ice)(06)
g
b
z
g
go
m
COBISS fi
■
(O
co
>
<D
>0)
o
+-•
0
GLASU
r"**f(!A n r ii š T V
Tovariš Ivan Zivič je pred ogledom razstave prikazal njeno razvojno pot in naslovil na obiskovalce sledeče razmišljanje:
Spoštovane tovarišice, tovariši, cenjeni gostje!
V prijetno dolžnost si štejem, da lahko v imenu pokrovitelja Skupščine občine Brežice ob otvoritvi tretje razstave CVETJE IN PESEM 1972 spregovorim nekoliko besed.
Ustanovitev Hortikulturnega društva v Brežicah v letu 1970. s 40 člani je pomenila začetek nove dejavnosti, ki je neposredno obrnjena k človeku in za človeka. To so začutili in spoznali tudi naši občani, saj se število članov naglo povečuje, od 345 članov v lanskem letu, je naraslo v letošnjem letu na 465 članov. Števila članstva pa ne omenjam zato, da bi s tem dokazoval količinsko rast organizacije, temveč zato, da bi opozoril na velik interes naših občanov do cvetja, zelenja in lepe narave sploh ter na njihovo pripravljenost aktivnega sodelovanja pri spreminjanju našega okolja. Vse bolj prihajamo do spoznanja, da sodobni svet s svojim hitrim razvojem prinaša s sabo tudi mnogo negativnih posledic za človeka in njegovo okolico. Zato pomeni organizirana skrb za negovanje hortikulture pomemben prispevek k temu, da kljub takemu razvoju zagotovimo občanom možnost, da bodo zaživeli kot svobodni ljudje. Svobodni v tem smislu, da ne bodo omejevani v tistem delu svojega življenja in družbene zavesti, kjer živimo svoje polno, rekel bi, notranje-duhovno življenje.
Prizadevanja občine gredo v smer razvoja turizma, zato je taka aktivna in uspešna angažiranost hortikulturnega društva vredna našega javnega priznanja. To društvo naj pripomore, da se vrne toplina v naše domove. Slovenska hiša ni bila nikoli brez cvetja, naši vrtovi pa nikoli brez negovanih cvetličnih gred. Aktivna prisotnost društva pa že z uspehom vrača nazaj to, kar smo izgubili, za kar smo o-siromašeni. V oknih, na balkonih, vrtovih itd. je mogoče videti vse več rož in zelenja, žal še mnogo premalo, da bi bili z doseženim zadovoljni. Toda prepričani smo, da bo strokovno, prizadevno in sistematično delo Hortikulturnega društva dalo ustrezni učinek.
Ko je Hortikulturno društvo organiziralo svojo prvo razstavo cvetja, so bile izrečene vzpodbudne besede organizatorjem takratne razstave. Dano je bilo priznanje, kar je pomenilo novo vzpodbudo in nove ideje, ki so bile uresničene ob lanski razstavi »CVETJE IN PESEM 1971«.
Izvirna zamisel združiti cvetje in pesem in oboje združeno posredovati obiskovalcem, je ponovno naletelo na pozitivno oceno. Krog sodelujočih se je razširil. To pa pomeni, da so vsi sodelujoči spoznali umestnost svojega sodelovanja.
Priprave za letošnjo razstavo cvetja pod naslo-\om CVETJE IN PESEM 1972 so stekle organizirano. K sodelovanju so povabljeni novi ljudje iz osnovnih sol in delovnih organizacij v občini. Nadvse pomembno je dejstvo, da se v program letošnje razstave vključuje tudi 13 pevskih zborov iz Posavja, t. j. občin Sevnica, Krško in Brežice.
Ce smo bili v letu 1971 priča razstavijalcem cvetja samo iz brežiške občine, lahko letos z veseljem ugotovimo napredek zaradi sodelovanja razstavljal-
cev cvetja iz sosednih občin. Posebno pa smo zadovoljni, da lahko na naši razstavi cvetja pozdravimo sodelujoče iz Zagreba iz sosednje SRH. Tako sodelovanje pogljablja naše medsebojne odnose in širi naša področja sodelovanja. Prisotnost tako velikega števila razstavljalcev z mnogo večjim izborom cvetja bo brezdvoma zadovoljil oko tudi najzahtevnejših obiskovalcev.
Tov. Ivan Živič je spregovoril v imenu pokrovitelja SoB Brežice na III. prireditvah »Cvetje in pesem 72«
In ne nazadnje mi dovolile, da v imenu pokrovitelja Skupščine občine Brežice izrazim naše zadovoljstvo nad izborom prostora za razstavo CVETJE IN PESEM 1972. Grad, predvsem pa viteška dvorana, bosta lepo dopolnilo k oblikovanju celovite podobe razstave in prepričan sem, da bo tako dan še večji povdarek razstavi. Pri tem gre vse priznanje Posavskemu muzeju, ki z veliko razumevanja gre nasproti vsaki pobudi, ki pomeni napredek in posredovanje tako združenih lepot občanom oziroma obiskovalcem. Ob koncu se zahvaljujem in izrekam dobrodošlico vsem novim razstavljalcem cvetja na letošnji razstavi, vsem gostom na današnji otvoritvi.
Hortikulturnemu društvu Brežice kot organizatorju te razstave, ZKPOS-u Brežice in drugim sodelujočim z željo, da razstava CVETJE IN PESEM 1972 povzroči novo aktivnost in še večji odziv v letu 1973.
Razstava CVETJE IN PESEM 1972 je s tem odprta. Vse goste in prisotne vabim, da si jo ogledamo
Ulice Brežic v „Cvetju in pesmi 72"
Na ulicah se je zbrala velika množica ljudi, saj je take vrste manifestaci jfcbila prva v našem mestu, oziroma v Posavju sploh. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno in je celotni prireditvi dalo še svečanejši videz.
Na zbornem mestu v brežiškem gradu so se zbrali: otroški vrtec Brežice, osnovna šola Dobova, Globoko in Brežice, Planinsko društvo Brežice, Agraria Brežice, Vrtnarija Božič, in Hortikulturni predstavniki z Bizeljskega in iz Šentlenarta.
Za brežiškim grbom so stopale mladinke v narodnih nošah, s polnimi rokami nageljnov. Predstav-
hi	■ 5WW m, mamam#-	!
niki Bizel jskega so poslali lokrašen kamion, ki je prikazoval dejavnost na hort: področju njihovega kraja.
Največje priznanje je seveda bilo namenjeno najmlajšim iz brežiškega vrtca, ki so nam pričarali v svojih oblačilih svet bajk in pravljic in pisanih vrtov. Tovarišice so se izredno potrudile in videli smo vse od palčkov do metuljčkov in posameznih cvetov do poročnega para, ki se je v okrašenem avtu ponosno peljal po ulicah. Brežiška Agraria je zelo domiselno uredila kamion, ki je prikazal njihovo proizvodnjo cvetja, posebno lepo so bile aranžirane gerbere, lep je bil tudi napis iz nageljnov.
Pevski zbor osnovne šole Brežice je v enotnih oblekah deloval zelo efektno, nosili so vsak svoj šopek nageljnov. Zelo domiselno je bil prikazan voz s starim kmečkim pajklom za žito, v katerega so me-
V cvetlični povorki je sodelovala tudi mladina
Ambient viteške dvorane v času cvetlične razstave
tali cvetje, ki je na drugi strani metalo ven manjše dele cvetja na množico posameznih ljudi.
Tudi planinci so bili v svojih oblačilih, okrašeni pa so bili s cvetjem.
Vrtnarija Božič iz Brežic je prispevala k povorki avto, okrašen z velikim cvetom zvončnice iz papirja in ogromnim šopom nageljnov. Povorko sta spremljali dve godbi, od katerih je posebno priznanje požela mladinska godba iz Brežic.
Po končani povorki je žirija razglasila naslednje najboljše skupine:
1.	nagrado je dobil vrtec, Brežice
2.	nagrada je pripadla AGRARII Brežice
3.	nagrado pa je dobila osnovna šola iz Dobove.
Ljudje so se po končani povorki zadovoljno razšli v prepričanju, da je prva taka manifestacija izredno uspela, da pa bo druga morda še lepša. Vsekakor je led prebit.	ZLATA BUTARA

lil. prireditev HD Brežice „Cvetje in pesem 1972"
Sodelovali so:	I POVORKI —
NA RAZSTAVI —
Agraria Brežice — vrtnarija Čatež Društvo prijatelja cviječa Zagreb, klub »Ikebana« Agraria Brežice — repromatorial Hortikulturno društvo Brežice Hortikulturno društvo Brežice poverjeništvo Bizeljsko
Hortikulturno društvo Krško Božič Marjan — vrtnarstvo Brežice Jerin Peter — Ljubljana DZS — Brežice Posebna šola Krško Osnovna šola Dobova
Osnovna šola Dobovi^
Osnovna šola Globoko
Mladinska godba na pihala Brežice
Godba na pihala Kapele
Agraria Brežice — vrtnarija Čatež
Hortikulturno društvo Brežice poverjeništvo Šent-
lenart
Hortikulturno društvo Brežice poverjeništvo Bizeljsko
Osnovna šola Brežice Otroški vrtec Brežice Božič Marjan — vrtnarstvo Brežice Planinsko društvo Brežice
Malo je mest, ki bi se lahko pohvalilo s tako lepimi dvoranami kot je viteška dvorana v gradu Brežice
Na srečanju pevskih zborov Spodnjega, Posavja prireditev »Cvetje in pesem 72« so sodelovali:
Moški pevski zbor »Bratov Milavcev« Brežice Moški pevski zbor Kapele
Moški pevski zbor PD »Stane Vogrinc« Dobova
Ženski pevski zbor Kapele
Mešani pevski zbor Kapele
Mešani pevski zbor PD »Planina« Cerklje
Moški kvintet DPD Svoboda Senovo
Mladinski mešani zbor Koprivnica
Moški pevski zbor PD »Oton Župančič« Artiče-
Globoko
Gasilski moški pevski zbor Sevnica
Moški pevski zbor DPD Svoboda Radeče
Ženski zbor »Lisca« Senovo
Moški pevski zbor DPD Svoboda Brestanica
Združeni moški pevski zbor Spodnjega Posavja
»CVETJE IN PESEM 1972«
V DNEH 16. DO 18. JUNIJ* 1972
Ob otvoritvi razstave je pozdravil predsednik Anton Krušnik navzoče z besedami:
Spoštovane tovarišice, tovariši, dragi gostje!
Dovolite, da vas v imenu upravnega odbora hortikulturnega društva Brežice, organizatorja letošnjih prireditev »Cvetje in pesem 1972«, prav lepo pozdravim.
Pozdravljam predsednika Skupščine občine Brežice, tovariše Vinka Jurkasa, podpredsednika Ivana Živiča, tajnika Mirka Kambiča, sekretarja SZDL Ivana Tomšeta, komandanta garnizona Cerklje polkovnika Staneta Primožiča, predsednico Zveze HD Jelko Kraigher, predstavnike HD Krško, Portorož, kluba Ikebana iz Zagreba, »Sadjarja in vrtnarja* iz Ljubljane, tovarne Ruše in ostale predstavnike delovnih organizacij ter zastopnike turističnega društva Cerklje na Gorenjskem.
Posebno pozdravljam sodelavce^ razstavljalce in o-stale goste, ki ste prišli v Brežice, z željo, da bi se dobro počutili in odnesli kar najboljše spomine.
Hortikulturno društvo Brežice, čigar namen in poslanstvo je kulturna in estetska vzgoja prebivalstva, gojenje in širjenje lepega cvetja in zelenja v »aših domovih in naseljih, organizira prireditev
Prof. S. Skalar ob otvoritvi nastopov pevskih zborov Posavja na »Cvetje in pesem 72«
»Cvetje in pesem 1972« v Brežicah z namenom, da razširimo našo dejavnost, povečamo število članstva in da se ob tej priliki še bolj spoznamo in občutimo potrebo medsebojnega sodelovanja, vse v cilju, da bodo naši kraji lepši in privlačnejši.
Ponosen sem, da lahko javno pohvalim naše dobre in marljive člane, ki so nam omogočili ustvariti soliden družbeni kolektiv, ki je lahko za zgled v amaterizmu in ljubezni do skupnega dela.
Vabimo vas k sodelovanju na 4. prireditev Hortikulturnega društva Brežice
»CVETJE IN PESEM 73« V BREŽICAH 25., 26. in 27. maja 1973
Okvirni program: Velika cvetlična povorka.
Več zanimivih razstav: cvetlična, kulinarična, slikarska, lovska, foto-kino, razstava ptic itd.
Pevski in drugi nastopi.
Za informacije se obračajte na Hortikulturno društvo Brežice, cvetličarna Agraria Brežice.
Delo in uspehi v letu 1972
1.	Dosegli smo število 630 članov.
2.	Imeli smo 6 strokovnih predavanj.
3.	Organizirali smo 2 razstavi v Brežicah in na Bizeljskem.
Razstava v Brežicah je bila izpopolnjena s povorko po mestu s sodelovanjem šol in podjetij ter nastopom pevskih zborov iz Spodnjega Posavja in Radeč. Nastopilo je 277 pevcev s 36 pesmimi. Na razstavi na Bizeljskem je sodelovala tudi Lovska družina Bizeljsko z razstavljenimi lovskimi eksponati in trofejami ter delnim prikazom vinogradništva na Bizeljskem.
Člani kluba »Ikebane« iz Zagreba pred svojim razstavnim prostorom
V povorki »Cvetje in pesem 72« v Brežicah sta sodelovali 2 godbi na pihala, 8 voz in avtomobilov, šolobvezni otroci ter ljubitelji cvetja, torej naši člani.
4.	Sodelovali smo pri ureditvi parkov v Brežicah: pred gimnazijo, spomenikom NOB. parku pri gradu ter ostalih mestnih nasadih.
5.	Izdali smo 4. in 5. št. BILTENA v nakladi 1000 izvodov.
6.	Priredili smo 4 izlete: v Volčji potok, Portorož, Varaždin, Cerklje na Gorenjskem in v Italijo.
7.	V Ljubljani smo na razstavi »Cvet in sad 72«. sodelovali s knjigami, filmom in diapozitivi.
8.	Posneli smo barvni film »Cvetje in pesem 72
9.	Članstvu smo posredovali približno 100 strokovnih nasvetov.
10.	Intenzivno smo sodelovali pri organiziranju nasadov v občini.
11.	Sodelovali smo s hortikulturno mladino osnovnih šol Artiče, Brežice, Bizeljsko, Dobova in Pišece.
Program dela v letu 1973
1.	20 predavanj
2.	Razstava »CVETJE IN JESEN 73« v sodelovanju s podjetji, organizacijami, društvi itd
3.	Povorka s sodelovanjem šol. podjetij, društev itd.
4.	Izdaja Biltena.
5.	Podelitev diplom in nagrad za leto 1972.
6.	Preskrba cvetja in zelenja ter zabojčkov za članstvo.
7.	Organiziranje najmanj štirih izletov in to: Nova Gorica, Trst, Volčji potok, Plitvička jezera.
8.	Povečanje števila članstva na 700 članov.
9.	Sodelovanje s Sob Brežice in Krajevno skupnostjo Brežice.
10.	Imeli bomo odločilno vlogo pri geslu »Očistimo Slovenijo«.
11.	Sodelovali bomo z našimi in drugimi društvi.
Ta program bomo izpopolnili s popularizacijo in tiskom v društveni tiskarni, kar bo pripomoglo k čim boljšemu obisku naših prireditev.
Qftlac£eiice
še veš, kako sva se sredi vročih počitnic vračala domov s šopkom velikih marjetic?
Bele lističe po poti sem trosila.
Bodi vedno moj! v mislih te prosila.
Srečo drug drugemu sva želela, ko skupaj sva cvetove štela.
In vsak listič bel mi je razodel, da si me osrečiti hotel.
Ti srečni dnevi le v spominu še živijo, v spominu nate, ki marjetke ga budijo.
Na mojih ustih zdaj le trpek je nasmeh, že dolgo marjetic več v mojih ni laseh.
JANA EBALSOVA
Okca&imo me&tc9 in va6 & cvetjem in zelenjem!
K.
Cvetje in
HD Brežice, poverjeništvo Bizeljsko in Lovska družina Bizeljsko sta priredila svojo prvo krajevno razstavo na Bizeljskem v času od 8. do 10. IX. 1972.
Pokroviteljstvo razstave je iz prijaznosti prevzelo podjetje Agraria Brežice. Zastopal ga je društveni predsednik A. Krušnik.
Velika dvorana Zadružnega doma na Bizeljskem je bila polna cvetja, ki so ga povečini pripravile bizeljske gospodinje.
Kot gostje pa so sodelovali: Agraria, vrtnarija Čatež, Božič-Brložnik Brežice in Rozika Derniko-vič, naša rojakinja iz Brežic.
Izredno pestro razstavo cvetja in okrasnega zelenja pa so dopolnjevali lovski eksponati domačih lovcev.
Ker pa je Bizeljsko pravo središče vinogradniške pokrajine, je prišla tudi ta panoga našega gospodarstva do svojega izraza. Predstavljala jo je mala »gorca« z oblikovno posrečenim vinskim »hramom«, kateremu je bila priključena »prešni-ca« z malo stiskalnico.
V ozadju odra smo videli na vzpetini silhueto bizeljskega gradu, kakršen je še danes. Pred okoli 1000 leti se je v njem pričelo življenje in so pod njim nastale prve naselbine: Pod naslovom » Bizeljsko skozi čas« nam je grad prikazal dobo fevdalizma, pred njim pa smo opazili predmete, ki so simbolično predstavljali upor tlačenih kmetov pred 400 leti.
Hortikulturno razstavo na Bizeljskem so si ogledali tudi prof. Vardjan, tajnik tov. Kambič in podpredsednik tov. Ivan Živič
Trsna uš je proti koncu preteklega stoletja uničila vse vinograde. Po nekaj letih so jih zopet obnovili. Ko je bilo vinogradništvo s prvo zadrugo na svojem višku, je prišla okupacija. Na oku-patoijev ukaz je 1941. vinogradnik napolnil kov-čeg in povezal culo s koruznim kruhom in steklenico vina. V Brestanici je bilo zbirno taborišče, potem pa v neznano, hladno pokrajino daleč od domovine.
Ko se je po pregnanstvu vrnil z družino v svoj nekdanji dom, ga je povečini našel močno opu-
ščenega. Z veliko vztrajnostjo in močno voljo ga je popravil, obnovil, preuredil. Čutil pa je tudi, da mu bo dom še lepši, prijetnejši in mikavnejši, ako ga bo okrasil s ovetjem in drugim rastlinjem. Pravi odraz tega hotenja je bila pestra razstava, ki je napravila na vse obiskovalce dober vtis.
Našteli smo okoli 800 obiskovalcev, med njimi tudi osebnosti, ki uživajo na hortikulturnem področju kot strokovnjaki velik ugled kot n. pr. podpredsednik SOB Brežice Ivan Živič, tajnik SOB Brežice Miroslav Kambič, prof. Franc Vardjan, ing. Miha Ogorevc in drugi, ki so se o razstavi pohvalno izrazili. To je posebno častno za naše gospodinje iz kmečkih slojev, ki jim gre prva zahvala, da je razstava uspela.
Razstavilo je 64 domačih članov HD okoli 300 lončnic, nekaj ikeban in rezanega cvetja, skupno 317 razstavnih predmetov, lovci pa 51 predmetov. Da tradicija hortikulturnega prizadevanja na Bizeljskem ne bo popustila, je preskrbela tukajšnja šola, ki je organizirala za vse učence kolektivni ogled razstave pod vodstvom učiteljstva.
Obiskovalci iz drugih krajev so se mogli prepričati, da z dobro voljo lahko tudi na vasi pripravimo nekaj, kar nas povzdiguje nad vsakdanjost, kar je pravi odraz hortikulturnosti, ki združuje vse lepo, plemenito in dobro.
Razstavo so pa tudi prijetno popestrili s svojo slovensko pesmijo domači pevci ob otvoritvi, v soboto pevski zbor Bratov Milavcev iz Brežic pod vodstvom dirigenta Baškoviča s samostojnim koncertom ter v nedeljo ob zaključku pa s koncertom mešani pevski zbor iz Kapel pod vodstvom dirigenta Pinteriča.
Oba zbora sta s čustvenim izvajanjem močno dojmila zelo hvaležne poslušalce.
Preveč jih je, ki smo jim dolžni hvalo za vse, kar so doprinesli razstavi, zato naj se zadovoljijo z iskreno skupno zahvalo.
JANKO KNAPIC
na razstavi na Bizeljskem
Z razstave na Bizeljskem	Foto: F. Veble
Zgledni član upravnega odbora, poverjenik brežiškega hortikulturnega društva podi Bizeljsko
Kot čebelica neumorni poverjenik za Bizeljsko, tov. JANKO KNAPIČ je nabral med prebivalstvom svojega okoliša kar 130 članov, ki so jim lepe cvetice, okrasno rastlinje in duha pomirjajoče zelenje nadvse pri srcu. Ta prislovično marljivi in požrtvovalni član je v septembru 1972. ob sodelovanju Lovske družine organiziral v dvorani Zadružnega doma Bizeljsko zelo uspelo hortikulturno razstavo. Popestril jo je z delnim prikazom krajevnega vinogradništva nekoč in danes ter z lovskimi trofejami bizeljskega kota. Štiri dni trajajoča razstava je privabila lepo število obiskovalcev, zlasti šolske mladine. Pevski zbor bratov Milavcev iz Brežic in Kapel je pripomogel k slovesnosti otvoritve.
Skoro odveč je omeniti, da je podružnica Bizeljsko preselila svoje najpestrejše cvetje, ki sicer krasi domača okna, balkone in vrtičke, tudi na brežiško razstavo »CVETJE IN PESEM 72«. Podružnica Bizeljsko je tudi sodelovala v brežiški povorki v letu 1972,iTKT975r^^
Vsestransko razgledani tov. Janko Knapič vzgaja svoje članstvo ne samo z lastnim marljivim zgledom in vzpodbudno besedo, temveč tudi s tem, da ga vodi na strokovne izlete. Tako ga je popeljal v Portorož, Kranj in Cerklje na Gorenjskem.
Tov. Slava in Janko Knapič
Njegova soproga SLAVA^mu pri tem delu prizadevno stoji ob strani, za kar smo ji dolžni vse priznanje in toplo zahvalo.
Tovarišu KNAP1CU želimo, da bi svoji*' marljivost^ tudi nadalje	«s svojtbtr nasveti
in izkušnji**«^
HD Brežice
Program hortikulturnega krožka na osnovni šoli Pišece
Hortikulturni krožek na osnovni šoli Pišece je bil ustanovljen v šolskem letu 1972-73. V njem so včlanjeni predvsem učenci 7. in 8. razreda in sicer: Agrež Drago, Jagnič Jožica, Leskošek Kristina, Kostrevc Ivanka, Ogorevc Marjanca, Butkovič Bojan, Koprivc Mirica, Šekoranja Vida, Kralj Verica, Trankar Mirica, Kostanjšek Jože, Kostevc Lilika, Šneberger Štefka, Maček Jožica, Černelič Jože, Žiibert Marica in Travnikar Milena.
Mentorja hortikulturnega krožka na osnovni šoli Pišece sta tovarišici Emilija Vučajnk in Miroslava Podgoršek.
V letošnjem šolskem letu si je hortikulturni krožek zadal naslednji program:
L Podreti ciprese pred šolskim poslopjem (so že prevelike in prekošate).
2.	Ureditev gredic pred šolskim poslopjem (ureditev trate ter zasaditev okrasnih grmičkov).
3.	Nakup zabojčkov za sprednja okna šolskega poslopja in zasaditev lončnic.
4.	Skrb in nego lončnic ter gredic pred šolo.
5.	Skrb za sveže cvetje v učilnicah (tekmovanje med razredi).
6.	Vzgajali bomo člane v ljubezni do lepega cvetja in urejenosti okolice (pred šolo in domom).
7.	Sodelovali bomo z domačim TD in občinskim hortikulturnim društvom Brežice.
8.	Člane našega krožka bomo navajali na širjenje cvetja s tem, da ga bodo prinašali v šolo in si ga izmenjavali med seboj.
9.	Skrbeli bomo za urejenost okolice spomeni-
kov v Pišecah in pri Kerinovem križu.
10.	Sodelovali bomo s krajevno skupnostjo Pišece.
V letošnjem šolskem letu smo že opravili naslednje naloge:
1.	Podrli smo ciprese pred šolo.
2.	Dvakrat smo prelopatili zemljišče za trato pred šolskim poslopjem.
3.	Shranili smo lončnice za zimo.
4.	Uredili smo spomenike za dan mrtvih.
5.	Kupili smo 15 grmičkov vrtnic.
6.	Okrasili smo šolo za 29. november.
Poročilo sestavil v. d. ravnatelj: MARJAN VUČAJNK
„ K R K A "
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO BREŽICE
nudi trgovski mreži razno trgovsko blago po zmernih cenah.
Potrošnikom pa zagotavlja v lastnih poslovalnicah lepo izbiro blaga in solidno postrežbo.
Se priporoča kolektiv!
»Želela bi, da bi se uresničijo načrti našega društva glede olepšave mesta. Seveda bi tu morale pomagati vse društvene in politične organizacije ker le tako bi uspelo napraviti Brežice lepše in prikup-nejše. Mislim, da delim mišljenje z ostalimi društvenimi člani, če rečem, da samo vsestransko udejstvovanje velikega števila članstva in meščanov doseže uresničevanje vseh zamisli o urejenosti Brežic. Le tako bo postalo naše mesto zanimivo za goste, ki ga v vedno večjem številu obiskujejo. Če uspemo to storiti, potem tudi uspehi v turizmu ne bodo izostali.
M.JARANOVIČ
(pomladna
Prelep je svet, soseda draga, glej, sonce sije in ptičkov petje trka na najina vrata.
Pa tale sosed — lep gospod.
Visok in vitek, s prelestno grivo, poglej ga, spet se smehlja igrivo.
Jaz — moja mila — sem mu všeč.
Je včeraj rekel, da moje oči so nekaj, kar še nikoli videl ni.
Da plave v soncu sijejo, da nanj svoj čar izlijejo!
Zaljubil se je — jaz ti pravim, če hočem za moža si ga postavim.
Tedaj pa sosed se oglasi:
»Vijolica, res lepe tvoje so oči in jasne, kakor letne so noči.
A ta prijateljica tvoja, molčeča vsa — trobentica, me je zares očarala.
že nekaj dni — oh, ne upam si povedati bi rad poprosil jo — no za roko...!«
Le nežen vzdih trobentice, pa glasen stok vijolice ... in zvonček že je zacingljal,
Zaroko svojo oznanjeval.
ERNA ROŽMAN
a (Bilten je oa&~
pač L ji te pcidpeoke in fol Gg ca/ji je oa&ecja 6 c odjem in zelenje okcaZenega okolja!
Angelca
Verstovšek
Ime Angelce Verstovškove je napisano med prvimi imeni v seznamu članstva Hortikulturnega društva Brežice, čeprav je zaposlena v Novem mestu. Jt ena najaktivnejših članic in istočasno društvena blagajničarka. Cvetje vzgaja od svojega otroštva dalje. To nagnjenje je podedovala po starših, ki so imeli v Pišecah hišo z lepo negovanim vrtom. Sobe so bile polne raznega cvetja. Da je ta ljubezen tudi v tukajšnjem domu ni minila, smo opazili takoj ob \stopu vanj. -V Vsake	ros to ru je posvečena poseb-
na pažnja, ob kateri se počuti vsak prijetno in je \ ul jan za kraml jan je.
Na vprašanje kako ji uspe uskladiti službene dolžnosti, blagajniško delo in vzgajanje cvetja, je v»v!go\orila:
»Blagajniški posel v društvu je zelo blizu tistemu, ki ga upravljam v svoji delovni ustanovi. Res, da ga je kar veliko, zlasti s pripravljanjem in udejstvovanjem na sestankih, razstavah, pri organiziranju iz-
Tov. Angelca kot blagajnik društva ima še posebno veliko in odgovorno delo. Foto: M. Jaramovič
letov, pripravljanju letnih finančnih pregledov in pobiranju članarine. Toda ker sem to društvo že takoj spočetka vzljubila, mu moram tudi nekaj žrtvovati. Gojitev cvetja mi pa nudi posebno zabavo, ob kateri čutim zadovoljstvo.«
»Kot članica Hortikulturnega društva kakšne do-sežke bi še želeli?«
Cvetje na jedilni mizi
Na okrogle in kvadratne mize postavimo o-krogle vaze oziroma skodele. Na mize, ki so o-valne ali pravokotne, pa še bolj sodijo podolgovate vaze. Če je miza premajhna za šopek, porazdelimo cvetje med posamezne pogrinjke.
Cvetlice na mizi naj ne postanejo ovira! Če šopek prepreči prosto pot do kozarca ali solate, bo človek kaj hitro pozabil na lepoto cvetja, saj mu je samo v napoto. Šopek na mizi naj nikoli ne bo višji kot 20 centimetrov, da ne bo oviral pogovora. Samo posamezne vejice smejo segati nekaj nad to višino. Tudi močno dišečih cvetlic med obedom ne postavljamo na mizo.
Cvetlični okras bo najlepši, če se bo ujemal s prtom in namizno posodo. Bel prt je seveda najbolj slovesen, toda nežni, rumenkasti toni so toplejši in primernejše ozadje za cvetlice. Tudi sicer smemo kdaj pa kdaj v barvni izbiri prta in pribora kaj tvegati. Če je na porcelanu ali prtu cvetlični vzorec, naj bo naravni cvetlični okras bolj zadržan. Zadostuje ena sama barva.
Pri izbiri barv tudi sicer pazimo. Cvetlice ene barve ali sorodnih tonov bodo dale omizju mirno, slovesno vzdušje. Nasprotne barve, ki poživljajo druga drugo, bodo napravile mizo živahnejšo. Preteč različnih barv učinkuje nemirno.
Mnogokrat ljudje pozabljajo, da so barve pri umetni luči drugačne kot pri dnevni svetlobi. V dnevni svetlobi je najlepše cvetje rožnate, živo rdeče, lavendel modre in oranžne barve. Rumena, temno rdeča in temno modra barva so manj primerne. Pri umetni svetlobi pridejo do izraza močni rumeni toni, a tudi oranžna, rožnata in živo rdeča barva. Manj primerne so svetlo rumena, temno modra, bledo modra in bela barva; neonska luč pa je sovražnik vseh rdečih rož, tudi modri toni obledijo. V neonski luči so lepe le oranžne, rumene in zelene cvetlice.
Še bolj kot letni čas odloča o vrsti in barvi cvetlic značaj praznovanja. Okras mize ni samemu sebi namenjen, temveč naj poudari slovesnost.
Presadimo pomladi
VSAKO ŽIVO BITJE postaja spomladi nemirno. Pričakuje nekaj, hrepeni po nečem, čuti, da je na prelomu med starim, pustim in mrzlim in da prihaja nekaj novega, veselega, sončnega. Žene nas ven v naravo, med polja in travnike. Ko se vračamo, smo potešeni, sproščeni s spomladanskim šopkom v roki.
Kako pa so za vse te čudovite občutke prikrajšani oni, ki jih je na posteljo priklenila bolezen ali jim je starost zaprla pot v prostost pod toplo sonce! Neozdravljiv bolnik, osemdesetletna babica in dedek, ki lahko sedi samo še v naslonjaču ob oknu, ali mislite, da ni v njihovih srcih istega pomladnega hrepenenja?
Približajte jim pomlad, presadite jo! Zdaj je čas za to delo. Prve znanilke že odcvetavajo. Poiščite njihove čebulice in korenike in jih potakni-te po vrtu okrog hiše ali v zabojčke na balkonu, če pa nimate niti tega, pa kar v lončke med okno. Prav dobro se obnesejo veliki in mali zvončki in
žafrani, pa tudi morska čebulica vam bo mogoče naslednjo spomlad odgnala. Še laže presadimo trobentice in jetrnik, saj imajo koreninice čisto pod vrhom. Poskusite tudi s pasjim zobom! Ko naredi seme teloh in se cveti temnordeče obarvajo, presadite na vrt v senčni kotiček tudi njegove korenike.
Vse te cvetice prezimijo na vrtu. V zabojčke, ki jih imamo stalno na balkonu, pa sadimo rože kar naprej in se nič ne oziramo^na spomladanske, saj te po cvetenju skoraj čisto^Jinejo. Če pa spravimo zabojčke v klet, jih od časa do časa zalijemo. Okrog novega leta prinesemo tak zabojček na toplo in ga vztrajno zalivamo, posebno še, če imamo centralno kurjavo v stanovanju.
Kmalu bodo začeli kukati iz zemlje prvi zeleni poganjki. V pusti mrzli zimi se jih boste neizrečeno razveselili in potem jih boste opazovali vsak dan, kako milimeter za milimetrom lezejo iz zemlje, se večajo in pripravljajo cvet.
Ko bodo zunaj zavele toplejše sape, bo na vrtu pod grmom zacvetel teloh, ob ograji bodo v vetru pozvanjali zvončki in ob potki se bodo razprli prvi cvetovi trobentic. Tokrat bo pomlad na našem vrtu prišla prav pred hišni prag.
Tedaj boste zalotiti dedka ali babico, kako njuni pogledi božajo te prve cvetove, privabljajo jim smehljaj na zguban obraz, morda se spominjata časov, ko sta tudi ona dva hodila ob potoni ku^i nabirala spomladansko cvetje in sedela v nežni travi. Z malo truda se sedaj tudi v njunih starih srcih nekaj prebuja — poraja se nova pomlad.	A. K.
Rože in zrak v sobi
Mnogi mislijo, da je treba čez noč odnesti rože iz spalnice, češ da trošijo kisik v sobi. Res je, da rastline dihajo, da vsrkavajo kisik in oddajajo ogljikov oksid, a v tako neznatnih količinah, da zaradi tega ni najmanjše nevarnosti niti za otroke ne za bolnike. Samo hlapljiva olja in dišeče sestavine nekaterih rastlin s tenkim in močnim vonjem utegnejo motiti. Tako na primer lilije, hijacinte in mnoge orhideje. Nasprotno pa je ruski zdravnik Gramov dognal, da je prisotnost nekaterih rastlin lahko dobrodejna, ker imajo antibiotično moč in pomagajo raz-kuževati prostor. Na čelu takih rastlin so vijolice, vrtnice, giadiole, šipek in astre. Ta učinek na mikrobe, preizkušen v laboratoriju, se nadaljuje tudi takrat, ko so rože odtrgane in vložene v vazo, vse dotlej, dokler niso popolnoma suhe...
RESTAVRACIJA PARK (DOM JNA) BREŽICE
Priporočamo vam specialitete na žaru in vedno sveže ribe.
Dolenjska. Štajerska in JPrimorska vina.
Ob sobotah ples — igrajo »Plave ptice«.
Se priporoča kolektiv restavracije Park
Jože Drek
Nedavno tega smo se obrnili na direktorja Stanovanjsko komunalnega podjetja Brežice s vprašanjem: Koliko vaše podjetje lahko pomaga lepšemu izgledu našega mesta in kakšne načrte ima na tem področju v naslednjih obdobjih?
Odgovoril je takole: »Najprej moram povdari-ti, da mnogi občani ne ločijo poslovno dejavnost Stanovanjsko komunalnega podjetja Brežice od delovnega področja Komunalne uprave pri Občinski skupščini Brežice. Zaradi tega pada kritika največkrat na tistega, ki za nepravilnosti in pomanjkljivosti ni odgovoren. O teh stvareh sem že večkrat govoril in pojasneval prav z namenom, da omogočimo občanom kritizirati tistega, ki za določeno delo odgovarja. Zato mi dovolite, da še enkrat v okviru zastavljenega vprašanja opišem delovno področje našega podjetja tako, kot je registrirano pri Gospodarskem sodišču, da ne bi izgledal odgovor preveč skop in naši načrti preozki nasproti kompleksnih problemov komunalnega področja. Stanovanjsko komunalno podjetje poleg gospodarjenja s stanovanjskimi in poslovnimi prostori v družbeni lastnini upravlja z vodovodnim in kanalizacijskim omrežjem na področju ožjega mesta, opravlja pogrebne storitve, skrbi za odvoz smeti in opravlja nekatere o-brtne storitve. Poleg tega pa še ureja in komu-
Direktor stanovanjsko komunalnega podjetja tovariš Jože Urek
nalno opremlja stavbna zemljišča in jih oddaja za gradnjo stanovanj; vse ostale posle s komunalnega področja kot so vzdrževanje ulic, parkov,
zelenic, čiščenje ulic in ostalo pa je v pristojnosti Komunalne uprave, katera tudi razpolaga z določenimi sredstvi namenjena za investicije predvsem pa za vzdrževanje.
Naše podjetje je zelo zainteresirano, da bi bilo naše mesto lepše in privlačnejše, da se dvigne odgovornost in skrb občanov do družbenega premoženja predvsem do javnih zelenic, stanovanjskih prostorov in stvari, ki jih uporabljajo. V ta namen smo pripravljeni podpreti vsako akcijo, ki bo vplivala na vzgojo naših ljudi in vzbudila čut za lepoto okolja v katerem živi. Pripravljeni smo pomagati moralno in materialno vse'' organizacijami skrbe za to, da bo naše mesto lepše in privlačnejše, predvsem pa Hortikulturno društvo, ki je že do sedaj opravičilo svoj obstoj in s svojim delom pridobilo zaupanje tako občanov kot tistih, ki jim je hortikulturna dejavnost pri srcu — je povdaril tovariš Urek.
Stanovanjsko komunalno podjetje ima že izdelan načrt za ureditev okolice novih stanovanjskih zgradb v Gubčevi ulici. Urejeni bodo dohodi do posameznih zgradb, parkirni prostori in prostori, ki bodo zasajeni s travo, okrasnim drevjem in grmovjem. Vse to bo opravljeno v dogovoru s Hortikulturnim društvom. V bodoči stanovanjski izgradnji bomo urejanju okolice posvetili vso pozornost.
Ob koncu tega razgovora vabi tov. Urek vse občane, da se zavzemajo za uresničenje gornjih načel in s članstvom v Hortikulturnem društvu potrdijo svojo pripravljenost prispevati k lepšemu in privlačnejšemu izgledu našega mesta.
JERAMOVIČ
CVETLIČARNA
Agraria
BREŽICE
ULICA PRVIH BORCEV 6
TELEFON: 72-289, BREŽICE
NUDIMO VAM:
—	REZANO CVETJE IN LONČNICE
—	CVETLIČNA SEMENA IN GOMOLJE
—	SADIKE VRTNIC, TRAJNIC, OKRASNEGA GRMIČEVJA IN ENOLONČNIC — SKOZI VSE LETO
—	VSA POTREBNA SREDSTVA ZA NEGO IN VZGOJO CVETLIC (GNOJILA, ZEMLJO, ZAŠČITNA SREDSTVA ZALIVALKE, LONČKE ITD.).
—	DARILA: KOŠARICE, LESNI IZDELKI, VAZE, DARILNI PAPIR IN TRAKOVE.
—	IZDELAVA VENCEV IN ŠOPKOV.
—	ARANŽIRAMO DARILA (TUDI LASTNA)
ZA OBISK, NAROČILA IN NAKUP SE PRIPOROČA KOLEKTIV CVETLIČARNE
[lani upravnega odbora HD Brežice
1.	Krušnik Anton, Gregorčičeva 9 Brežice, predsednik
2.	Baškovič Franc, Cankarjeva 3, Brežice, podpredsednik
3.	Hrovat Marija, Vodnikova 6, Brežice, podpredsednik
4.	Vrstovšek Angelca, Jurčičeva 24, Brežice, blagajnik
5.	Pirc Jože, prvih borcev 5, Brežice, tajnik
6.	Bajc Ivan, postaja L. Milice, Brežice, član
7.	Balon Ivanka, Čatež 75, Brežice, član
8.	Butara Zlata, Milavčeva 35, Brežice, član
9.	Dernikovič Rozika, Šentlenart 48, Brežice, član
10.	Knapič Janko, Bizeljsko 93, Bizeljsko, član
11.	Kontelj Majda, Vel. Malence 8, Krška vas, član
12.	Kramarič Ivan, C- prvih borcev (sodišče), Brežice, član
13.	Mohor Franc, Čatež ob Savi 58 a. Brežice, član
14.	Šetinc Anica, Šentlenart 95, Brežice, član
15.	Zorko Maks, lil.^Stare pravde 16, Brežice, član
Nadzorni odbor:
1.	Toplišek Maks, 21. maja 6, Brežice, predsednik
2.	Pečnik Borut, Aškerčeva 1, Brežice, član
3.	Vučajnk Pepca. Trg 4li'. Ribara 7, Brežice, član Poverjeništva — predsedniki:
Bizeljsko — Bratoš Ivan Dobova — Pečnik Francka ■ Šentlenart — Šetinc Anica
Odbor za operativno delo:
Tiskarne:
— Baškovič Franc, predsednik
— Angelca Verstovšek, član — Jože Pirc, član — Jože Sumrak, član — Krušnik Anton, član
Za razstavo:
— Krušnik Anton, predsednik — Franc Baškovič, član — Božič Marjan, član — Janez Novak, član — Zorko Maks, član
Za predavanja:
— Dernikovič Rozika, predsednik — Kramarič Ivan, član
Za šolsko mladino:
— Hrovat Marija, predsednik — Pečnik Francka, član — Strmeaki Marija, član
Za izlete:
— Kontelj Majda, predsednik — Verstovšek Angelca, član
Odbor za ureditev okolja in ocenjevanje:
— Krušnik Anton, predsednik — Bajc Ivan, član — Hrovat Marija, član — Mohor Franc, član — Zorko Maks, član

Izlet med kaktuse pri tov Grašiču v Seči pri Portorožu nas je še posebno navdušil
Rozika Dernikovič
Rozika Dernikovič je uslužbenka SGP »Pionir« Novo mesto, gradbišče Brežice, medtem ko je privatno strastna gojiteljica kaktej. Po tem svojem konjičku je znana v vsej Sloveniji. Prvi kaktus je dobila od svoje sosede, ki se je doselila k nam iz Slovenskega primorja 1. 1956. Tedaj je Rozika vzljubila to vrsto rastlin, začela jih je nabavljati in gojiti. Njena zbirka šteje sedaj okrog 300- vrst in preko 350 primerkov, kar priča, da poseduje večinoma unikate. Članica Hortikulturnega društva je od vsega začetka in razstavljalka vseh treh razstav v Brežicah ter mnogih izven Brežic.
»Ko sem dobila prve primerke kaktusov, sem jih vzljubila. Po nje sem morala potovati v Maribor, Ljubljano, Zagreb, pa tudi preko meje naše države, predvsem v Gradec in Trst. Prosti čas, ki ga posvečam svojemu hobiju, me stane tudi precej materialnih sredstev. Po površni oceni, ki sem jo nedavno naredila, sem v preteklem letu porabila preko 2.500 novih dinarjev za nabavo novih primerkov kaktusov, za zemljo, zabojčke, sredstva za gnojenje, zimsko gretje prostorov in drugo.«
Med ljubljenci — kaktusi Foto: M. Jaramovič
Ko smo jo obiskali, je bila večina kaktusov spravljena v posebej urejenem prostoru s temperaturo 8 — 15° C. Prostor je zelo svetel in redno zračen. V vsaki posodici je bilo ime kaktusa, med njimi smo lahko čitali: Starček, Cevelus, Silvestrov pritličnik, Propelerka, Lisičjakasta tolstica,
Ščetinasta eševerija, živi kamenčki, Opuncije, Listnati kaktus, Velikonočnik in drugi.
Ob koncu obiska smo zaprosili Roziko, da nam pokaže njej najljubše primerke.
»Zelo težko mi jih je navajati, ker so mi vsi enako dragi, ker pa zahtevate, naj povem, da so Mamelarije na prvem mestu, ker zgodaj cveto in v vseh barvah. Za njimi je kraljica noči, to je posebna vrsta, ki samo enkrat cvete in to okrog polnoči vsega nekaj ur. Njeno cvetje je kratkotrajno in kdor ga hoče videti, mora dežurati ob njem.«
M. JARAMOVIČ
cy)jaytade in pciznan£a na pciceditnalj „Gaetje in pe&em 72”
Razstava Rezano cvetje:
L nagrada — Božič Marjan, vrtnarstvo Brežice
2.	nagrada — klub »Ikebana« Zagreb
3.	nagrada — »Agraria« Brežice
1.	priznanje — Hortikulturno društvo Krško
2.	priznanje — Božič Marjan, vrtnarstvo Brežice
3.	priznanje — Posebna šola Krško
Aranžmaji cvetja — lončnice:
L nagrada — Kramarič Ivan, član HD Brežice
2.	nagrada — Dernikovič Rozika, član HD Brežice
3.	nagrada — HD Brežice — poverjeništvo Bizeljsko
L priznanje — Osnovna šola Dobova
2.	priznanje — Jerin Peter, Ljubljana
3.	priznanje — »Agraria« Brežice
Razni predmeti in aranžmaji:
1.	priznanje — »Agraria« Brežice-repromaterial
2.	priznanje — DZS podružnica Brežice
Povorka
L nagrada — Otroški vrtec Brežice
2.	nagrada »Agraria« Brežice
3.	nagrada — Osnovna šola Dobova
1.	priznanje — HD Brežice-poverjeništvo šentle-nart
2.	priznanje — Osnovna šola »Bratov Ribarjev« Brežice
3.	priznanje — Osnovna šola Globoko
Podelitev nagrad, priznanj in pohval bo v letu 1973.
Ocenjevalno komisijo so sestavljali:
Maks Toplišek ,predsednik Savica Zorko, član Angelca Verstovšek, član Anica Šetinc;, član Ivan Bajc, član
Ocenjevanje se je vršilo za razstavo 16. 6. 1972 od	žice, ki so sodelovali na prireditvah »Cvetje in pe-
14. clo 16. ure, za povorko 18. 6. 1972 od 9. do	sem 72«, čestitamo!
10.30 ure.
Pokrovitelj: Skupščina občine Brežice
Vsem nagrajencem, pohvaljencem, ocenjevalni	Organizator cvetličnih prireditev: HD Brežice
komisiji, sodelavcem in organizatorjem HD Bre-	Soorganizator: ZKPOS Brežice.
Načrtno hortikulturno urejevanje Brežic pomeni uspeh našega društva in razumevanje krajevne skupnosti ter SOB Brežice. (Ekipa iz Volčjega potoka posaja Ptur sadike zelenja na avtobusni postaji)
Foto: Baškovič
Katere enoletne cvetice naj sadimo
Vsak dan smo priče, kako pusti so vrtovi brez cvetic. Že osamljeni grmiči trajnic to stanje lahko začasno izboljšajo. Še vedno pa cenimo močno cvetoče enoletnice, ki jih lahko združimo v najbolj učinkovite barvne sestave. Mikavne pa so samo po barvah, skrbno sestavljene združbe enoletnic, ki cveto hkrati. Sadimo jih lahko na posebne gredice, med trajnice ali pa ob robu zelenjavnih gredic. Enoletne cvetlice so tudi najbolj primerne za gredice, ki jih negujejo otroci, ker se hitro razvijejo in bogato cveto.
številne enoletnice lahko sejemo kar na piano, precej vrst pa moramo vzgojiti v topli zaprti gredi. Te vrste nas danes tudi najbolj zanimajo.
#	Med najbolj razširjene prištevamo modri ageratum. Učinkovitp/je v sestavah z rumeno, rožnato in belo barvo. 'Zaradi tega jo pridružimo rožnatim pelargonijam, belemu greniku, rumenim žametnicam in šolenjčkom (Calceolaria), rdečim salvijam in celo Slovenkam ter begonijam.
#	Zadnja leta postajajo vse bolj pomembni staromodni zajčki in nemesija. Zajčki so hvaležne cvetice za rezanje in za najrazličnejše kombinacije z drugimi rastlinami — trajnicami, vrtnicami itd. Žal pa zajčki le kratek čas zares bogato cveto.
#	Poletne astre so domala popolnoma uničili nevarni škodljivci. Pravega nadomestila zanje še nimamo. Izredno pa se širijo petunije ali Slovenke. Celo v zabojčkih na oknih in balkonih nikdar ne odpovedo, če le izberemo prave sorte. Stara žametasto modrcv sorta »Rathaus« in bela »Weisse Wokle« cvetita pozno v jesen, druge sorte pa so za močne nalive in hladne dni nekoliko občutlji-
ve. Petunije na planem lahko po barvah prav tako med seboj družimo kakor npr. zajčke.
•	Za skalnjake so posebe primerne enoletne plamenice (Phlox Drummondii). Njihova pritalna rast in pestre barve so privlačne tudi v najrazličnejših kombinacijah z drugimi enoletnicami.
•	Za močne barvne učinke se poslužujemo rdečih salvij. Pri salvijah strogo pazimo, da jim pridružimo samo cvetlice čistih barv. Rdečkaste petunije niso posrečena soseska salvijam. Lepe pa so nizke bele petunije in vmes na redko posajene salvije. Podoben učinek doseže tudi alisum, nizke sorte rumenih žametnic in modric verben. Samo bela, rumena in modra so dopolnilne barve rdečim salvijam.
•	Cinije sadimo predvsem za rezanje. Orjaške kalifornijske cinije vzdrže v vazah cele tedne, pritlične liliputanke pa služijo za podrast orjaškim kanam in dalijam ter za šopke v majhnih vazah. Te cvetlice so kakor nalašč primerne za trebušaste vaze v gostilnah.
•	Plemenita cvetlica za rezanje je enoletni grintavec (Scabiosa). Mikavne so predvsem temne barve, ki so pri drugih enoletnicah redke.
Presajamo pa lahko tudi tiste enoletne cvetlice, ki jih sicer sejemo na piano. Zelo učinkovite v barvah so: meseček (Calendula), portulah, poletna kamelija (Clarkia), kozmeja, godeoija, nemesija, črnika, reseda, kapucinoki in poletna cipresa. Svetlozelene poletne ciprese (Kohia) se odlično družijo z rožnatimi begonijami. Razen tega jih lahko uporabimo za žive meje in jih sadimo v lonce.	Ing. M. O.
Milošema v spomin
Preden se je izteklo leto 1972. je ugasnilo življenje našega člana Miloša Lebiča.
Zeleno in cvetno naravo je ljubil nad vse. Kljub visoki starosti — 80 let je dopolnil lanskega julija — je vse svoje proste ure posvečal skrbno gojenemu vrtiču z množico rož. Na oknu lične hišice so ga razveseljevali številni kaktusi.
Tragična usoda je na svojih nerazumljivih potih iztrgala iz naših vrst tov. Miloša
Kovačiča in njegovega sinka Svitana. Zaman čaka Miloševih delovnih rok še nedograjena hiša, kateri je posvečal vso brigo in skrb. Vrtičku okrog nje je že načrtoval bodoči iz-gled.
Cvetje je pokrilo njuna poslednja domova na zeleni trati.
Hortikulturno društvo Brežice
Peter Kobler
Tik pred začetkom pomladi je nenadoma preminil tov. Peter Kobler, član Hortikulturnega društva Brežice. V njegovem, moderno urejenem
vrtču je odsevala vsa pokojnikova ljubezen, ki jo je posvečal okrasnemu zelenju in cvetju.
Cvetice in vaza
Nikar ne mislite, da se vsaka cvetlica ujema z vsako vazo. Cvetlice se razlikujejo po barvi, obliki in dolžini stebel. Zato so potrebne različne vaze Ljubek šopek bo še bolj prišel do izraza, če ga bodg vešče roke vtaknile v primerno vazo.
Zelo primerne so žične mrežice/ v vazah, v katere lahko zataknete peclje. Nizke, plitve in široke va ze zelo težko napolnimo s cvetlicami. Tu moramo uporabljati preluknjane keramične ali steklene vložke ali pa mah, v katerega s pletilko napravimo. luk njice in vanje vtaknemo peclje, o čemer smo nekoč že pisali.
Zdaj pa preidimo k kombinaciji barv. Ce govori mo o tveganih barvah, navadno mislimo modro in zeleno. To pa ne drži. Le spomnimo se, kako elegantna je lahko modrozelena obleka. Zelo zanimiv je šopek, ki je sestavljen iz cvetlic iste barve, a različnih odtenkov, ki tako še bolj pridejo do izraza. Ves učinek in vso harmonijo, ki jo nudi lepo urejena vaza s cvetjem, pa lahko uniči neprimeren namizni prt. Tudi zavese in stenske slike moramo upoštevati. Pred oljnato sliko, ki prikazuje vazo s cvetjem, običajno ne bomo postavili še ene cvetlične vaze, lahko pa jo postavimo pred portret.
Še nekaj besed o negi cvetlic v vazi. Odločilnega pomena sta čas in stanje, v katerem smo cvetlico o-drezali. To nam seveda ne more pomagati, če cvetlice kupimo. Kdor pa sam goji cvetlice, naj jih odreže zjutraj in takoj vtakne v svežo vodo. Pazite: svežo, toda ne mrzlo! Biti mora nekoliko mlačna. Vodo menjamo vsak dan ali vsaj .vsak drugi dan. Listje ne sme biti v vodi, sicer začne gniti. Ko menjamo vodo, znova pristrižemo konce pecljev (poševno), da bodo laže vsrkavali vodo. Ne smemo pa pristriči pecljev v plitvih vazah, ki so že tako ali tako prekratki. Še zadnji nasvet: zavarujmo cvetlice pred prepihom in privoščimo jim dovolj svetlobe.
Glasilo »Cvetje in zelenje« izdaja in urejuje Hortikulturno društvo Brežice Red a.k cijski odbor:
Lektor: Savica Zorko Odgovorni urednik: Krušnik Anton Novinar: Jaramovič M. člani: Angelca Verstovšek, Franc Baškovič, Pirc Jože in Maks Toplišek Naslovna stran: M. Kugler — slikar Žiro račun SDK 51620-679-73608 Brežice Tisk: Papirkonfekoija Krško
Cvetlični zabojček iz brezovega debla	Aphelandra squarrosa
Stanovanje se iz leta v leto izpopolnjuje tudi v načinu dekoriranja s sobnimi cvetlicami. Eden iz modernih načinov dekoriranja je tudi viseči cvetlični zabojček, ki ga lahko napravimo sami.
Najprimernejši za cvetlični zabojček je nedvomno kos lepega brezovega debla, ki ga na eni strani obtešemo, tako da dobimo površino v katero vdol-bemo z dletom 15 do 20 cm široko in prav tako globoko korito. Na koncih moramo deblo pustiti nedotaknjeno. Da koritce ne začne prekmalu gniti, ga na notranji strani dobro ožgemo. Na zabojček pritrdi mo še vrv iz rafije ali ličja in ga obesimo na močan žičnik, ki ga pribijemo na steno, in sicer na mestu, kjer bo okras najbolj viden in kjer bodo tudi cvetlice dobro uspevale.
Rastline, ki jih nameravamo postaviti v zabojček v lonček, naj bodo zdrave in mlade. V primeru, da imamo večje rastline, moramo zabojček nekoliko odmakniti od zidu, to pa napravimo s kosom lesa poljubne velikosti. Ce imamo šotno steljo, jo lahko nasujemo okrog cvetličnih lončkov, sicer pa jih obložimo s peskom.
V zabojček postavimo različne lončnice: v ozadje pokončne, spredaj pa viseče. Za ozadje bodo prav prišle: manjši fikus, aralija, sansevieria, vriesea, razne praproti, za viseče pa asparagus, scindapsus, cam-panula, itd.
Razen rednega zalivanja pa je treba zabojček kdaj pa kdaj sneti, prerahljati v lončkih zemljo in če opazimo, da je	izmed rastlin zelo slaba, jo
■odstranimo, in je nekaj časa ne zalivamo, tako da izsušimo korenino, ker smo jo bržkone preveč zalivali. Ko se rastlina opomore, jo zopet postavimo v zabojček.
A. K.
Kakor pri mnogih drugih rastlinah, tako tudi pri tej ločimo dva letna časa in jo času primerno oskrbujemo. Pomlad in poletje sta zanjo čas rasti in cvetja. Spomladi rastlino posadimo. Če je slabotna in so listi začeli rjaveti ali odpadati, jo lahko tudi pomladimo tako, da jo odrežemo poljubno nad prvimi ali drugimi listi nad zemljo.
Zemlja za presajanje naj bo mešanica šote-li-slovke in nekaj vrtne zemlje z majhno primesjo mivke ali kremenčevega peska. Tej mešanici lahko dodamo nekoliko kostne moke, to je fosforno gnojilo, ki pospešuje boljše cvetenje. Ker potrebuje Aphelandra za dobro rast tudi precej toplote, ji bomo za mesece rasti in cvetenja določili prostor, kjer bo dovolj toplo, zračno in svetlo. V prostoru naj bi bilo vsaj 20 stopinj, lahko pa tudi več. Skrbno jo moramo varovati pred prepihom in neposrednimi sončnimi žarki. Zalivamo jo ustrezno, kar spoznamo po dotiku s prsti; takrat čutimo vlažno zemljo. Ne smemo pa zalivati preveč. Zalivamo z mehko vodo (deževnico). Če je zrak suh, jo poškropimo po listih, tudi z deževnico. Voda za zalivanje in škrobljenje ne sme biti mrzla, temveč mlačna. Če je preveč trda, naj nekaj časa vre, da se izloči apnenec. Nato počakamo, da se voda shladi in se apnenec sesede na dno posode. Sedaj previdno odlijemo. Nekako 6-8 tednov po presajanju lahko začnemo tudi do-gnojevati z dušičnatim gnojilom (2-3 g na 1 liter vode). S tem dosežemo lepšo in hitrejšo rast. Dognojujemo enkrat na 10-14 dni, in to do osmega meseca. Starejše rastline ne smemo dognoje-vati z dušičnimi gnojili. Pri rastlinah z več poganjki lahko odstranimo slabotnejše poganjke in odščipnemo šibke nastavke za cvetje.
STE ŽE NAS ČLAN?
ČLANI IN NEČLANI, VPIŠITE SE IN PORAVNAJTE ČLANARINO/ ZA LETO 1973 LAHKO VPLAČATE PRI SVOJEM POVERJENIKU ALI V
CVETLIČARNI »AGRARIE« BREŽICE VSAK DAN OD 7. — 19. URE.
NOVI ČLANI HD BREŽICE
BREŽICE:
1.	Berložnik Antonija
2.	Bernik Vida
3.	Božič Marjan
4.	Cedilnik Majda
5.	Cerjak Karel
6.	Čurin Adolf
7.	Brankovič Tončka
8.	Gradišek Zlata
9.	Hladnik ing. M.
10.	Hruban Damir
11.	Jenko ing. Vlado
12.	Kante Slavka
13.	Kežman Anica
14.	Lapuh Marija
15.	Upij ing. Anton
16.	Madič Nevenka
17.	Omerzo Terezija
18.	Pavlič Marija
19.	Pavli j a Francka
20.	Peček Borut
21.	Perkopec Marija
22.	Rožman Ana
23.	Satler Jožica
24.	Sovič Edo
25.	Veselič Anica
26.	Zupančič Janko
27.	Brložnik Anica
28.	Bogovič Karolina
29.	Filipčič Karolina
30.	Ferenčak Ivanka
31.	Kostevc Darinka
32.	Kramar Zofija
33.	Križančič Antonija
34.	Križančič Fanika
35.	Meke Danijela
36.	Oprevž Marjana
37.	Petan Fani
38.	Pacek Franc
39.	Rožman Anton
40.	Rožman Julijana
41.	Špindler Pepca
42.	Vodopivec Franc
43.	Vodopivec Fanika
44.	Zoroič Rozalija
45.	Zupan Leopoldina
46.	Kočar Ivanka
47.	Gašperin Urška
48.	Kostič Milan
49.	Hostnik Marjana
50.	Kordiš Rudi
51.	Planinšek Anton
52.	Petrišič Mihelca
53.	Makarovič Atos
54.	Makarovič Korn.
55.	Gaberšček Z.
56.	Križanec Ilonka
57.	Križanec Adolf
58.	Kovačič Ivan
59.	Kert Majda
60.	Borošak Angelca
61.	Simončič Cvetka
ŠENTLENART:
1.	Arnšek Zofka
2.	Gasior Karla
3.	Lipičar Leopold
4.	Peterkovič Martin
5.	Šetinc Martin
6.	Hotko Alojz
7.	Volčanšek Branko
ARNOVO SELO:
1.	Godler Anica
ARTIČE:
L Hotko Ivanka
2.	Omerzel Ivan
BROD - PODBOČJE:
1.	Ukovič Fanika
CERKLJE:
L Hribar
2.	Kuželj Darinka
3.	Žibert Ivanka
4.	Butara Slavka
5.	Špiler Marija
GOLOBOV BROD:
I.	Glogovšek Milka
BIZELJSKO:
L Antolovič Drago
2.	Balon Franc
3.	Balon Olga
4.	Balon Vera
5.	Balon Anton
6.	Balon Micka
7.	Berkovič Dušan
8.	Berkovič Betka
9.	Bezjak Hermina
10.	Blažinčič Hedvika
II.	Bratoš Ivan
12.	Degen Marija
13.	Dernšič Anka
14.	Drnikovič Ivanka
15.	Duhanič Karolina
16.	Gregl Vlado
17.	Gregl Pepca
18.	Gregl Angela
19.	Iljaž Milka
20.	Iljaž Pepca
21.	Iljaž Nežka
22.	Jazbec Evald
23.	Jazbec Marija
24.	Kovačič Lerka
25.	Kovačič Milka
26.	Kovačič Marija
27.	Kovačič Jožica
28.	Kostevc Marjanca
29.	Kelhar Pepca
30.	Krošelj Nežka
31.	Korber Tilka
32.	Lipej Metka
33.	Lipej Antonija
34.	Lipej Ana
35.	Malus Pavla
36.	Malus Antonija
37.	Mihelin Marta
38.	Mihelin Rozika
39.	Murgelj Jože
40.	Mulej Marija
41.	Nepužlan Enika
42.	Osojnik Ivanka
43.	Ovsojnik Mimica
44.	Pinterič Slava
45.	Plevel Julka
46.	Potokar Franci
47.	Premelč Milka
48.	Premelč Metka
49.	Premelč Angela
50.	Prevodnik Slavica
51.	Pirker Olga
52.	Strmecki Marija
53.	Šekoranja Ana
54.	Šemrov Mimica
55.	Šekoranja Pepca
56.	Šekoranja Amalija
57.	šepetave Tilka
58.	Štos Marija
59.	Toplišek Jožica
60.	Veble Marija
61.	Veršec Tinka
62.	Veršec Minka
63.	Veršec Rudolf
64.	Vrečko Anica
65.	Zagmajster M.
66.	Žnidaršič Anita
67.	Žnidaršič V.
68.	Žmavc Tonka
69.	Balon Nada
70.	Balon Štefka
71.	Balon Milka
72.	Dernšič Martina
73.	Gabron Anton
74.	Gabron Barbara
74.	Gregl Alojz
75.	Blažinčič Rozika
76.	Martini Vida
77.	Iljaž Franc
78.	Iljaž Amalija
79.	Jakolič Štefka
80.	\
81.	Krošelj Marija
82.	Drnikovič Tončka
83.	Kovačič Avgust
84.	Kovačič Ivan
85.	Krstič dr. Mihajlo
86.	Knez Marija
87.	škof Erna
88.	Petrišič Milan
89.	Pečnik Ivana
90.	Pungerčič Stane
91.	Murgelj Jožica
92.	Šepetave Milan
GLOBOČICE:
L Jančič Kristina
GLOBOKO:
L Gerjevič Jože
KRŠKA VAS:
1.	Budič Jožefa
2.	Černič Marjan
3.	Auguštin Štefka
4.	Auguštin Franc
MRZLAVA VAS:
L Tomše Franc 2. Tomše Kristina
MALI VRH:
1.	Kostevc Alpaka
2.	Kostevc Anton
3.	Kržan Danica
OBREŽ:
L Pribovšek Ivanka
SP. STARI GRAD:
1.	Bogovič Karolina
2.	Sušac Helena
NOVO MESTO:
1. Peteline Cvetka
ŽUPECA VAS:
1.	špolar Martin
2.	špolar Pavla
BOŠTANJ:
1. Flis Anica
PIŠECE:
1.	Podgoršek Milan
2.	Podgoršek Miroslava
ČATEŽ:
1. iKolar Ivanka
MOSTEC:
L Horvatič Slavka
SLOVENJ GRADEC:
1.	Stergar Dragica
DOBOVA:
L Kramar Terezija
2.	Kežman Zinka
3.	Junkas Marija
4.	Bajc Girila
5.	Bajc Ivica
6.	Kolnik Jelena
7.	Tomše Franc
MALI OBREŽ:
L Vogrin Marija
BUKOŠEK:
1.	Palešček Vera
2.	Palešček Ladko
SP. LIBNA:
L Žura Stane
BORŠT - CERKLJE:
1.	Mlatkovič Sandi
2.	Gramc Jože