484
razvilo iz te vere tudi staro dedno pravo, vsled katerega je dedoval samo najstarejši sin. Ta je bil v obitelji svečenik, sodnik, kralj. Sčasoma so se začele obitelji družiti v večje organizme, a sveto so čuvale vsaka svoje rodbinsko verstvo; te stare rodbine so bile pozneje t. zv. patricijske rodbine. Ker po njih verovanju niso dedje trpeli nobenega tujca, zato je bil odpor patricijev proti plebejcem, ki so se pozneje priselili, tako velik. Torej zadnji vzrok tem bojem je tičal v veri. Tako bi bilo torej — po mnenju Fustelovem — vse kulturno življenje starih Arijcev imelo svoje prve korenine — v grobovih.
Ali segam  predaleč nazaj po  dokaze za svojo trditev,  ali  so ti moji  dokazi le dozdevni?  Ozrem
se edinole še v krščanske katakombe, ki je iz njih prva Cerkev zajemala silno moč in jo zajema še zdaj, in menim, da sem podprl popolnoma svoje dokazovanje.
Kolikokrat se je vresničil vzklik: „Ex ossibus ultor!" (Vergil, Eneida, IV), t. j. iz kosti, iz groba bo vstal osvetnik! Izpolnjuje se prerokovanje Gregorčičevo o grobu hajdukovem:
,,Tarn spi hajduk, — on mirno spi, a duh njegov živi, budi; množe borilcev se vrste, gorje ti bo, Turčin, gorje!
A bodi dovolj.
Tudi iz naših grobov bo vzklilo novo življenje!
'¦} C   ooaxxJxxoooooooooooo  Jl|[5] jfC ccxxxojxiooooooBoooooo    J
Mladini.
Zložil Anton Medved.
O mladina, zdrava kakor ptič, na perotih naglega mišljenja kvišku se tvoj smeli duh popenja, vrtoglavice ne čuti nič.
Pred teboj se kakor morska plan širi dela nepregledno polje. Uma plamenica, sila volje prerokujeta ti velik dan.
In mi stari gledamo nate, čudimo se tvoji moči mladi, za teboj bi radi in neradi strah in up nam polnita srce.
Strah in up, a brez voščila ne: naj bi tvoja moč nam dan prinesla Tvojim rokam prepustimo vesla, jadra, sidro — le krmila ne.
f oooccoaxooooootxx3ooo   J
Jesen.
Zložil Anton  Medved.
S planin je v mirno stajo prignal pastir ovce, sinice ščebetajo, drevesa rumene.
Zarano čez poljano prisopla je jesen, odeta v mrzlo slano, po svoj bogati plen.
Pod medlim solnčnim bleskom vse rožice mrjo in višnjevim podleskom naročajo v slovo:
O trate zadnji sini, cvetite dolgo še! Zvestobe ste spomini, pokore same ne.
Ko v novo se zelenje ogrne zemlje vrt, vi znanite vstajenje, kot znanite zdaj smrt!
milu