Dosedanje izkušnje Mariborske livarne pri izboljševanju delovnih pogojev in zmanjševanju onesnaženja zraka UDK: 669.2/8:331.82:641.7 ASM/SLA: Ludvik Puklavec Potreba za reševanje problemov onesnaženja okolja v MLM izhaja iz temeljne dejavnosti delovne organizacije, ki je takšna, da pri proizvodnih procesih nastajajo posebne toplotne razmere, dimi, prah, ropot, odplake in razni trdni odpadki. V proizvodnih obratih TOZD Maribor predelujemo barvaste kovine v standardne zlitine in polizdelke s taljenjem, rafinacijo, litjem in postopki gnetne predelave. Izdelujemo tudi določene končne izdelke, kjer uporabljamo postopke strojne obdelave in površinske obdelave z mehanskimi in galvanskimi postopki. Za vzdrževanje take proizvodnje so potrebne še stranske dejavnosti, ki zagotavljajo oskrbo z orodji, energijo, vodo, transportno povezavo in drugo. Pri takšni dejavnosti so pojavi dima, plinov, prahu, ropota in povišanih temperatur povsem normalni. Ti pojavi so navadno kombinirani, na različnih lokacijah in z različno intenzivnostjo. Izpuščanje dima, prahu in par v atmosfero, kar je bila za tovrstno dejavnost v svetu do nedavnega običajna praksa, je v našem primeru nevzdržno. Naši obrati so namreč locirani v ožjem področju Maribora, kjer so še številni industrijski obrati, obrati drugih delovnih organizacij. Razen tega pa so v samem Melju še stanovanjski predeli, ostala naseljena področja Maribora pa so v neposredni bližini. Izvori in vrste emisij in odpadnih snovi pri predelavi bakra v TOZD Maribor Pri poslovanju TOZD nastanejo odpadne snovi, ki odhajajo iz mesta nastajanja v obliki dima, delno pa tekočih odplak. Trdne odpadke opredeljujemo po njihovi uporabnosti za ponovno izkoriščanje v lastni tehnologiji in tehnologiji drugih DO, medtem ko zavržemo le neuporabne odpadke. 1. Dim Dim vsebuje poleg sestavin zraka še druge pline, pare in prah. škodljivost dima lahko ocenimo, če poznamo njegovo sestavo in fizikalne Ludvik Puklavec, dipl. inž. Direktor razvoja v Mariborski livarni značilnosti. Ti podatki so potrebni tudi za snovanje naprav, ki služijo za zajetje, odvajanje in čiščenje dima. Podatkov o dimu v našem primeru ni bilo mogoče posneti po nekih vzorih ali literaturi. Dim nastaja namreč v agregatih, ki so dokaj specifični. Razen tega pa je količina in značilnost dima odvisna od vložnega materila, vrste goriva in tudi od faze delovnega procesa. Tako agregati kot tudi postopki zelo vplivajo na karakteristike dima, odločilni pa so tudi pri zasnovi naprav, s katerimi želimo zaščititi posluževalce in zajeti dim ter ga odvesti od izvora in iz delovnega prostora. Zato smo ob koncipiranju razvoja opredelili perspektivnost posameznih postopkov in agregatov tako s tehnološkega kot z ekološkega vidika. Pri tem smo nekatere tehnološke postopke opredelili kot neperspektivne, ki jih je potrebno opustiti. Perspektivne postopke in agregate, ki smo jih izbrali za razvijanje posameznih tehnologij in obratov, pa smo se odločili podrobneje raziskati tudi z ekološkega vidika. Po presoji še po tem kriteriju smo izbrali 4 osnovne tipe talilniških in livarskih agregatov. Izbrane vrste peči smo po obsežnih preizkusih rpilagodili našim posebnim potrebam in jih tipizirali, kar omogoča serijsko izdelavo samih peči in nudi vrsto prednosti pri eksploataciji. Pri razvoju tipiziranih zajemalnih peči smo zagotovili izvedbo in karakteristike peči, ki upošteva naše tehnološke zahteve, ne povzroča večjega poslabšanja delovnih pogojev na delovnem mestu livarja in omogoča namestitev zajemalne nape tako, da osnovne funkcije peči niso ovirane. Mnogi izvori dima so postopoma izginjali skladno z izvajanjem programa posodabljanja tehnologije, kar pa je pomenilo opustitev in nadomestitev zastarelih in neperspektivnih naprav. Z ukinitvijo teh naprav je problem dima odpadel, ker smo vse nadomestne naprave uredili primerno tudi z ekološkega vidika. Program saniranja emisij dima smo lahko izvajali samo postopoma glede na investicijske sposobnosti DO. Dejanski začetek tega prizadevanja je kompleksna raziskava dima na rotacijski plamenski talilni peči in tipični indukcijski talilni peči leta 1966. Na teh dveh tipih peči nastanejo največje količine dima, peči in postopki pa so reprezentativni za talilniško in livarsko tehnologijo v naši DO. Z meritvami smo zajeli emisije med celotnimi tehnološkimi cikli in zbrane vzorce raziskali ter meritve izvrednotili. Dobili smo študijo z naslednjimi podatki: sestava dimnih plinov, temperatura dima, hitrost in količina dimnih plinov, količina prahu, kemična in granulometrijska sestava prahu v času tipičnih zaokroženih tehnoloških ciklov. Podatke smo nato verificirali še s paralelnimi raziskavami in drugimi informacijami. S tem smo dobili osnovo za vse naslednje ukrepe. 2. Prah Prah in druge nečistoče nastajajo pri mnogih delovnih operacijah. Da bi zaščitili osebje, zajemamo prah in ga odsesavamo. Odvajanje in izpuščanje zaprašenega zraka v ozračje, na primer nad streho delovnega prostora, kar je najenostavnejša rešitev, dandanes ni več zaželjeno. V naših proizvodnih obratih imamo mnogo delovnih mest, kot: brušenje z brusno ploščo ali trakom, rezanje s keramično rezalno ploščo, peskanje, poliranje in druge postopke mehanske obdelave, kjer nastaja prah. Količina, kemična sestava, granulometrijska sestava in fizikalna pri-roda so odvisne predvsem od delovnega postopka. Skladno s temi karakteristikami, ki pa so splošno poznane tudi v literaturi, izbiramo način filtriranja prahu. 3. Plini in pare Plini in pare nastajajo v naši dejavnosti pri ta-lilniških in rafinacijskih postopkih, pri luženju, jedkanju, galvanizaciji in posebnih postopkih obdelave kovin. Sestava in koncentracija škodljivih snovi je odločilna za obdelavo odsesane mešanice pred izpustom v ozračje. Za zmanjševanje emisij škodljivih par v okolje smo zgradili nekaj pralnih naprav. 4. Trdne odpadne snovi Opredeljujemo jih predvsem po tem, kolikšna je njihova možnost ponovne uporabe, da bi čimveč koristnih snovi vračali v tehnološki tok. Naše osnovne surovine so barvne kovine: baker, cink, aluminij, kositer in svinec, ki so relativno drage in zato že z vrednostnega vidika ni mogoče dovoliti prekomernih izgub. Z ekološkega vidika pa pomenijo izgube težkih kovin onesnaževanje okolja. Naša DO je po tradiciji usmerjena na predelavo sekundarnih surovin, saj znaša delež sekundarnih surovin okrog 60 % od celotne količine vložnega materiala. Osnovna tehnologija je zato prilagojena tem surovinam. Istočasno pa reciklira- mo v lastni tehnološki tok praviloma vse odplake, ki nastajajo v lastni predelavi, razen tistih, kjer so kovine že kemično vezane. Lastne odpadke in kupljene odpadne surovi-nene razvrščamo po obliki v kosovne odpadke, ostružke in žlindre. Tehnologija predelave lastnih in nabavljenih odpadnih surovin je prilagojena obliki in vrsti materiala. Cilj predelave so standardne zlitine bakra, aluminija in cinka. Tehnologija obsega pripravo surovin in talilniško predelavo. Tehnologija je z ekološkega vidika »umazana« z emisijami dima. Naša glavna prizadevanja so veljala zmanjševanju teh emisij. PRINCIPI REŠEVANJA EKOLOŠKIH PROBLEMOV V preteklem 10-letnem obdobju smo opravili razne meritve, raziskave in zbrali številne informacije, razen tega pa zgradili in nabavili številne informacije, razen tega pa zgradili in nabavili številne naprave, ki ščitijo osebje in varujejo okolje. V osnovi so pri tem spoznali, da ni smiselno ločevati inovacij tehnologije od zahtev po zdravih delovnih pogojih in varstvu okolja. Le sočasno reševanje vseh teh vprašanj omogoča hitre, zanesljive in z vidika vlaganj racionalne izvedbe. Izkušnje nas tudi učijo, da je potrebno v pripravljalni fazi ugotoviti stvarno stanje z dovolj ekzaktnimi meritvami emisij. Pred izdelavo izvedbenih projektov je potrebno praviloma graditi prototipe in praktično preizkusiti bistvene detajle zajemalnega sistema pri sesalnih napravah. Prototipne naprave kaže izpopolnjevati, dokler ne dosežemo zadovoljivih efektov. Pri izboru čistilnih naprav smo se vedno odločali za postopke in naprave, katerih učinkovitost je bila v praksi že dokazana. Pri posameznih praktičnih rešitvah so nas vodili naslednji principi: 1. Pri posodobitvi livarskih obratov smo se odločili opustiti naprave, kjer nastajajo velike količine dima, plinov in prahu. Večina teh naprav je bila slaba tudi s tehnološkega in ekonomskega vidika. Veliko skrb smo posvetili razvoju in tipi-ziranju talilnih in livnih peči. Razen tega pa smo povsem opustili nekatere proizvodne obrate. Opustili smo obrat za litje v pesek z vsemi spremljajočimi dejavnostmi. S tem smo odpravili delovna mesta z neprimernimi pogoji dela in številne izvore dima, prahu in trdnih odpadkov. Namesto opuščene proizvodnje smo uvedli litje v kokile, centrifugalno in kontinuirno litje, torej manj »umazane« postopke. Razen ekoloških prednosti smo s tem zagotovili boljšo kakovost in komercialno učinkovitost nadomestnih proizvodov. Več manjših kotlarn smo opustili in namesto njih zgradili skupno kotlarno, kjer je zagotovlje- no boljše zgorevanje goriva. Z dosledno ureditvijo centralnega ogrevanja prostorov so odpadle tudi ostale individualne ogrevalne peči. 2. Koncentriranje in ustrezno lociranje vseh izvorov dima, tako da je mogoče zbiranje v večje čistilne enote. V tem smislu smo opustili številne manjše proizvodne enote in namesto njih smo zgradili večje proizvodne obrate. To je temeljno izhodišče za posodobitev in racionaliziranje tehnologije nasploh. S tem principom zagotavljamo sočasno smiseln, s tehnološkim postopkom vskla-jen pretok materiala. 3. Uporaba čistih goriv namesto goriv, ki vsebujejo žveplo. V naših pogojih omogoča uporaba čistih goriv tehnološke prednosti. Zato predvidevamo postopno nadomestitev kurilnega olja z »mešanim plinom« (propan + butan + zrak) in zemeljskim plinom. S tem se bodo škodljive emisije nadalje zmanjševale. 4. Gospodarno izkoriščanje toplote za ogrevanje prostorov. Pri brušenju, poliranju, rezanju s keramično rezilno ploščo in podobnih postopkih nastali prah odsesavamo od delovnih mest, ga vodimo v čistilno napravo in nato izpuščamo v ozračje. S tem odsesavamo velike količine zraka iz delovnih prostorov. Odsesani zrak nadomestimo z vpihovanjem svežega, vendar pozimi ustrezno segretega zraka. Za ekonomiziranje s toploto zato v filtrih očiščeni zrak pozimi praviloma vračamo v delovni prostor v celoti ali vsaj delno. Pri projektiranju čistilnih naprav definiramo osnove za projekte ogrevanja in prezračevanja delovnih prostorov. Delovanje čistilnih naprav mora biti vedno usklajeno z delovanjem sistema za ogrevanje in prezračevanje. Zadovoljive efekte dosežemo lahko samo, če oba sistema krmilimo v medsebojni odvisnosti. Pri večjih sistemih je potrebno krmiljenje avtomatizirati. Ventilacijsko ogrevalni sistemi lahko ob smotrni eksploataciji prihranijo velike količine toplote. 5. Občutek prepiha nastane pri gibanju zraka, ko hitrost zraka preseže 0,3 do 0,5 m/sek. Večje hitrosti zraka v delovnih prostorih niso dovoljene iz zdravstvenega vidika. V delovnih prostorih, kjer smo uredili ventilacijsko ogrevalno sisteme, ki skrbijo za učinkovito odvajanje dima in prahu ter dovajanje svežega in segretega zraka, se gibljejo velike količine zraka. Zrak izmenjujemo v odvisnosti od karakteristik ventilacijskega sistema in velikosti delovnega prostora v mejah od 5 do 40-krat na uro. Pri tako pogosti izmenjavi zraka je potrebno urediti sitem kanalov za dovajanje svežega zraka tako, da sveži zrak nadomesti odvedenega, nečistega, pri tem pa mora ostati hitrost zraka v bivalni coni delovnega prostora v dovoljenih mejah, da nimamo občutka prepiha. Pri testiranju novo zgrajenih ventilacijsko ogrevalnih sistemov ugotavljamo tudi prepih v bivalni coni delovnih prostorov. 6. Preventivni ukrepi za zmanjšanje emisij v okolje lahko včasih nadomestijo drage zaščitne ukrepe za čiščenje emisij ali pa čistilne naprave poenostavijo. V naši DO smo uporabili številne preventivne ukrepe. Pomembnejši so naslednji: — zmanjševanje gorljivih primesi v ostružkih za ponovno pretaljevanje; ostružke v ta namen centrifugiramo, s tem izločimo del primešanega olja; to ima dvojni učinek: manj dima pri predelavi teh ostružkov in ponovno izkoriščanje olja, ki smo ga dobili s centrifugiranjem, — regeneriranje mazalnih in rezilnih olj in hidravličnih emulzij z ustreznimi čistilnimi postopki omogoča ponovno uporabo le-teh; to prinaša prihranke in zmanjšanje onesnaženja odplak, — vključevanje posebnih pozgorevalnih naprav, kjer zgorijo še nezgorele sestavine dima (hlapi ogljikovodikov, katran, saje, C0), — separiranje izolacije odpadnih kablov in izoliranih prevodnikov od kovinskih delov pred pretaljevanjem; s tem preprečimo nastanek plinov in par pri gorenju izolacije, istočasno pa je separiranje sestavnih delov kablov osnova za ponovno uporabo posameznih kovinskih sestavin: bakra, aluminija, svinca, železa. 7. Pomembno je tudi načelo, da ukrepi za preprečitev ene vrste emisij ne smejo povzročiti druge. Ponudniki čistilnih naprav namreč pogosto ponujajo rešitve, npr. za čiščenje dima po mokrih postopkih, pri čemer pa nastane nerešeno vprašanje čiščenja odplak. V vsakem primeru pa se pojavi vprašanje, kako izkoriščati ali brez škode deponirati odpadke in ostanke, ki ostanejo po čistilnem procesu. 8. Hrup je reden spremljevalec čistilnih naprav. Hrup, ki prekoračuje dovoljeno intenzivnost, povzročajo pri večjih čistilnih napravah dima in prahu ventilatorji. Hrup se prenaša po kanalih v delovni prostor in preko čistilne naprave, izpusta očiščenega zraka ali direktno tudi v okolje. Zato vgradimo v kanale elemente s posebno izolacijo, da zavarujemo delovne prostore. Za zunanje naprave moramo izbrati primerno lokacijo in predvideti zaščito, ki preprečuje prenašanje hrupa v okolico. Pri samem izboru čistilne naprave pa upoštevamo tudi hrupnost možnih variant. Normativi za dovoljeno raven hrupa, ki jih vsebuje odlok po Uradnem listu SRS št. 3/77 so zelo ostri za nočni čas in za mešano industrij sko-stanovanjska področja. Zakon nas obvezuje, da izdelamo in uresničimo sanacijske programe. Kljub temu, da je potrebno program šele izdelati, je že sedaj jasno, da bo doseganje predpisanih normativov zelo težavno. Možne rešitve so odstranitve stanovanjskih zgradb v mešanih industrij-sko-stanovanjskih območjih in opuščanje dela v nočnem času. Oboje posega v temelje pogojev za poslovanje naše DO. Kompleks stroškovnih odnosov pri obratovanju in vzdrževanju čistilnih naprav je pomemben element pri izbiri postopka in naprave za preprečevanje emisij v okolje. Pri tem je razen samih stroškov potrebno presoditi obrobna vprašanja, ki zadevajo porabo in razpoložljivost energije, fluidov in drugih materialov. Pri stroškovni analizi postopkov in naprav za čiščenje emisije je potrebna kompleksna raziskava spremljajočih pojavov in njihova stroškovna intenzivnost. Zagotavljanje ustavnih določil o primernih delovnih pogojih in preprečitev onesnaženja okolja odrejajo veljavni predpisi. S tem so organizacije združenega dela nedvoumno vezane, da gradijo vse nove naprave skladno s predpisi. Razen tega obveznost obsega tudi saniranje vseh obstoječih naprav. To zahteva veliko znanja, praktičnih izkušenj ter zanesljive in preizkušene čistilne naprave. Predpisi zato postavljajo celoten kompleks izgradnje gospodarskih objektov na docela nove principe. Po naših izkušnjah obstoječa struktura za razvojno raziskovalno dejavnost, prostorsko planiranje, projektiranje procesov, projektiranje ob- jektov in graditev čistilnih naprav v delovnih organizacijah in zunaj njih še ni tako razvita, da bi lahko pripravili ustrezne projekte za ukrepe, ki jih sedaj uveljavljeni predpisi zahtevajo v sorazmerno kratkem času. Prenagljeni, nezadostno pripravljeni projekti in nezadostno preizkušeni postopki in naprave za nove objekte in sanacijo obstoječih pa skrivajo v sebi velike nevarnosti za zgrešeno investiranje. Za financiranje pripravljalne dejavnosti bi kazalo bolj angažirati republiške sklade za raziskovalno dejavnost. Prav tako je potrebno tehnične raziskovalne institucije, ki so usmerjene na druga področja, angažirati za raziskave in razvoj dejavnosti za varstvo okolja. Izvajanje sanacij za čisto okolje zahteva znatna sredstva. Ocena predračunskih vrednosti je negotova, vse dokler niso izdelani izvedbeni projekti in določeni časovni plani graditve, ki omogočajo sočasno oceno podražitev v času graditve. Na tej osnovi lahko zaključimo, da bodo prizadevanja za čistejše okolje povezana s številnimi problemi, ki jih v javnosti pogosto podcenjujemo. ZUSAMMENFASSUNG In den Betrieben der Giesserei »Mariborska livarna« sind viele Anlagen und Verfahren im Betrieb, welche Herkunft von Rauch, Staub, Gasen und Larm sind. Diese belasten die Arbeitsplatze in den Betrieben und beschmu-tzen die Umwelt. Diese Erscheinungen sind vielfaltig, entstehen aber vorwiegend bei folgenden Tatigkeiten: Schmelzen und giesen der Kupferlegierungen, Vorberei-tung der Sekundarrohstoffe, Putzen der Gusstiicke, Schlei-fen und Polieren der metalischen Teile und anderem. Die Emissionserscheinungen sind ausgemessen und analisiert worden. Die Emissionen sind in Abhangigkeit von den Anlagen und wahrend der gesamten Arbeitscyklen festgestellt worden. Auf diese Weise sind die Grundlagen fiir die Sanierung bestimmt worden Fiir die Sanierang selbst konnten nur begrenzt die fremden Erfahrungen und Vorbilder angevvendet werden. Wegen der specifischen Be-dingungen sind fiir manche Anlagen fiir unsere Verhaltnisse die geeignetsten Verfahrensagregate und Anlagen fiir die Einschliessung bzw. Sicherung vor Emissionen projektiert und entwickelt worden. Das Ziel war die Sicherung der Arbeiter an Arbeitsplatzen und Verhinderung der Emisio-nen in die Umgebung. Es wurde gebaut: — die Staubabbsaugung an Arbeitsplatzen zum Schlei-fen und Polieren mit den Filteranlagen mit teilweiser Win- drezierkulierung in die Schleifbetriebe mit vier Filtern zu je 20.000 m3/h. — Ein Entstaubungssistem fiir Gase dreier Induktions-schmelzofen fiir das Schmelzen von Messing mit einer Stundenleistung von 18.000 m3. — Ein System fiir die Absaugung und Entstaubung der Gase von 15 Induktions-Schmelz- und Schopfinduk-tionsofen der Kokillengiesserei fiir Messing, mit der An-lage fiir die Zuleitung kondizionierter Luft, mit einer Leistung von 90.000 m3 pro Stunde. — Ein System fiir die Abseugung Kiihlung und Entstaubung der Gase aus der Schmelzhiitte fiir Kupferlegierungen mit einer Leistung von 150.000 m3 pro Stunde, mit den Anlagen fiir die Zuleitung der kondizioniertent Luft in den Betrieb. — Absaugung und Entstaubung der Abluft und Liiftung von mehr Gussputzereien. — Viele andere kleinere Sanierungen fiir die Ver-besserung der Arbeitsbedingungen. Die Messungen in den sanierten Produktionsbetrieben und beim Austritt der Abgase aus den Entstaubungsan-lagen ergaben zufriedenstellende Effekte der eingebauten Anlagen. SUMMARY In Mariborska livarna numerous set-ups in various plants represent sources of smoke, dust flue gases due to technological processes which worsen \vorking conditions and causes emission into environment. This is mainly true for melting and casting cooper alloys, recovery of secondary raw materials, cleaning of castings, grinding and polishing metallic parts, etc. The emission was measured and analyzed: emission of single set-ups during complete vvorking cycles was deter-mined. Thus the basis for improvements was stated. Foreign patterns and experiences could be applied only partially. Due to specific conditions, the most suitable equipment for collecting and cleaning was sometimes de-signed and tested in our conditions. The final aim was to protect workers in the plant and to protect the environment. Therefore the following set-ups were constructed: — gas collecting systems in plants for grinding, and polishing, filtering and partial recycling of air. Four filters were installed with 20,000 m3/h capacity each. — gas collecting system and filtering flue gases from three melting induction furnaces for melting brass with the capacity 18,000 m3/h. — gas collecting system and filtering flue gases from 15 melting and holding induction furnaces in the brass mould casting plant, simultaneously with the air condi-tioninig system, capacity 90,000 mVh. — gas collecting system, cooling and filtering flue gases from the melting plant for copper allovs of capacity 150,000 m3/h together with the equipment for supplying con-ditioned air to the plant. — collecting and filtering air and ventilation of plants for cleaning castings. — numerous other improvements to achieve better working conditions. After improvement, numerous measurements were ma-de inside the plants and at the outlet of emission into atmosphere. Satisfactory results were obtained. 3AKAK)qEHHE AHTeftHaa ijBeTHbix MeiaAAOB b Mapnoope HMeeT b cbohx ue-xax ueAbifi pha ycTpoiicTB h arperaTOB, KOToptie npeACTaBAsnoT coSoit hctoihhkii AbiMa, nMAH, ra30B H myMa, a TaioKe 6peMH Ha paSoneii MecTe h ncxoAHoft iiyhkt smiicchh b oKpyMcaK>myio cpeAy. HctoKC peMCHMH omhctkh otahbok, inAncJ>OBaHHe h noAHpoBaHiie AeraAefi h npo^ee. H3Mepemie smhcchh BHnoAHHAiicb b sabhchmocth ot arperaTOB H b HHTepB3AaX Me«av nOAHbIMH paSoiHMH UblKAaMH. TaKHM o6pa-30M onpeAeAeHU ocHOBaHHa aah caHaium. Aah caMoft caHaijHH noTb-30BaAHCb iyaHAbTpOBaHHH H laCTJM-HOII pelIHpKyAaiIIIH B03Ayxa npil yCT3H0BKe 4>HAbTpOBaAbHOft CTaH- hhh c 4 <}>HABTpaMH moiijhocth 20.000 M3/h K30KA0T0 cjiHTbTpa; — CHCTeMa AAH OACaCbIBaHHa H <{>HAbTpOBaHHH AHMa H3 Tpex IIHAyKipIOHHbIX IIAaBHAbHbIX IieHAbTpOBaHHH AbIMa H3 15-TH IIAaBHAbHbIX neiax h 5-TH CTaUHOHapHblX TIireAbHbIX HHAYKIIHOHHbIX neiax B OTAeAeHHH KOKHAbHOrO AHTbH MeAH C yCTpOIICTBOM AAH ho-AaqH KOHAHHHOHHpOBaHHOrO B03Ayxa MOmHOCTH 90.000 M3/i; — CHCTeMa AAH OXAaaCAeHIIH H (JlHAbTpOBaHHH AbIMa H3 HAaBHAb-Horo ijexa cnAaBOB MeAH mohjhoctii 150.000 m3/i c yctpohctbom aah noAaiii KOHAHHHOHHpOBaHHOrO B03Ayxa b nAaBHAbHoe oTAeAeHHe; — VCTpOHCTBa aah OTCaCMBaHHH H (JlHAbTpOBaHHH b03ayxa H3 otaeaehhs aah o6py6KH h omhctkh otahbok; — MHororacAeHHbie ocTaAbHbie He6oAbuiHe caHamiH aah yayh-meHHH oKpy>KaiomeH pa6oqeS cpeAbi. B CaHHpoBaHHbIX OTAeAeHHHX H npn BbIXOAe 3MHCCHH B aTMOC$e-py BbinOAHeHbl MHOTOIHCAeHHbie H3MepeHHH, KOTOpble nOKa3aAH yAO-BAeTBopHTeAbHbie pe3yAbTara AeiiCTBHH ycTaHOBAeHHbix coopyaceHHfi. II. Eeprep/IJeAbe