, da slov. gledališče v Gorici ni bilo sploh za nič, da se ne splača govoriti o tem gledališču, da se vse zgraža nad tako »umetnostjo*. — Torej vae za nič! . . . Ali glejte! Sedaj pa je priobčila »Gorica" v pod-
listku kritiko, iz katere se vidi, da vendarle] nI bilo vse tako za nič. Nekateri igralci celo I imponujejo strogemu g. »katoliškemu* kritiku. I Drugače pa se zvija In zvija ter kaže svoji hudobni namon. Da ni v ljubljanskem gleda-1 llšču kdo ve kakih velikanskih umetnikov s vo-1 tovne slave, to vemo sami dobro. Vemo pa I tudi, da se je igralo na sploh v Trg. Domu] dobro. Pri presoje vanju našega gledališča jej pač treba računati z razmerami, ne pa postavljati se na neko visoko, napeto stališče žel naprej z namenom: sedaj pa jih bomo,] Če ne bo prav, prav vse tako, kakor želijo razni zabavljači. In če bi se pripetilo to, dal bi bili vsi igralci kar najpopolnejši v svojih ulogah, no, potem bi taki »kritiki8 vendarle našli kaj, kar bi jim ne bilo prav, ker imajo pač namen: zabavljati. Da bo »Gorica8! zabavljala, to smo vedeli že naprej. Svojih! ljudij ni hotela vabiti v Trgovski Dom ki predstavam, tudi bilo jih ni, sedaj pa* jim pred-j naša »stvarno kritiko": nekaj malega je bilo,I kar se mora reči, da je dobro, ali drugo vse! za nič. To niso umetniki! Klerikalci hodijo radi gledat v laško gledališče laške in nem-j ške predstave umetnikov dvomljive umetni&d vrednosti, tam tudi ploskajo za vsako prismo-darijo — v slovensko gledališče jih pa ni.   I
Koliko je vredna »kritika" v »Gorici8,] se vidi iz tega, da pravi, da je bil nastop učitelja ŠvUigoja (Povhe) ponesrečen. To ni] res. Tak »kritik" naj se kar skrije. To je šalobarda, ne pa kritik! Graja g. Turka ter pravi, da ni za nič. Glejte, glejte! V tititi bedasti gonji proti »Soči" gledd znanih pred] stav v goriški Čitalnici pa so hvalili Turka] na vse pretege kot pravega umetnika. Kakor] kaže! Pred par meseci umetnik, čez par me-l secev za nič! Od hudobnih ijudij se kaj] dragega ne more pričakovati. In taki hudobni] ljudje klanfajo kritike za »Gorico". Umevno,] da so daleč proč od vsake objektivnosti, ker] »Gorica" in njeni matadorji sploh ne marajo] za pravo gledališče med Slovenci. Sami ho-] dijo poslušat tuje predstave, za Slovence pa zadostile »Sv. Neža" in slična roba. Pri] klerikalnih predstavah na deželi nastopajo] igralci in igralke, ki bi »delali čassj vsakemu večjemu odru v mestu."
Namen klerikalcev je pač jasen: one ] mogočati v Gorici dobre prave gledališke] predstave. AH trudijo se zaman. Pametno] kritiko radi slišimo; tudi mora biti, ker vaji pač zahtevamo dobro gledališče. Pretirani pa je neumestna, ker ne razpolagamo il umetniki, kakoršne hočejo videti klerikalci I prenapeteži med Slovenci, dočim se, kakor J rečeno, pri tujcih zadovoljujejo s „§miro\j Pametna, umestna kritika je vedno dobrodošla I ter koristi, šalobardska pa kaže puhlost in I hudobijo, kamor koli se jo obrne.                 I
O odložitvi vodstvi osrtltjait saiaal&i odi strani preč. g. preiata dr. J. Gabrijevčiča sel govori dan na dan ter ugiba, kaj stoji m temi V »Edinosti" smo čitaU: »Kakor se nam pol roča, se je omenjeni vodja pred kratkim javno I izrazil, da se vsprejemajo v osrednjo semei nišče v Gorici osebe, ki ne spadajo v seme j nišče in ki bi ae ne smele nikdar držati 'J takem zavodu, a on da mora molčati k temu! Če je temu tako, potem ni čuda, da se ji dosedanji vodja naveličal. Radovedni smo lei Iz katere Ckofije neki so bili sprejeli one gol jence. Morda celo iz Tržaške?! Ko nam bel več materijala na razpolago, spregovorimo !i o tem".                                                                   j
Kaj pa nadškof? To je že splošno znano,! da sta si edina s tržaškim Škofom. Čudno sel ališi, kar se zatrjuje po mestu, da veruj«! vsakemu bogosloven, ki pride kaj tožit, in dal ti zaporedoma k njemu hodijo; da je verovali nekemu celo to, da je revolucija v semenišču, | dočim o tem seveda niso nič vedeli v seme ] nišču; sploh se govori o postopanju nadškofi I Jako -^ugodno. Mi samo beležimo to.            I
«o pa je gotovo, kar se nam poroča il raznih stranij dežele, da je duhovščina radii odstopa g. prelata zelo razburjena, in da kari ne more verjeti, kako se je moglo zgoditi! da je odstopil, ko tudi še ni končano Šolske I leto.                                                               I
Milil filftllet. — Na veliki teden je I obrtna oblast segla klerikalcem v lase in jibj opozorila, da veljajo postave tudi za kleri I kalce. Krščanskosocijalna zveza, hoteč oškol dovati družbo sv. Cirila in Metoda, je izdali! svoje užigalice, dasi po svojih pravilih u\ sme in ne more izvrševati nobenega obrta in I dasi ni imela obrtnega dovolila, je vendar! ne meneč se za postavo, začela kupčevati z I vžigalicami. Dočim je družba sv. Cirila in I Metoda, ki tudi ne sme delati takih kupčiji izročila razpečevanje svojih vžigalic trgovcu.!
ni tega hotela storiti krši. soe. zveza, nego je samo izvrgevala obrt prodajanja. Obrtna oblast jo je kaznovala z globo in obenem ustavila prodajanje vžigalic. Kdaj krftfi. soc, zveza ne ime prodajali vžigalic!
V plkaroill 1 GflrlOl na Velikonočni ponedeljek ui bilo dobiti svežega kruha. Pekovski mojstri so razglasili, pred prazniki, da na Velikonočno nedeljo bo, kakor vsako leto, počivalo delo y pekarnah, na Velikonočni ponedeljek pa se dobi svež- kruli opoludne, Pri% je res v ponedeljek v pekarske prodajalnice vse polno ljudij po kruh, ali svežega kruha ni bilo ne opoludne in ne celi dan. Pomočniki so si naredili prosto oba praznika.
Pred pekarno g. Draščka jaa Komu sta se vstavila dva pomočnika ter metala kamenje v okna, češ, zakaj se v tej pekarni dela na drugi praznik. Prisil so redarji ter ju aretirali. Zagovarjati se bosta morala pred sod-nijo. Rekla sta, da je bilo v soc. demokrati-škem druStvu določeno, da pomočniki drugi Velikonočni praznik v pekarnah ne bodo delali Ker sta pa videla, da se dela pri BraSčku, sta iz jeze metala kamenje v okna.
Dežllel Šolski Sttt je imel predvčerajšnjim pod predsedstvom grofa SchalVgotscha v Gorici dolgo sejo, v kateri so se razpravljale važne reči.
Iztat » BrMlilfl dO«lBO napravi 26. t. m. tržaška podružnica „S1oy. plan. društva".
Ni MlJill]Q IICSlIlO hUlifllC« bi prišel rad za skriptorja, kakor se čuje. neki semenišč nik. Prosili so tudi trije gimnazijski profesorji. Nadškof misli, da ker je spravil za kustosa gimnazijskega kateheta, pritiče za, skjiptorja vsaj semeniščnik. Pa menda ne bo nič s škofovimi špekulacijami!
Tlhlll. — Dne 20. t m. so ulomiii neznani uzmoviči v hišo krčmarja Ivana Ceja „pri bajtitt v Rožai dolini ter odnesli okoli 35 kg salainov, slanine, pečeno kokoš, 12 parov jedilne oprave in druge reči v skupui vrednosti 200 K.
Pfillfllll Ji 558 K natakar Jos. Giller, 25 let star, gospodarju hotela „Pri pošti" v Go-; rici ter pobegnil.
I llltllja je baje grozil svoji hčeri Franc MaluiČ v Gorici. Hči je hotela vzeti očetu britev iz roke, pa se je pri tem porezala na roki. Malaiča so zaprli.
Tflja Trtlilll, Ivan frank, Ivan Cerkvenik iu Aogelj Vekjet so rogovilili v praznikih v Gorici. Ko so se imeli vrniti v Trst, so se obnašali izzivalno na kolodvoru. Redarji so jih posvarili, pa ni nič pomagalo. Zato so jih peljali na policijo, kjer so bili kaznovani na 3 dni zapora. Baje ne mislijo več priti v Gorico. —
USillM. ~- V V: V soboto!
OfllirJllB slavno občinstvo na oglas g. Petra Grudna o otvoritvi nove zaloge koruze, ovsa, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov.
Dobre tfoittS rfriltlS. Med domačimi zdravili, katere se »porablja pri prehlajenju itak kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Liniment. Capsici comp. s sidrom (nadomestilo za „Anker-Pain-Expeller"), katero izdeluje Dr. Eichterjeva lekarna v Pragi. Cena je nizka: 80 v, K 1*40 in 2— za steklenico; steklenica je v elogantni škatljici ter označena s sidrom.
>Xj$*S
Zveza narodnih društev.
Kolesarsko druitio Jo-I rlCI* naznanja svojim f članom, da priredi v nedeljo dne 26. aprila t. 1. izlet v Visinale (Italija). Odhod točno ob 1. uri pop. Zbirališče kavarna »Central" iu gostilna Molet na Senenskem trgu. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Trgivsko - obrtne in gospodarske vesti.
C. kr. IftlfiJSki Milil MfZAice.' ~ Glasom objave r „Wiener Zeitang" se razpisuje zvr-šitev podzidja, posipavanja, polaganja nad-stavbja, vrha talnih stavb, železniške ograje, dobave in predstave Železniških znamenj in dobave mejnikov za lokalno železnico Fried-berg-Aspang (menično Železnico). Ponudbe se sprejemajo najkasneje do 15. maja 1008. 12. opoldne pri c.  kr. železniškem  gradbenem
vodstvu na Dunaju, VI. Gurapendorfestr. 10. Pogoje in druge pripomočke se more pri navedenem ravnateljstvu in pri c. kr. železniškem stavbenem vodstvu v Fridberg vpogleda«. —
Dliiil vrojM dinar. — C. kr. urad za odmero pristojbin v Trstu je bil odmeril deželnemu zalogu za desetletje 1901—1910 na-mestek v znesku......K   27318:—
Na utok deželnega odbora
ižajo c. kr.^ finančno, ffvna-teljstvo aprila meseca 1906>odmerjeni namestek na.....K     9277:50
t. j., od prvotno odmerjena svote
je odbilo..........K   18040:50
Ker pa tudi. namestek v znesku K 9277:50 ni odgovarjal zakonskim določilom, predložil je deželni odbor takoj utok na c. kr. finančno ministerstvo.
Marcija meseca 1907. je c. kr. finančno ministerstvo izpregovorilo zadnjo besedo in je znižalo pristojbino od . . .K 27318:— na.............        280:50
torej za   .   .........K   27037:40
> Ker pa utoki nimajo, kakor znano, odložive moči, moral je deželni odbor plačevati prvotno odmerjeni namestek v trimesečnih napreduih obrokih. Po koučni odmeritvi so se zatorej vrnili deželnemu odboru do-sedaj preveč p^.čani zneski, razveu tega pa je plačala država še 5% obresti.
Izvršilni organ c. kr. finance je bil odmeril namestek v dobri veri, tolmačujoč si zakone s pretirano fiskaličaega stališča.
Djruga instanca, to je c. kr. linančno ravnateljstvo je le deloma upoštevalo utemeljevanje odborovega utoka.
C. kr. finančno ministerstvo je končno v tretji instanci formalno priznalo, da je utok deželnega odbora vseskozi utemeljen in je odredilo, da se morajo takoj vrniti nepo-stavno potiijani znosni in da se imajo plačati za le-te obresti, ker je bil deželni denar ne-plodonosno naložen.
Uredite? vodnih fokof i bovikim okraju- —
Leta 1907. je bila predložena deželnemu zboru prošnja v zadevi ureditve gorenjega SoČinega toka in drugih vodnih tokov zlasti malovaškega hudournika, ki opustoša od časa do časa obrežna zemljišča. Deželni zbor je naročil s svojim sklepom z dne IS. marcija 1907. deželnemu odboru, naj ukrene sporazumno s c. kr. vlado,Jčesar treba, da se dobe tehnični podatki, potrebni za ureditev vodnih tokov, ki tečejo skozi bovški okraj. Zajedno je prejel deželni odbor naročilo, naj stavi, če mogoče že v prihodnjem deželnozborskem zasedanju primerne predloge za takojšnji pri-četek uravnavnih del.
Deželni odbor je odposlal ta sklep c. kr. namestništvu s prošnjo, naj dela pri pristojnih oblastih na to, da naroče svojim tehničnim organom, naj vrše tehnična poizvedovanja, na katerih podlagi bi mogli pristojni činjtelji določiti konkretne načrte v gvrho, da se izboljša bedni položaj bovškega okraja.
Proti koncu januarja meseca t. 1. je naznanilo namestništvo deželnemu odboru, da je bilo naročilo okrajnemu glavarstvu tolminskemu, naj se prične pogajati z interesenti v svrho izvršitve brambnih naprav ob gorenjem SoČinem toku med Trento iu Sočo in v svrho uravnave malovaškega hudournika pri Bovcu.
Kar se tiče ureditve Soče med Čezsočo in Srpenico, izdeluje dotični načrt c. kr. hidrotehnična ekspozitura v Gradišču, ki ga dovrši, kakor je previdevati, tekom spomladi.
Petrjei akM. — „Wiener Zflitung8 je priobčila Najviše potrjenje zakona, sprejetega v našem deželnem zboru, gled(s novih deželnih naklad na pivo.
„S«l»k(J llBirskU llryšt»8a sklicuje občni zbor v Prvačino dne 2G. t. m. ob 1. uri popoldne v občinskem uradu.
Politični pregled.
Ogrski SOCllIlSti so imeli te dni v Budimpešti kongres. Glavni predmet je bilo vprašanje o splošni volilni pravici. Sprejela se je resolucija, v kateri se preti s splošnim štraj-kom, ako bi vlada predložila parlamentu načrt volilnega zakona s pluralnim volilnim sistemom in javnim glasovanjem.
Skupni proračun za leto 1909- nima posebnih povišanj razun potrebščin za mornarico, ki izkazujejo 78 milijonov nasproti 56 milijonom v iauskem letu.
.    BUSI anoliiki mlalst arskl predsednik Campbeii-
liaiin ermann je umrl. Rojen je bil 1. 1836 Po 'Gladstonu je bil on najoiarkantoejfia polil tičoa figura na  Angleškem.
Razne vesti.
Ustrelil si J6 v Idriji na velikonočno nedeljo 24-letni rudar Josip Ferjančič. Kaj ga je i ;lo v prezgodnjo. 8awt> se ne ve".
Obesilo se je Velikem vrhu biku Šmart-nega ob Paki na Štajerskem 161etno dekle Kogovnič.
Prttl letlkl. — Oskrbništvo državnega fonda proti jetiki, ki znaša v glavnici dva milijona kron, je za letos razdelilo redne podpore raznim društvom za zatiranje te strašno razširjene nalezljive človeške bolezni. Razdelilo se je vsega skupaj 94.527 kron, od teh se je nakazalo deželnemu pomožnemu društvu za jetične bolnike na Kranjskem 4500 kron, kateri znesek se bode tudi nadaljnih petnajst let redno izplačeval. Obenem dovolil se je istemu društvu letni prispevek za leto 1908. v znesku 2000 kron.
Čudni pogrebi — Predsednik angleškega kluba ribolovcev je izrazil željo, da kadar umrje, naj se ga »shrani" v vodi. Določil je za pogreb 7000 K. Ko je umrl, so truplo sežgali, pepel so spravili v posebno posodo ter ga na onem mestu, kjer je lovil ribe pri Londonu, stresi; v vodo na vse strani. Na to so morali udeležniki pogreba začeti loviti ribe. Ujeli so še enkrat toliko rib, kot poprej, ko je pokojnik živel.
Vilson Everit, turist, je pokopan na najvišji planini v Meksiki, na vrhu Orisabe. Grob njegov je vsekan v kamen in tam notri počiva trupio. Na grobu so velike kamenite plošče. Everit je bil kot turist prispel prvi na vrh Orisabe.
James O' Kellev si je dal napraviti zrakoplov, na kateri so položili njegovo truplo. V krsto so priložili neko kiselino in netive reči. V višini 10.000 m je zgorel zrakoplov in krsta. Prah se je razsul po zraku.
Velika železniška nesreča se je pripetila v
Avstraliji. Dva vlada sta trčila drug od drugega. Človeških žrtev je polno.
„Pro»at in gostilna." — V Hribarjevi tiskarni v Ljubljani je začel izhajati ilustro-van list pod naslovom: „Promet in Gostilna*, Ust za promet s tujci in pospeševanje obrta, posebno gostilničarstva. Uradno glasilo deželne zveze za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani. List bo izhajal po enkrat na mesec in stane na leto 5 kron.
Umrl je iSlad ndirCSI. — V tržaško bolnišnico so prinesli kočijaža Josipa Kodelija, starega 34 let iz Postojne, ki se je nahajal v hematoznem stanju in ni mogel spregovoriti. Umrl je, ne da bi prišla besedica iz njegovih ust. Zdravniki mislijo, da so ga vdariii pri kakem pretepu in da je umrl vsled notranjih poškodb.
Jubilejni zliti denar po tO In 20 K. — Vest finančnega ministerstva, objavljena v „Wiener Zeitucg" naznanja, da se bode letos povodom cesarjevega jubileja kovalo in stavilo v cirkulacijo zlate denarje po 10 in 20 K avstrijskega kova. Isti bodo imeli na eni strani podobo cesarja z dotičnim napisom in na drugi strani cesarskega orla z napisom „Duodecim lustris gloriose peractis". Teža, čista vsebina zlata in polumer bode isti kakor pri sedanjih enakih denarjih.
Češki umetniki na pojdejo na OmiJ. - češki
vpodobljajoči umetniki so sklenili, da se z ozirom na to, da so Nemci onemogočili češke predstave na Dunaju, ne udeleže nobenih jubilejnih prireditev na Dunaju.
Aretiran postal defraidant. — v soboto so
prijeli v Baselu na Švicarskem poštnega aspi-ranta Cirila Požarja, ki je 29. marca na pošti ljubljanskega južnega kolodvora pone-veril 3584 K 12 st. Pri njem so našli še okola 2069 frankov. Švicarske oblastnije ga izroče ljubljanskemu c. in kr. deželnemu sodišču.
20.000 (?) „mednllia tirolskih kmete? je na Veliko noč v Briksnu „zahtevaloB, I.1 se odstrani z inomoškega vseučilišč* „brezverski8 profesor Wahrmund.
Ti tirolski an alfabeti so sami nahujskani kmetski reveži, ki nimajo niti pojma o Wahr-mundovi brošuri. »Zahtevali" so, ker so jim munci tako ukazali. —- Žalostno, da je na Tirolskem še taka tema, da imajo farovži zasužnjenega še toliko kmetskega ljudstva l
SfOjO Ženo |e Uinoril blizu Brescie v Italiji Peter Fafiekini, ker mu je bila baje nezvesta. Zgodilo se je to na Velik onoč.
V Pliljll so aretirali 34 letnega natakarja Evgena Črlenica, ker je na sumu, da je odpeljal in zlorabil 16 letno Albino Stoišič, v katero je bil zaljubljen. Dekleta ni nikjeri dobiti, Črlenica trdi, da ni storit tega, česar sega dolži, ter da ne ve, kje se nahaja deklica.
Otok, ki je eksisilral samo ni zemljevidu. — Angleška admiraliteta je izdala na mornarico ukaz: „Kiel Island, o katerem se je reklo, da stoji ob zahodnjem obrežju Palao ali ob otokih Peloe, ne eksistira." Ta „otoka v severnem delu Tihega oceana, ki ni nikdar eksistiral, je bil zaznamovan na zemljevidih angleške mornarice že kakih 50 let. Pred polstoletjem so ga „našliw ter popisali, ali mornarji so ves ta čas zaman iskali omenjeni otok. Sedaj so ga Črtali.
Prua goriška tovarna
umetnih ognjeu
s strojnim obratom izdeluje: rakete,
bengalične  ognje, rimske  sueče,
kolesa itd. itd.
Posebnost: papirnati topiči.
Nadalje priporoča: jubilejne transparente t velikosti cm 120 x 200 8 podobo cesarjevo in v velikosti cm = 100 x 150 z monogramom. =
ferd. ITlakuc
pooblaščen in priznan pirotehnik
Gorica, tekalfšča Frana Jos. 34. •
Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Doganaa tik sodnijske palače.
inton Potafzky v Gorici
Na sredi BftStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najoeneje Kuptvaliče alrnberikBga Id tirabaega ili|t ter tkuli, prejo (¦ ililj.
POTREBŠČINE
za pisarje, kadilce in popotnih.
Najboljše Sivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
ia Arojaši in ševljarje.
Sretlnjtce. — Eožni Tencl. — Masne knjlilee.
lišna obuvala za vse letne Saše. Semena u zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje,
krošnjarje, prodajalce p^ sejmih in trgih
ter na deželi.    3    35—8
A. vd. Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste Mjbtljilh tvrdh iz Istre, Dalmaciji Ssifelte, Bari in Nin
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron 112, !"20, 1'3S, 1-44,1-60,180, 2'-, za luči po 72 vin.
-------    Na debelo cene ugodne.    -------
Pošilja poštnine prosto, na dom. Posodo se puSča kupen do   popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski  kis in navaden. Zaloga ------------------mila in sveč.------------------
Cene zmerne*
Bratje Tannenberger, Dunaj IX. VVahringstr. 22.
največja specijalna zaloga umetnih predmetov iz kitajskega srebra, alpaka medenine, bakra in nikla. Bogata zaloga daril za usako priliko.              ______
^.—».-j...-- Jedilno orodje in drugi predmeti neprekosljiue kakovosti. —
Sprejemajo se razna popravila.
Dopisuje se v slovenščini, italijanščini
in nemščini.
Modeli „37"
Cenik se pošlje na zahieuo zastonj in poštnine
prosto. Poštnina in zauojnina se pri pošiljatuah
ne zaračuna.
Lepo se Vam zahvaljujem za Vaše testenine, koje so
jako izvrstne
ter sem vrlo zadovoljna ž njimi, tako priznava hrvatska trgovska gospa Katarina Germak iz Nove Gradiške Prvi kranjski tovarni testenin v II. Bistrici, ko zopet naročaje.
Poprava la komisijska lalogp dvokoles In šivalnih stroje? prt
6ATJELU
Gorica ', Oia Duomo 3-4. / "^ Prodaja tudi na mesečne
*--• j'                  obroke.
/    Ceniki franko.
Stara dvokolesa se cmajlirajo po ceni z ognjem.
Odlikovana pekarija in sladfiidarna
Karol Draščik
v Gorici na Komu v (lastni hiši)
zvrSuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birtnance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za nmogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •*¦" po Jako zmernih cenah. -*•
IIfcTAII   Varstvena znamka: „Sldro"    fikT^l
pSg iiniment. G a p s i c i oomp. JpsSA
Lekarna Cristofoietti v Eohgj na travniku. 1 j
Trskino (štokfltevo) jetrno ojje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K140, bele barve K 2. Trskino ieleznato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom   in  dečkom, li so nervozni in nežne narave. Trskino jetrno  Ojje se Železnim jodecem. S tem oljem   se  ozdravijo v kratkem  času   z gotovostjo vse kostno bolezni, žlezni otok:, golše, malokrvnost itd. itd.
Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev.
OPOMBA. Olje, katerega naroCam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratoriju
predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim   CC.   odjemalcem glede čistote in
-           stalne sposobnosti za zdravljenje.        —.
Cristofoietti jeva pijača Iz kina In žeiaza.
najboljši pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. =   Ena steklenica stane  1  krono   60 vinarjev.   =
naznanilo.
Naznanjam  slav.  občinstvu,  da  sem   otvoril y
Rabatišču št. 22
zalogo
koruze, ovsa, otrobi, fiž la in drugih deželnih pridelkov.
Priporočam se slav. občinstvu za obilen   obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene. Z odličnim spoštovanjem
Peter Gruden.
g Tr^oVjko-obrtna zadruga v1 Gorici
L3                         registrovana zadruga s neomejenim Jamstvom.
BM             Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtno zadruge v Gorici« je z ozirom ni
premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni Kg    seji dne 80. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. te-le način poslovanja: ~       « ._. *?*Je ¦*#¦> 5wnom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanjuT
na 10 2i^efle7ipIaiai0 *** p0B°imb M obroke 8e P° žc,if IzP°sojevaIca dolofii tudi Vi* prispevka v poBebno rezervo za morebitne izgube.
—«. %,S!*m*,******* hranilne vloge v vsakem znesku, Jih obrestuje po 4«/.* večje, stalno naložene pa po dogovoru.                                        «u"j»iuj« pv « ;,*,
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
«-i J^J?™1^-0«"5 mpoitato vsem (lanom; de jih pa po pomot! ni kdo drbil. naj se oglasi v zadružnem urada v »Trgovskem domu«.                                         '
NaSetotvo in nadzorstvo.
Anker-Paiit-Expeller
je povsod pripoznano kot  najboljše
sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceuo
80 vin.,   K   140   in  2—   se  dobi po
vseh  lekarnah.   Pri  nakupu   tega  tako
priljubljenega  domaČega zdravila   se je
posluževati  le   originalnih  steklenice   v
|| Skatljah z našo  varstveno znamko  „gi-
II drom" ker le tako  je   zagotovljeno, da
II                     je izdelek pravi.
1           Dr. RICETERJEVA LEKARNA
"Tj""!      » ,.zlateai leva" v Pragi
letno pismeno jamstvo. Ilikoll ueč u žioljenju
< Vatn in' tttidi prilika kupici po tako nizki coni
K 8 - mesto K 18
krasim, pristna, točno idoča moška iipkcr-tviiiuutoir ur« \r. liloriu-Hrebra. Močno, lepo gravirano dvoj-uasto okovju, fino preizkušeno kole.sje ua 10 kamnov. 7. lepo verižico in obeskom K 10' . Enaka ura s sckunduikom K. 9- ; v Meteor-Tula okrovju kron 7 90. Razpošilja po povzetju: Eksportna dražba za razpošiljanje ur
(prej Henrik Weiss)
Dunaj, XIV 3 Sechshausarstrasse 5;14.
Svari   se   pred   kričečo  reklamo  iti  ponarejanjem.
nabothgaatto   fitev. 6 Dnevno i»»poSill«nJ».
Andrej Fajt  j
pekovski mojster j
» Birici Corsa Franc Sin. it. 2. ! ——   Filijalka ? Dorabergu.   v-~= !
Sprejema naročila vsakovrstnega ! peciva, tudi najfinejega, za nove J maše in godove, kolače za bir- ' mance, poroke itd. Vsa naroČila ! izvršuje točno in natančno po želji j naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje ! po zmernih cenah.
! Z>i  Toliko   noč   priporoča   goriške plnce, potico itd.
Išče se več
Ivan Kravos
na Komu it II. GORICA na Komu št. il
sedlarska delavnica
in zalogu različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različna konj-.t^***-j**—'' ske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kovi Cegp, torbice, denarnico, listnice _ ^ itd. — Izvršuje iu sprejma v (l^t—S^ popravo  različne koleseljne in  \E3ffi^
Poprauila se Izuršujejo točno. Cene zmerne.
izurjenih ogljarjev
kakor tudi  več delavcev, proti
zelo dobri  plači.
Več   se  izve   pri    Dominiku
Lu sinu,    Ljubljana,   Jenkove
ulice ž t.   18.
Peter Cotic
čevljarski mojster
GORICA,  fbštelj  32  (? lastni hiši)
PODRUŽNICA v Gosposki ulici štev. 1 nasproti „Ionta".
Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave.   Naročila z   dežele se razpošiljajo po pošti. CENE ZMERNE   -"9g|