Radio-Tednik: Vsi skupaj smo za Edinstvena zgodba povezovanja in druženja O Strani 21 do 28 I i f Štajerski Ptuj, torek, 29. junija 2021 Letnik LXXIV • št. 49 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR RADIOPTUJ 89,8-> 98,20 10473 www.radio-ptuj.si Aktualno Ptuj • Za novo vežico le dve predragi ponudbi O Stran 3 Politika Markovci • Že tretji NE zvišanju cen odpadkov O Stran 5 Ljudje in dogodki Ptuj • Mesto v očeh mlade arhitektke in vizionarke O Stran 11 Črna kronika Slovenija • Svinjske farme: razpadajoča trupla in odprte rane O Stran 32 v Šport Atletika • Čeh na Finskem presegel magično mejo 70 metrov O Stran 17 Ptuj • Najstarejše mesto končno brez škrbine v veduti Nekdanji Koteks bodo podrli že poleti Še to poletje se bo pogled na ptujsko veduto popolnoma spremenil. Stara, razpadajoča stavba, v kateri je nekoč deloval Koteks in ki kazi podobo mesta, bo porušena. Ptujski občini je po dolgih letih prizadevanj vendarle uspelo v nameri za odstranitev tega objekta.Strokovnjaki gradbene stroke so potrdili, daje nevaren in da obnova ntimiglnoL^^^^^ ^^ g Večna strani 2. Ptuj • Najprej bo še bolj smrdelo, nato bo višji še strošek Destrnik • Krivi, da bo pošto odslej razvažala lisica na repu AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE p I i EGA TEDNIKA! Obsklepitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! ¡áSÉW?; Štajerski TEDNIK Simonov zaliv Več v notranjosti časopisa. Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 29. junija 2021 Slovenija • Zaupanje potrošnikov v slovensko hrano Kmet pridela vrhunsko hrano, a ga porazijo cene Osrednja tema virtualnejavne diskusije z naslovom Hrana in zaupanje: Komu zaupajo slovenski potrošniki?, ki jo je organizirala ljubljanska biotehniška fakulteta, je bila, kako povečati zaupanje potrošnikov v živilski sistem. Foto: MKGP V Sloveniji imamo preveč različnih označb domačih izdelkov, ki potrošnika samo zmedejo. Splošna ocena je bila, da slovenski potrošniki sicer vse bolj cenijo kakovost domače hrane, vendar je pri nakupu pomemben faktor cena, saj so varčni in iščejo akcije. Roman Žveglič, prvi mož Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ugotavlja, da je zaupanje pri nas manjše kot v Evropi, čeprav se v Sloveniji pridela bistveno več kakovostne hrane kot v drugih sistemih. »Slovenski sistem ima dobre temelje, v zadnjem desetletju se je spremenil in naredil velik napredek. Če ni kakovosti izdelkov in sistem ni dobro grajen, če obljube, ki so dane, niso izpolnjene, potem pri povečanju zaupanja ne pomaga niti oglaševanje. To sicer daje obljube in pritegne potrošnika, a mora reklama tudi odražati dejstva.« Pri tem Žveglič opozarja, da bi kazalo več pozornosti posvetiti obveščanju javnosti o izredno majhni uporabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v Sloveniji, kakor tudi nizki rabi antibiotikov pri živalih, v hrani so pa itak prepovedani. Slovenija pri vrhu zdrave pridelave Z njim se strinja agrarni ekonomist Aleš Kuhar, ki dodaja, da Slovenija sodi med države, ki pri pridelavi živalskih surovin, mleka, mesa in jajc, uporabljajo najmanj antibiotikov. To po njegovem lahko pomeni, da je naša pridelovalna panoga zaostala, a v pozitivnem smislu, saj ni intenzivna kot marsikje drugje. »Proizvodnjo namreč lahko povečaš z uporabo antibiotikov, česar pri nas ni. Ker je več ročnega dela in skrbi, pa je kakovost večja. A so pridelovalci poraženci pri cenah, saj je strošek reje brez antibiotikov dražji.« O visokem mnenju kupcev o trgovcih pa je prepričana prva dama Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah, ki verjame, da je proizvodnja slovenske hrane sicer dražja, a trgovci z izjemo nekaj neposrednih pogodb, ki jih imajo s kmeti, na odkupne cene nimajo omembe vrednega vpliva. »V času epidemije se je zaupanje potrošnikov v trgovce še okrepilo, je pa popustilo njihovo tehtanje med kakovostjo in ceno izdelka. Medtem ko je bil namreč potrošnik v letu pred epidemijo za slovensko zelenjavo in sadje pripravljen plačati 15 % več, je zanjo zdaj pripravljen odšteti samo še 10 % odstotkov več.« Zmeda z označbami Lahova se je ob tem dotaknila še zmede ob različnih označbah domačih izdelkov. »Teh je občutno preveč, kar zmede potrošnika. Menim, da bi se morali osredotočiti na ključne znamke, na katerih bi potem gradili, nato pa o njih izobrazili potrošnika. Ta želi natančno vedeti, kaj pomeni izbrana kakovost, problem pa je, da mu ni jasno, saj mu ne znamo povedati, kakšno jamstvo mu oznaka daje. Zato smo na zbornici kmetijskemu ministrstvu predlagali uporabo slovenske zastave na izdelkih. Če za primer vzamem meso, bi to bilo označeno s slovensko zastavo, če bi bilo rojeno, rejeno, zaklano, razkosano in predelano v Sloveniji.« Senka Dreu (Pre)močan nagon obiskovanja trgovin Ob pregovorno varčnost slovenskega in ne zgolj gorenjskega kupca, ki hodi od trgovine do trgovine, si ogleduje izdelke ter primerja deklaracije in cene, seje na okrogli mizi o hrani in zaupanju potrošnikov obregnil agrarni ekonomist Aleš Kuhar. »Povprečen slovenski kupec je pripravljen obiskati tudi pet trgovin, preden se odloči za nakup. Res imamo neverjetno močan nagon za obiskovanje trgovin, a se s tem nikakor ne bližamo razvitim državam, med katere se radi uvrščamo, ali pa mislimo, da mednje sodimo. Kajti v teh državah je zagnanost obiskovanja trgovin precej manjša.« Ptuj • Nekdanji Koteks bodo podrli že poleti Rušitev bo stala 60.000 evrov Še to poletje se bo pogled na ptujsko veduto popolnoma spremenil. Stara, razpadajoča stavba, v kateri je nekoč deloval Koteks in ki kazi podobo mesta, bo porušena. Ptujski občini je po dolgih letih prizadevanj vendarle uspelo v nameri za odstranitev tega objekta. Da je nevaren in da obnova ni smiselna, so potrdili strokovnjaki gradbene stroke. Tudi stroškovno sanacija ne bi bila smiselna. Idej, kaj umestiti na to območje, je veliko, vse pa so povezane z razvojem turizma. Načrt za postavitev hotela tudi tokrat ostaja najaktualnejši. Objekt Stare usnjarne ali Kote-ksa že leta buri duhove. Propadajoča podrtija dejansko predstavlja škrbino v sicer prelepi veduti najstarejšega slovenskega mesta. Mestna občina (MO) Ptuj si je že leta prizadevala, da bi stavbo podrli, a je Zavod za varstvo kulturne dediščine RS vztrajal, da jo je smiselno in možno obnoviti. Zdaj se je izkazalo nasprotno. Konec maja je bilo izdano kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine za objekt Ptuj - Stara usnjarna. »Odločitev ministrstva je zagotovo temeljila na podlagi mnenja strokovnjakov gradbene stroke, iz katerih izhaja, da uporaba objekta ni varna, saj lahko pri posameznih delih ostrešja ali stropov pride do hipne samodejne porušitve. Stanje objekta kot celote predstavlja neposredno in zdajšnjo nevarnost za okolico in kot tak ne izpolnjuje bistvenih zahtev glede zaščite pred ogrožanjem zdravja in življenja ljudi, prometa in sosednjih objektov. Zato je smiselno objekt porušiti, saj se stroškovni vidik vložka v sanacijske posege ne bo izkazal in upravičil v sami vrednosti,« so pojasnili na MO Ptuj. Odstranitev objekta se lahko začne brez gradbenega dovoljenja, za to potrebujejo le prijavo začetka gradnje v skladu s 63. členom gradbenega zakona, kjer je treba priložiti vso zahtevano dokumentacijo. Na občini pravijo, da je priprava dokumentacije v zaključni fazi. »Pred nameravano odstranitvijo je treba obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine (Zavod) in jim predložiti tehnične prikaze (arhitekturne posnetke) dejanskega stanja. Po odstranitvi pa je taisti zavod treba obvestiti, da se posodobi register kulturne dediščine,« še dodajajo na MO Ptuj. Z rušitvijo ne bodo odlašali, objekt bodo predvidoma začeli rušiti še to poletje. Strošek je ocenjen na 60.000 evrov in je pripravljen na podlagi ocen stroškov primerljivih objektov. Denar za to so v ptujskem proračunu že zagotovili z zadnjim rebalansom, ki so ga sprejeli minuli teden. Po rušitvi arhitekturni natečaj »V Ptuju želimo zagotoviti ponudbo namestitev, sprostitve, kulinarično ponudbo iz lokalnega okolja in gostinsko ponudbo. Gostje bi tako lahko doživeli neposreden in pristen stik z naravo - Dravo in zgodbo starega mestnega jedra,« pa so o namerah s tem območjem po rušitvi povedali na MO Ptuj. V prihodnjih mesecih, po izvedeni rušitvi objekta, se načrtuje objava javnega arhitekturnega natečaja. Na podlagi tega bo izbrana najprimernejša rešitev. Treba bo sprejeti tudi podroben prostorski načrt in določiti namensko rabo, kar bo terjalo čas. Občina bo spisala projektno nalogo, najboljšo rešitev pa bodo tako kot v primeru tržnice in Stare steklarske izbrali na natečaju, saj tako veleva zakon. Kakorkoli, županja MO Ptuj Nuška Gajšek je zadovoljna, da končno lahko začnejo delati. Kot pravi, se zaveda nujnosti in pomena zaščite objektov, ki so pomembni z vidika kulturne dediščine. V tem primeru pa je rušitev dejansko najbolj smiselna izbira. Dženana Kmetec Ptuj • Pritožbe zaradi omejitve števila kopalcev v Termah Obiskovalci ostali pred vrati skoraj praznega kopališča Čeprav je bila predvsem zadnja dva vikenda v Termah Ptuj ogromna, prazna površina zunanjega kopališča, so mnogi kopanja željni obiskovalci ostali pred zaprtimi vrati. Povpraševanje po vstopu v vodni park je bilo veliko, tako gostov, ki bivajo v Termah, kot zunanjih obiskovalcev. A vstop - glede na veljavne ukrepe - smejo dovoliti le 700 kopalcem dnevno. Za primerjavo, lani v tak čas jih je bilo tisoč, v času pred korono pa so ob večjih dogodkih našteli tudi po več tisoč kopalcev. Dejstvo, da se ukrepi sproščajo, nas vse veseli in vrača na pot v normalno življenje. Še vedno pa je veliko težav, predvsem zaradi nesmiselnih in nelogičnih ukrepov. V enih termah tako, v drugih drugače ... »Z otroki sem želel v ptujske Terme. Zdelo se mi je, da so skorajda prazne. Pa me niso spustili noter, češ da je doseženo dovoljeno število. Odpeljal sem se v druge terme, tam pa nabito polno, nihče me ni vprašal nič. Ni mi jasno, kako je to možno,« svojo izkušnjo predstavlja naš bralec. Da so imeli predvsem v vročih poletnih dneh kar nekaj težav s pojasnjevanjem veljavnih pravil, pravi tudi direktorica Term Ptuj Milena Mojzeš. Zaprosili smo jo za komentar na kritike, ki so se vsule tudi po družbenih omrežjih. »Zunanji vodni Terme lahko sprejmejo v zunanjem kopališču 700 kopalcev. park Terme Ptuj lahko trenutno glede na omejitve vladnega odloka in higienskih priporočil NIJZ sprejme 700 kopalcev naenkrat. Na destina-ciji imamo veliko gostov, ki pri nas bivajo (in imajo »prednost« pri koriščenju bazenskih površin, op. a.). Tako je bilo pretekli vikend, ko je bilo vreme vroče in sončno, povpraševa- nje po vstopu v vodni park veliko večje. V preteklih letih, na primerljiv vikend s preteklim, je bilo v vodnem parku več kot tisoč kopalcev. Upamo, da se bo epidemiološka slika v Sloveniji čim prej izboljšala in bodo ukrepi čim prej sproščeni,« so povedali v ptujskih Termah. Tudi sami si seveda želijo čim prejšnje sproščanje, poslovna škoda, ki jo je utrpela turistična panoga v zadnjem letu in pol, je zelo velika. Ravno trenutni čas pa je izjemno pomemben za njihovo poslovanje. Kdaj bi lahko dočakali nova sproščanja, posledično pa večje dovoljeno število kopalcev, še ni jasno. Dženana Kmetec torek • 29. junija 2021 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Varnost otrok med počitnicami Redarji obljubljajo več nadzora nad mladino V počitniškem času bo veliko otrok prepuščenih samih sebi. Brezplačno varstvo v domeni različnih društev in ustanov je organizirano le za učence prve triade, drugi pa bodo večinoma počitnice preživljali doma. Letošnje poletje pa zna biti nekoliko večji izziv za vse varnostne službe, saj so bili mladi zaradi epidemije vse šolsko leto izolirani, predvsem so pogrešali druženje in zabavo, zato bi se lahko zgodilo, da bodo poskušali na različne načine nadoknaditi izgubljeno. Ptujski redarji so zato že pogosteje na t. i. kritičnih točkah mesta, kjer se pogosteje zbirajo mladostniki, največkrat stari med 14 in 16 let. Po besedah vodje redarske službe Roberta Brkiča je največ kršitev v ptujskem mestnem parku in pri OŠ Ljudski vrt. Mladostniki pa se zbirajo tudi na lokacijah za ptujsko avtobusno postajo in Domino centrom, prav tako je več druženja v notranjih dvoriščih blokov. Zadnje čase je več mladih tudi na stopnišču, ki vodi na grad, in ob ribnikih v Rogoznici. Na cestah bo več mladih na mopedih in skuterjih Na cestah bodo mladi vozniki mopedov, ki so lahko v prometu zelo nevarni. Vprašanje je tudi, koliko so sploh usposobljeni za vožnjo in Koliko nosijo čelade. V prometu pa bo več električnih skirojev. Njihova uporaba je zelo enostavna, hkrati pa tudi nevarna. Prva težava je, da skiroji dosežejo velike hitrosti, kolesa pa so majhna, zato lahko uporabnik hitro izgubi ravnotežje in pade. Druga težava pa je v tem, da je uporaba skirojev dovoljena na površinah, namenjenim pešcem oz. kolesarjem. Električni skiroji so neslišni, zato jih ostali udeleženci po navadi niti ne opazijo oz. ne slišijo. Na območju Ptuja z okolico je še vedno tudi veliko šolskih poti, ki niso varne. »Varna šolska pot je pločnik, ki je namenjen izključno pešcem,« je poudaril Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj. Zaradi rekonstrukcije ceste na Ulici 5. Prekomorske in posledične zapore se bo nekoliko spremenila šolska pot do OŠ Ljudski vrt in Ljudevita Pivka, na kar bodo opozorili starše. V Grajeni in Rogoznici šolske poti ostajajo na papirju Znano je, da je največ težav v ČS Grajena, kjer ni ustreznih avtobusnih postajališč. Projektna dokumentacija je v pripravi, ker pa gre za državno cesto od Ptuja do Vurberka, pa začetek investicije ni znan. Podobno kot v Grajeni je tudi v Rogoznici, kjer je vse več šoloobveznih otrok, ki jih starši večinoma vozijo v šolo z avtomobili, saj je tam cesta zelo nevarna. Ob tem je Kozel izpostavil še, da je šolska pot tudi tisti del do zbirnih mest, kjer otroke pobira šolski avtobus. Največja težava je, ker je premalo pločnikov in kolesarskih poti, zato otroci do avtobusnih postajališč hodijo kar po bankinah. Pristojni bodo morali zato v prihodnje narediti več, da se bo izboljšala prometna varnost na teh območjih. Estera Korošec Foto: Sta/M24 Na cestah bodo mladi vozniki mopedov in ekeltričnih skuterjev, ki so lahko v prometu zelo nevarni. Ptuj, Podravje • Urgentni center: kdo ni opravil svojega dela naloge Direktorico nameravali razrešiti, nato postopek prekinili Z obtožbo, da ni opravila svojega dela dogovora, nujno potrebnega za začetek izgradnje Urgentnega centra Ptuj, s čimer naj bi ptujski bolnišnici povzročila večjo škodo, je svet zavoda SB Ptuj sredi junija začel postopek razrešitve direktorice Anice Už-mah. Že dan zatem na sestanku z ministrom za zdravje pa preobrat, kije vodil do prekinitve omenjenega postopka. Ključna težava očitno tiči v tem, daje Užmahova v novelaciji navedla, da bo manjkajoča sredstva (755.000 evrov) zagotovil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, Ptujčan Andrej Čuš. Ta je to potezo ocenil kot sprenevedanje. „Obljubil sem pomoč, nikoli pa, da bom sredstva zagotovil sam, ker to enostavno ni mogoče," je povedal. Dejstvo je, da tudi v bolnišnici niso pričakovali niti rekli, da bo to zagotovil Čuš sam, pač pa, da bo oziroma bi lahko (podobno kot je ormoški poslanec SNS Jani Ivanuša »zagotovil« milijon evrov za vrtec v Podgorcih) poskrbel za to, da potreben denar bo - na katerikoli že državni postavki proračuna. Očitno mu ni uspelo, manjkajoči denar bo zdaj zagotovila kar bolnišnica sama. Več mesecev javnost na sejah sveta Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj ni prisotna. Tudi tokrat je bilo tako kljub sproščanju ukrepov. Očitno z jasnim razlogom. Vroče dogajanje se je odvijalo za tesno zaprtimi vrati. Po izvedbi seje, 17. junija, pa kratko, a pomenljivo sporočilo za javnost. V njem so zapisali, da je svet zavoda potrdili program dela in finančni načrt bolnišnice za leto 2021. Med drugim so obravnavali tudi poročilo o aktivnostih za izgradnjo Ur-gentnega centra Ptuj, sejo pa razširili z dodatno točko dnevnega reda, pri kateri so sprejeli sklep, da „zaradi nerealizacije pričet-ka izgradnje Urgentnega centra začnejo postopek razrešitve direktorice zaradi nevestnega dela in povzročitve večje škode". Direktorici ptujske bolnišnice so dali 15 dni časa, da se o tem izreče. Je pa bilo za nov zaplet in preobrat potrebno manj časa. Že naslednji dan so se zadeve začele obračati v drugo smer. V četrtek predlog za razrešitev, v petek že preobrat „Dejstvo, da direktorica v novelaciji ni zaprla finančne konstrukcije, je bil pravzaprav bil edini razlog predloga za razrešitev," je pojasnil predsednik sveta Žarko Markovič. Takoj po seji so stekle aktivnosti, zaradi katerih je Markovič napovedal, da bodo postopek razrešitve naj- Andrej Čuš verjetneje prekinili: „Direktorica je pripravila novo novelacijo investicijskega projekta. Svet zavoda je nato opravil dopisno sejo in sprejel sklep, da se postopek ustavi." V vmesnem času so v ožji sestavi že sestankovali z ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem in presenetljivo hitro našli rešitev. Bolnišnica bo manjkajoči delež sredstev krila iz dobička preteklega leta. „S tem je finančna konstrukcija zaprta in razloga za nadaljevanje postopka razrešitve ni. Je pa res, da je prihajalo do številnih dezinformacij," je dodal Markovič. Minister za zdravje je predstavnikom ptujske bolnišnice zagotovil, da bodo projekt v čim krajšem času uvrstili na sejo vlade. Ko ga bo vlada potrdila, bodo končno izpolnjeni pogoji za začetek gradnje. Manjkajočih 755.000 evrov za zaprtje finančne konstrukcije bo v dogovoru s pristojnim ministrstvom prispevala bolnišnica iz lastnih virov. Denarja je dovolj, lani Užmahova: »V zapisniku jasno ne=;uesveažrka psom j- piše, da seje Čuš zavezal poiskati odhodkL manjkajoča sredstva« Zakaj torej sploh zaplet »v bolnišnici smo vedno naredili vse, kar smo se dogovorili. Dejstvo V novelaci i e direktorica kot je' daje na sestanku 14. aprila letos državni sekretar na gospodarskem „ n°veaciji je ire o ministrstvu Andrej Čuš obljubil, da bo piskal manjkajoča sredstva. vir navedla, da bo manjkajoči de- .s, , . . ., , „ .To je jasno navedeno tudi v zapisniku takratnega sestanka. Kot lez sredstev zagotovil državni J J , , v , sekretar na ministrstvu za gospo- vemo tega ni izpolnil in ni zagotovil sredstev■K sreči smo skupaJ z darstvo. To je zame neverjetno. ministrom za zdravje našli rešitev, da se projekt lahko nadaljuje,« pa Razočaran sem tudi nad njeno je izjavo Čuša komentirala direktorica ptujske bolnišnice. izjavo, da sem jaz odgovoren, da Anica Užmah denarja ni. Kako bi ga sploh lahko zagotovil državni sekretar. Na zadnjem sestanku sem res rekel, da bomo našli rešitev. Na vladi, vsi skupaj, ne pa da bom sredstva zagotavljal sam, to je nemogoče," pa se je na očitke, da ni izpolnil obljub odzval Andrej Čuš, državni sekretar. Kakorkoli, zdaj je denar za novo ptujsko urgenco, približno 6,6 milijona evrov, zagotovljen, tudi brez pomoči Čuša. Užmahova še vedno vztraja, da so vse gradivo pripravljali skladno z dogovorom, a da na nekatere dejavnike sama ni imela vpliva. 26. maja so Ministrstvu za zdravje v skladu z dogovorom poslali no-velacijo investicijskega projekta. V novi, junijski različici, je navedeno, da bo manjkajoči del zagotovila bolnišnica iz lastnih virov. To je pravzaprav edina sprememba v novelaciji, zaradi katere se bo direktorica obdržala na položaju. Politične igrice ■ • •• • z ambicijami po direktorskem stolčku? Dejstvo, da se je rešitev našla v enem samem dnevu, pa seveda odpira mnoge dileme. Čemu torej ves hrup za prazen nič? Na vprašanje, ali so v ozadju politične igrice, ki bi lahko bile motivirane z željo, da se direktorico razreši, pa Markovič odgovarja: „Gotovo je nekaj tudi na tem, da gre za politične odločitve. Prihajale so informacije iz različnih nivojev, očitno je bilo zelo veliko zavajanj. Dejstvo pa je, da je svet zavoda najprej dvomil, da je direktorica sposobna zaključiti investicijo do točke, da se jo obravnava na vladi." Začetek postopka razrešitve Užmahove so sicer predlagali predstavniki države v svetu zavoda. To so zraven Markoviča še Ksenija Frangež Gajšek, Dušan Gvozdič in Peter Pribožič. Zaplet bo zdaj rešila bolnišnica sama, seveda v soglasju z ministrstvom za zdravje in vlado. Ko torej politika želi, je vse možno. Toliko zapletov, kot smo jih deležni pred začetkom gradnje ptujske urgence, najbrž ni bilo pri nobeni drugi investiciji. Še vedno ni nujno, da je ta tudi dejansko zadnji. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Ptuj • Zbrane ponudbe za gradnjo vežice na rogozniškem pokopališču Prijavljena gradbinca zahtevata skoraj stoodstotno višje plačilo Na javni razpis za izgradnjo vežice na starem rogozniškem pokopališču sta se prijavili dve ptujski podjetji. Obe sta ponudili bistveno višjo ceno, kot sojo predvideli projektanti. Dela bi opravili za okrog 1,5 milijona evrov, medtem ko ocenjena vrednost znaša 866.000 evrov. Kaj to pomeni za nadaljevanje te investicije, bomo letos sploh začeli gradnjo tega poslovilnega objekta? „Obe ponudbi sta bili zelo visoki. Ker nimamo zagotovljenih sredstev, bomo razpis razveljavili. Tako visokih ponudb namreč ne moremo izbrati. V novem razpisu bomo še kaj popravili, morda racionalizirali zadeve in upali, da bodo tudi ponudbe nižje," je pojasnila ptujska županja Nuška Gajšek. Na razpis za izvedbo gradbenih del sta se prijavili dve ptujski podjetji, in sicer Cestno podjetje Ptuj in GP Project ing. Projektantska ocena znaša 866.000 evrov. Občina je sicer v letošnjem proračunu najprej zago- tovila pol milijona evrov, zdaj so z rebalansom primaknili še dodatnih 215.000 evrov. Skupni znesek, ki ga bodo namenili za to investicijo, tako znaša 715.000 evrov, dodatnih 132.000 evrov naj bi primaknilo občinsko podjetje Javne službe Ptuj kot bodoči upravljavec in izva- jalec lokalne gospodarske službe upravljanja s pokopališči. A tudi to za zdaj ni dovolj, da bi izbrali izvajalca in bi se stroji pognali. So cene v gradbeništvu res šle v nebo ali se ponudbe za javni sektor krepko višje od tistih za zasebnike? Dženana Kmetec Foto: CG Ponudbeni vrednosti krepko presegata projektantsko oceno. Kaj to pomeni za začetek izgradnje nove ptujske vežice? 4 Štajerski Podravje torek • 29. junija 2021 Destrnik • Odprtje rekreacijske poti Še bolj povezani z naravo Občina Destrnik je s partnerji in evropsko finančno pomočjo uredila rekreacijsko pot skozi občino, namenjeno vsem generacijam. Foto: SD Del odprtja rekreacijske poti skozi Destrnik so bile medgeneracijske športne igre na športnem igrišču pod šolo. Nova rekreacijska pot, ki je dolga 4,7 kilometra, vodi od občinske stavbe oziroma večnamenskega igrišča pod osnovno šolo Destrnik mimo parka prostoživečih živali v Vintarovcih do turistične kmetije Lovrec v Jiršovcih. S projektom v vrednosti dobrih 84.000 evrov so preko Lasa uspešno kandidirali za sofinanciranje preko Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in pridobili skoraj 48.500 evrov. Trasa je urejena tako, da je prijazna za sprehajalce in rekreativce ter primerna za kolesarje pa tudi za invalide na vozičkih. Za lažjo orientacijo so ob poti kot oporne točke postavljeni leseni kažipoti pa tudi klopi, mize in koši, občina pa je s partnerji: podjetjem Siesa inženiring, turistično kmetijo Lovrec in Športnim društvom Destrnik kupila e-kolesa, zaščitno kolesarsko opremo, pod občinsko stavbo postavila kolesarnico, v kateri si bo mogoče kolesa izposoditi, in poskrbela za plezalne naprave z motoričnim parkom. Nastala je tudi zloženka z zemljevidom rekreacijske poti, ob zaključku projekta pa so na športnem igrišču pod šolo organizirali medgeneracijske športne igre. »S projektom, ki je bil kar zahteven zalogaj, smo združili občino, šolo, kmetijo in park prostoživečih živali, ki je edinstven tudi daleč izven meja občine. Kot rečeno, je rekreacijska pot namenjena najmlajšim, starejšim in rekreativcem, primerna pa je tudi za invalide, skratka za vse, ki imajo radi naravo in bodo tako z njo še bolj povezani,« je na odprtju dejal de-strniški župan Franc Pukšič. SD Sp. Podravje • Sprejem zlatih učencev Svečani sprejemi pri županih V minulih dneh so občine Spodnjega Podravja pripravile različne sprejeme za najboljše osnovnošolce. Župani so jih nagradili in jim zaželeli vse dobro na njihovi nadaljnji izobraževalni poti. Foto: CG Župan Anton Leskovar je počastil najboljše učence OŠ Kidričevo in Cirkovce. V Kidričevem je župan Anton Leskovar zlatim devetošolcem čestital v okviru osrednje proslave ob 24. občinskem prazniku. Vseh devet let so bili odlični: Kaja Gojkošek, Pia Lobenwein, Špela Lah, Staša Mrčinko, Veronika Vera Muršec, Lea Munda, Lukas Rojko in Lucija Žitnik. V dar so prejeli knjižne nagrade. V Žetalah so pripravili slavnostni sprejem za štirinajst devetošolcev, ki so uspešno končali šolanje na OŠ Žetale. Župan Anton Butolen je mladim predstavil zgodovino kraja, podatke o občini ter jim namenil veliko spodbudnih besed. Sprejem se je končal s pogostitvijo in skupinskim fotografiranjem. Zlata učenka Ana Marija Gajšek je prejela veliko knjižno nagrado, preostali pa občinske majice. EK Zlati učenci pri županu Antonu Butolenu. Kidričevo • 24. občinski praznik in dan državnosti Podelili najvišja priznanja občine Občina Kidričevo je minulo nedeljo v parku pri osnovni šoli obeležila 24. občinski praznik in dan državnosti. Osrednjo občinsko proslavo so zaradi epidemioloških razmer organizirali v senci dreves, kljub temu pa ni bilo nič manj svečano kot pretekla leta. Ob odru so plapolale gasilske zastave, zbor osnovne šole je prepeval vesele pesmi, župan Anton Lesko-var pa si je za to priložnost nadel župansko verigo. Letošnji nagrajenci občine Kidričevo ob 24. občinskem prazniku Plaketi občine Kidričevo sta prejeli: 1. Marta Murko za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine in urejenost središča Lovrenca na Dr. polju 2. organizatorji tradicionalne prireditve žegnanja konj v Župečji vasi za dobro delo in ohranjanje tradicije v občini Grb občine Kidričevo so prejeli: 1. Sonja Votolen za poezijo in prozo 2. Folklorna skupina Vinko Korže - veterani za ohranjanje ljudskega plesa Dravskega polja 3. Batis plus, d. o. o., iz Šikol za 20-letnico uspešnega dela na področju gospodarstva V uvodnem nagovoru je zbranim povedal, da je vesel ponovnega srečanja z vsemi, ki so se lahko udeležili osrednje prireditve. Ob tem je izpostavil, da so kljub epidemiji po celotni občini izvajali investicije, ki zagotavljajo varnost in večjo kakovost življenja: »Letošnje leto je za našo občino še posebej prelomno, saj bomo začeli izvedbo investicij v skupni višini 25 milijonov evrov.« Zbranim je župan Leskovar dejal še, naj praznujejo s ponosom, saj živijo v lepem kraju, kjer so doma dobrosrčni in pošteni ljudje. Med povabljenimi gosti je bil tudi Matej Tonin, minister za obrambno, ki je v pozdravnem govoru povedal, da so se zbrali zaradi dveh pomembnih razlogov: da počastimo dogodke izpred 30 let, ko je Slovenija postala samostojna država, in da se opogumimo za vse izzive, ki nas čakajo v prihodnosti. Že tradicionalno je župan Le- skovar na prireditvi podelil občinske plakete za izjemne uspehe na posameznih področjih dela in življenja ter grbe občine Kidričevo, ki jih prejmejo občani kot znak pozornosti in zahvale za pomoč pri razvoju občine. Prireditev so z glasbenimi vložki popestrili Fantje treh vasi, otroški in mladinski pevski zbor OŠ Kidričevo in podružnice Lovrenc, solisti ter šolski ansambel pod vodstvom Liljane Krošl. Po uradnem dogodku je sledilo neformalno srečanje s pogostitvijo. Estera Korošec Ptuj • Nov prostor (medgeneracijskega) druženja Veliko več kot le še ena ptujska kavarna ... Kar nekaj let v Domu upokojencev Ptuj ni deloval gostinski lokal. Kako pomemben in potreben prostor za druženje je to, priča obiskanost v prvem mesecu po odprtju nove domske kavarne. Prosto mizo je pogosto težko dobiti, zato že iščejo rešitve, kje in kako zagotoviti prostor za namestitev dodatnih. Življenje, tudi po zaslugi sprostitve drugih ukrepov za zamejitve širjenja virusa, pa je v teh mesecih veliko lepše tako za starostnike kot vse ostale. „Preteklo leto, ki ga je zaznamovala epidemija covida, je pokazalo, kako pomembna je družbena interakcija, to, da se lahko srečujemo in družimo. Z odprtjem domske kavarne si prizadevamo, da bi ta postala središče lokalne skupnosti. Želimo, da mesto pride tudi v naš dom in da so stanovalci deležni družbene akcije na Ptuju," pravi Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj. Neformalno so sicer vrata kavarne za stanovalce in njihove svojce odprli 24. maja, v prvem mesecu pa so zabeležili izjemen obisk. Dobro so jo sprejeli tako stanovalci kot svojci in ostali obiskovalci. V dnevni ponudbi imajo tudi veliko sladic, ki jih izdelujejo v domu in gredo kot za med. Krasen prostor za druženje so uradno namenu predali minuli teden. Svečano sta to storili direktorica Doma in ptujska županja Nuška Gajšek. „Verjamem, da je izjemna pridobitev za vse nas, za celotno skupnost, ker je res lep kotiček. Morda bomo na ta način razbili tudi nekatere stereotipe in posameznikom pomagali prepričati se, da je domska oskrba kakovostna, da se še vedno veliko družijo. Morda bo komu lažja odločitev za selitev v dom. Moja želja je, da v domu realizirajo vse zastavljene investicije. Domska kavarna se je odlično prijela. Kmalu bodo ob njej uredili tudi otroška igrala. Sama najbolj nestrpno pričakujem, da čim prej položimo temeljni kamen za začetek gradnje nove enote v Žabjaku," je na uradnem odprtju domske kavarne dejala Gajškova. Dženana Kmetec Foto: CG Ptuj • Kristina Pšajd, prejemnica zlatega znaka AVP Priznanje za prispevek k varnosti prometa Javna agencija RS za varnost prometa(AVP) vsako leto podeljuje posameznikom ali organizacijam priznanja za prizadevno delo na področju varnosti in preventive v cestnem prometu. Na predlog Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj je zlati znak AVP prejela Kristina Pšajd, članica ZŠAM Ptuj. Kristina Pšajd je bila rojena 13. 4. 1947 v Gruškovju. V Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj se je včlanila leta 1990. V aktivni delovni dobi je bila zaposlena v različnih delovnih organizacijah, kjer je bila aktivna na področjih, ki zahtevajo prostovoljno delo. Njeno prostovoljstvo se je stopnjevalo, saj je bila aktivna pri civilni zaščiti, sindikalnem delovanju in še kje. Kristina Pšajd je tudi humanitarka, ki skrbi za zapuščene in mučene živali. Na področju prometne varnosti aktivno sodeluje pri vseh aktivnostih, kot so dan odprtih vrat, varovanje otrok, spomin na žrtve prometnih nesreč in drugih, ki jih izvaja ZŠAM ali SPV Mestne občine Ptuj. Največ prostovoljnih ur opravi gospa Kristina za varovanje otrok ob začetku šolskega leta in po vsakokratnih počitnicah. Že nekaj let opravlja varovanje vseh štirinajst dni zjutraj in popoldan ob začetku šolskega leta in vse dni varovanja po počitnicah. Ob svečanih dogodkih pa ponosno obleče stanovsko uniformo. V svojem 30-letnem članstvu v ZŠAM Ptuj je opravljala različne pomembne funkcije, kot članica uprav- Kristina Pšajd nega odbora. Trenutno je članica nadzornega odbora ZŠAM Ptuj. Ptujska županja Nuška Gajšek je pripravila sprejem za prejemnike priznanj AVP. Županja se je zahvalila vsem za trdo delo na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu. Sprejema v Mestni hiši smo se udeležili tudi člani ZŠAM Ptuj. Naši članici iskreno čestitamo za prejeto priznanje in ji želimo še veliko opravljenih prostovoljnih aktivnosti na področju prometne preventive. Janez Strelec torek • 29. junija 2021 Politika Štajerski 5 Markovci • Neuspel še tretji poskus Komunalnega podjetja za zvišanje cen Večina svetnikov z odločnim, že tretjim NE zvišanju cen Pred nekaj meseci je Komunalno podjetje (KP) Ptuj markovske svetnike seznanilo s povišanjem cen za odvoz komunalnih odpadkov. Občani bi morali za odvoz smeti po novem plačevati v povprečju okoli 30 odstotkov več, kar je bilo za večino nesprejemljivo, zato so povišanje zavrnili. Enako seje zgodilo na majski izredni in zdaj še na junijski redni seji občinskega sveta, na kateri so svetniki še v tretje zavrnili povišanje cen, kljub temu da so imeli tokrat na mizi nekoliko nižje zvišanje od prvotnega. Rezultat glasovanja, po debeli uri debate z različnimi stališči, je bil tokrat izenačen: štirje za in štirje proti, kar pomeni, da zvišanja za zdaj (še) ne bo. Opozicijske svetnike je tokrat zmotilo višanje cene ob dejstvu, da jih v nekaterih sosednjih občinah nižajo. Zadnje markovske seje se je ponovno udeležil Janko Širec, direktor KP Ptuj, ki je zbranim že drugič pojasnjeval razloge za podražitev cen - to so stroški odvoza od prevzema do obdelave, ki so se v zadnjem letu bistveno povečali. Težava je tudi ta, da se cene niso spreminjale že od leta 2016, zato je sedaj številne šokirala višina podražitve - najprej za kar 30 odstotkov, po novem predlogu pa bodo zneski na položnicah okoli 25 odstotkov višji. Nekoliko bolj bodo morali seči v žep tisti, ki potrebujejo posodo za biološke odpadke, saj se bodo cene zvišale v višini, kot je bila svetnikom predlagana že v aprilu. Gabrovec: »Nekateri imajo nekaj strašno proti Komunali« Zaradi številnih pomislekov, predvsem opozicijskih svetnikov, je župan Gabrovec izrazil zaskrbljenost, da imajo očitno nekateri nekaj »strašno proti komunali«. »Komunalno podjetje je tudi v lasti občine Markovci, smo tretji največji lastnik, tam so zaposle- ni naši ljudje, zato ne razumem, zakaj mu nekateri na nek način želijo škodovati.« Padali so tudi nizki udarci Povišanju cene je med drugimi jasno in glasno nasprotoval svetnik, sicer tudi podjetnik (mlinar) Daniel Korošec. Župan mu je med drugim predlagal, naj poskuša tudi sam prodajati moko po polovični ceni in posledično ustvarjati izgubo. S to prispodobo je najverjetneje želel ponazoriti, da Komunalno podjetje Ptuj ne more voziti smeti po ceni, ki ne pokriva določenih stroškov izvedbe. Svetnik Korošec se mu je zahvalil za nizke udarce in jasno povedal, da nima prav nič proti Komunalnemu podjetju Ptuj, ampak se v prvi vrsti zavzema za občane in najbolj ugodno ceno za odvoz smeti. »Nasprotujem, da se posli sklepajo brez javnega razpisa. Če bomo zbrali ponudbe ostalih izvajalcev, bomo dobili najugodnejšega ponudnika. Nikakor ne vidim nobenega razloga, da pol leta pred iztekom koncesijske pogodbe višamo cene. Naredimo razpis, in če bo Komunala takrat najcenejša, jo bomo podprli,« je dodal Korošec. Nove predlagane cene po zatrjevanju Širca konkurenčne Spomnimo, da je občina Markov-ci pred petimi leti KP Ptuj podelila neposredno koncesijo za odvoz smeti, kar ji omogoča zakonodaja ravno zaradi delnega lastništva. Po besedah Gabrovca je takrat bila njihova cesta bistveno nižja kot v drugih občinah. Širec je svetnikom sicer razlagal, da njihov cilj nikakor ni zaslužek ali iskanje dobička pri izvajanju javne gospodarske službe odvoza komunalnih odpadkov. A očitno mu vsi niso verjeli, tudi zaradi znanega mešanja tržnih in javnih dejavnosti podjetja, kjer se potem v letnih bilancah pravzaprav redno pojavlja dobiček na tržnih, izguba pa na jav-no-gospodarskih dejavnostih (kot je npr. oskrba z vodo ali ravnanje z odpadki ipd.). »Naš namen je občanom v Mar-kovcih zagotavljati odvoz smeti po sprejemljivih cenah, ki hkrati tudi nam omogočajo preživetje. Zato smo pripravili novo ponudbo z nekoliko nižjimi vrednostmi povišanja. Prepričan sem, da so nove predlagane cene konkurenčne oz. nižje kot v sosednjih občinah, kjer smeti odvaža naša konkurenca,« je pojasnil Širec. Hkrati po njegovih besedah poslujejo racionalno, saj bodo letos prihranili okoli 40.000 evrov na račun nakupa lastnega vozila za kontejnerski prevoz, ostala pa bodo tudi sredstva z naslova plačila dežurne službe za Cero Gaj-ke. Podražitve »stojijo« v vseh štirih občinah Kljub vsem argumentom Širca in prepričevanjih župana, zakaj bi Janko Širec, direktor KP Ptuj, je na zadnji seji predstavil nove cene podražitve odvoza smeti. morali višanje cene potrditi, so se svetniki odločili drugače. Širec je znova napovedal, da bodo pregledali koncesijsko pogodbo in se nato odločili, kako naprej. Dejstvo pa je, da bo Komunalnemu podjetju zvišanje cen težko doseči tudi v preostalih štirih občinah, dokler bo en sam občinski svet temu nasprotoval. Celo v občini Hajdina, kjer so doslej kot edini potrdili (celo) prvotno povišanje cen, so podražitev do nadaljnjega »zadržali«. Estera Korošec Predlagane nove cene za odvoz mešanih komunalnih odpadkov Volumen posode Dosedanja cena brez DdV Nova cena brez DDV (1. predlog) Viši poviš v evri pred na anja h (1. log) Nova cena brez DDV (2. predlog) Višina povišanja (2. predlog) 80 l 8,65 11,14 2,5 10,12 1,47 120 l 12,97 16,72 3,75 15,18 2,21 240 l 25,94 33,43 7,49 30,35 4,41 Predlagane nove cene za odvoz bioloških odpadkov Vir: KP Ptuj Volumen posode Dosedanja cena brez DdV Nova cena Višina brez DDV (1. šanja v predlog) (1. pre povi-evrih dlog) Nova cena brez DDV (2. predlog) Višina povišanja (2. predlog) 120 l 6,40 10,60 4,20 10,60 4,20 240 l 12,80 21,10 8,30 21,20 8,40 Ptuj • Mestni svetniki potrdili spremembe cen komunalnih storitev Ena položnica za Ptujčane nekoliko nižja, druga višja S1. julijem bo plačilo za storitve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na Ptuju višje, za približno 2,5 evra mesečno po gospodinjstvu. Za skorajda enak znesek se bo pocenil odvoz in obdelava odpadkov smeti. Ptujski mestni svet je potrdil spremembo cene storitve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. „Na zahtevo župana občine Starše smo razmerja uredili nekoliko drugače. To bo na položnicah znašalo približno evro po gospodinjstvu več za Ptujčane. To je naša lastnina, za katero smo odgovorni, pa tudi najbolj zakonit način je tak, kot smo si ga zdaj izbrali za razdelitev stroškov. Vsaj malo se tolažimo, da bo nižji strošek za smeti, za približno tri evre manj po gospodinjstvu mesečno," je pojasnila ptujska županja Nuška Gajšek. Skupni znesek položnice Komunalnega podjetja Ptuj bo tako po novem za uporabnike za okrog 2,5 evra višji. Nove cene začnejo veljati s 1. julijem. Nov koncesionar - nižje cene Bodo pa na drugi strani nižje cene odvoza in obdelave odpadkov, kar javne službe ptuj •to« f.lain^kj 2250 PTOJ .»"min ;¡„;,,t 0|ag¡- "dvoz odpadkov 0' «01,18.ot.2a21 UPNC 2 DOSTOP f Ko>* Ui pTUj Oost, '".SI. Teh Kenija OP Ulic- ' ^•^SišS Strošek komunalnih storitev, na eni strani višji, na drugi nižji. je posledica odločitev, ki so jih v zadnjem času sprejemali na ptujskem mestnem svetu. „Obdelavo in odlaganje odpadkov je prevzel nov koncesionar, podjetje Simbio iz Celja. Končna cena teh dveh dejavnosti se nekoliko zniža, ker pa v tej ceni niso vsi stroški, ki bi morali biti, smo se z občino dogovorili, da se razliko vključi v stroške zbiranja. Če gledamo vse tri dejavnosti, pa gre za pocenitev," pojasnjuje Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj. Za 120-litrsko posodo za mešane komunalne odpadke bo strošek manjši za okrog 3 evre mesečno. Znižal se bo s 17 na okrog 14 evrov (z davkom). Najprej predlog za dvig, zdaj pocenitev Pocenitev pa nekoliko preseneča. Pred letom dni je namreč mestni svet obravnaval predlog za dvig cen ravnanja z odpadki, ki pa so ga zavrnili. Informacija, da se zdaj strošek ravnanja z odpadki niža, čemur nismo bili priča še nikoli, je zato dobrodošla. Kako poteka zapiranje Gajk Kar se tiče zapiranja odlagališča Gajke, Hodnik pravi, da so trenutno v fazi pridobivanja usmeritev in soglasij pristojnih organov: „Potrebujemo konkretno usmeritev Arsa. Odlagališče je danes drugače grajeno od prvotnega plana. Ko bomo imeli posnetek, se bodo temu dejanskemu stanju prilagodile projektne rešitve za zaprtje, da ne bo kasneje težav." Ob tem je še dodal, da se zemljina delno že dovaža na odlagališče, da se izvede prekrivni sloj. Kategorično pa je Hodnik zavrnil špekulacije, da naj bi se komunalno blato s ptujske čistilne naprave vozilo na Gajke. Na vprašanje, kako je to mogoče in ali bi bilo pocenitev možno doseči že prej, Hodnik odgovarja zelo politično: „To je težko odgovoriti enoznačno. Gre med drugim tudi za končno odločitev na strani Mestne občine, da se izloči vse stroške, povezane z odlagališčem Gajke, da se odlagališče začne zapirati. Z izločitvijo stroškov najemnin in ostalih posrednih stroškov povezanih z deponijo je končna cena nižja." Ureditev in kasnejše dolgoletno umetno ohranjanje CERO Gajke so, po teh zadnjih dogodkih, občane (v prvi vrsti Ptujčane, sicer pa tudi občane ostalih občin) očitno stale ogromno, preveč. Prav zanimiv bi bil prepračun, koliko bi občani Ptuja in drugih občin prihranili, če bi se smeti odvažale drugam oz. bi bil koncesionar npr. Simbio. Tudi v prihodnje (bojda) kakšnih podražitev odvoza in ravnanja z odpadki naj ne bi bilo. Cena, ki jo je ponudil Simbio, pri njih namreč velja že od leta 2016. Dženana Kmetec Foto: EK Vir: KP Ptu Foto: CG 6 Štajerski Podravje torek • 29. junija 2021 Starše • Za obnovo Ptujske ceste 3,3 milijona evrov V središču kraja tri nova krožišča Prihodnje leto se bo v Staršah začela težko pričakovana obnova regionalne ceste. Spomnimo, daje Direkcija RS za infrastrukturo (Direkcija) že ob izgradnji podravske avtoceste pred več kot desetimi leti napovedala sanacijo celotne stare ceste od Miklavža na Dravskem polju do Ptuja, kije bila zaradi velike prometne obremenjenosti, predvsem tranzita, v zelo slabem stanju. V teh letih so nekatere odseke preplastili, drugi pa še čakajo na nov asfalt. Foto: CG Obnova ceste v Staršah bi se lahko začela že prihodnje leto, če ne bo zapletov. Kot so sporočili z Direkcije, bodo predvidoma v prihodnjem letu začeli urejati odsek skozi vas Starše v dolžini 1.050 metrov. Investicija bo poleg obnove vozišča obsegala še izgradnjo treh krožišč (»Jager«, »šola« in »Starše zahod«), ureditev obojestranskih površin za pešce in kolesarje ter ureditev odvodnjavanja in cestne razsvetljave. Prav tako bo izvedena prestavitev in zaščita vseh komunalnih vodov. Po besedah Stanislava Greifonerja, župana občine Starše, so krožišča smiselna in potrebna: »Takšna varianta prometne ureditve se je povsod izkazala za uspešno. Krožišča umirjajo promet, prav tako se poveča varnostni vidik. Sedanji križišči pri šoli ter trgovini Jager sta vsekakor zelo obremenjeni in varnostno sporni, sploh za pešce in kolesarje.« Na Direkciji RS za infrastrukturo so pojasnili še, da je projektna dokumentacija izdelana, z občino Starše pa je podpisan sporazum o sofinanciranju. Ocenjena vrednost investicije znaša 3,3 milijona evrov, od tega je delež Direkcije 2,4 milijona evrov, občine pa 900.000 evrov. Slednja bo sredstva za obnovo ceste zagotovila v okviru proračuna za prihodnji dve leti. »Glede na ostale večje projekte v letu 2022 bo verjetno potrebno zadolževanje. Bi pa bili zelo veseli, če bi se za tovrstne projekte našel tudi kakšen evro pri državi,« je dodal Greifoner. Začetek gradnje predvidoma prihodnje leto Trenutno poteka urejanje zemljiškoknjižnih zadev. Če bodo pridobili vsa potrebna zemljišča, bi lahko javno naročilo za izbor izvajalca gradbenih del objavili v prvi polovici prihodnjega leta. Kako bo z odkupom zemljišč, potrebnih za izgradnjo kolesarskih stez in pločnikov, v tem trenutku na občini še niso mogli komentirati. O vseh podrobnostih in sami izvedbi obnove Ptujske ceste bo več znanega po sestanku z Direkcijo. Kot je povedal župan Greifoner, pri nakupu zemljišč ne pričakujejo težav, saj se vsi projekti izvajajo v interesu skupnosti, torej v javnem interesu: »Lastniki zemljišč bi zato morali razumeti, da so posegi v morebitno lastnino nujni. Sanacija regionalne ceste skozi vas Starše je za občino zelo pomembna, saj se bodo uredila krožišča ter kolesarske steze in pločniki, zaradi česar se bo posledično izboljšala prometna varnost v kraju.« V neposredni bližini novega krožišča pri trgovini Jager občina načrtuje izgradnjo poslovno-stanovanjskega objekta, saj je lastnica tamkajšnjega zemljišča. Pogovori z morebitnimi investitorji že tečejo. Estera Korošec Še letos obnova ceste skozi Miklavž na Dravskem polju Direkcija RS za infrastrukturo načrtuje tudi ureditev ceste skozi Miklavž na Dravskem polju v dolžini 1.730 metrov, ki bo obsegala ureditev površin za pešce, kolesarske steze, obnovo vozišča, ureditev odvodnjavanja in vseh komunalnih vodov ter cestne razsvetljave. Za navedeno ureditev je projektna dokumentacija izdelana in pridobljena večina potrebnih zemljišč. Ocenjena vrednost gradbenih del znaša 5,3 milijona evrov. V pripravi je razpisna dokumentacija za objavo javnega naročila za izbor izvajalca gradbenih del, kar pomeni, da bi se lahko gradnja začela še letos, če ne bo morebitnih zapletov. Ormož • Proslavili drugi občinski praznik Ustvarjajo pogoje za kakovostno življenje vseh Osrednji dogodek drugega praznika občine Ormož je bila slovesnost pred ormoško grajsko pristavo, na kateri so podelili letošnja občinska priznanja - bronasto, srebrno in zlato plaketo ter naziv častna občanka. Foto: NS Prejemniki bronaste, srebrne in zlate plakete občine Slavnostni govornik, župan Danijel Vrbnjak, je v uvodu izpostavil, da je bilo minulo leto težko in polno prilagajanj, a da je bila tudi v tem času njihova dolžnost delati na razvoju občine, postavljati nove mejnike in visoke cilje, ki jih bo nadgrajevala naslednja generacija: »Naša vizija je ustvariti kraj, kjer bo vsakdo, ne glede na starost, spol ter takšno ali drugačno pripadnost, živel visoko kakovost življenja v živahnem utripu mesta.« Ob tem je nanizal številne investicije in projekte, ki jih je občina Foto: NS Lidija Ruška, prejemnica naziva častna občanka zaključila ali jih izvaja v tem času, skupno pa so vredni več kot 15 milijonov evrov. "Kot župan verjamem, da se bo naša občina tudi vnaprej dobro razvijala in ponujala vse tisto, kar potrebujemo za kvalitetno življenje. Če združimo želje, ambicije in sanje ter voljo celotne skupnosti, bomo ustvarili energijo, ki bo oblikovala prihodnost občine po naši meri," je dejal ter občankam in občanom zaželel, naj bo občinski praznik dobra popotnica za premagovanje novih, prihajajočih izzivov. Na osrednji slovesnosti so podelili tudi občinska priznanja. Bronasto plaketo je prejel Marijan Premuš, srebrno plaketo Bohumil Ripa, zlato pa Martin Hebar. Častna občanka je postala Lidija Ruška. Kot so zapisali predlagatelji (TD Podgorci), je enologinja ambasa-dorka domače vinorodne dežele, v katero se je za vedno zaljubila pred 60 leti. V svoji generaciji enologov je še zmeraj zelo cenjeno ime in iskana strokovnjakinja tudi v EU, ki nikjer ni pozabila pohvaliti Ormoža z okolico in odličnih vin, pridelanih v Jeruzalemsko-Ormoških goricah. Vsa leta vedno stoji ob strani vinogradnikom in vinarjem, jim nesebično svetuje in strokovno pomaga. S svojim znanjem in strokovnostjo je veliko prispevala pri izobraževanju vinogradnikov in vinarjev, da danes pridelujejo vrhunska vina. S kulturnim programom so proslavo ob 2. občinskem prazniku obogatili domači ustvarjalci: pevke vokalne skupine Okarina, mlada ormoška pesnica Ana Zemljič in tolka-list Matic Petek. nš Tržec • Po dolgem času ponovno gasilska slovesnost 90 let društva, dve novi gasilski vozili in dan gasilcev Sredi junija je bil za Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Tržec velik dan. Slovesno so namenu predali dve novi gasilski vozili in proslavili 25. dan gasilcev Gasilske zveze (GZ) Videm, ki poleg društev občine Videm vključuje še gasilce iz Podlehnika in letal. PGD Tržec s 120 člani je v občini Videm osrednja gasilska enota. Po večletnem intenzivnem delu in trudu so lahko danes upravičeno ponosni na dosežene rezultate. V minulih letih so temeljito posodobili vozni park, dogradili garaže in uredili fasado na gasilskem domu. Vse to so naložbe, ki jih je društvo peljalo pod vodstvom nekdanjega predsednika Mateja Bezjaka. Danes je na čelu društva predsednica Mateja Kirbiš, hči dolgoletnega predsednika in nekdanjega videm-skega župana Franca Kirbiša starejšega, ki je društvo vodil 33 let, danes je njegov častni predsednik. Gasilstvo prostovoljno, a hkrati profesionalno Na govorniški oder ob 90-letni-ci delovanja društva, predaji dveh novih vozil in 25. dnevu gasilcev GZ Videm so stopili predsednik gasilske zveze Janez Merc, predsednica PGD Tržec Mateja Kirbiš, videmski župan Branko Marinič, ki je bil tudi slavnostni govornik, Janez Liponik v imenu Podravske gasilske regije in Gasilske zveze Slovenije, držav-nozborska poslanka Suzana Lep Šimenko, nekdanji videmski župan in dolgoletni predsednik PGD Tržec Franc Kirbiš ter nekdanji župan ob- SKI DOM TRŽEC Spominska fotografija s svečanosti ob 90-letnici PGD Tržec in praznovanja 25. dneva gasilcev GZ Videm čine Videm Friderik Bračič. Predsednik zveze Merc je poudaril, da je delo gasilcev prostovoljno, a hkrati profesionalno, pa tudi humanitarno in obenem tvegano. „Menim, da uspešno izvajamo zastavljene programe, vsem se zahvaljujem za sodelovanje na intervencijah in drugih društvenih dejavnostih. Prepričan sem, da gasilci opravimo veliko družbeno koristnega dela," je povedal Merc in dodal, da sta na nivoju zveze naslednji v vrsti za nakup gasilskih vozil PGD Podlehnik in PGDŽetale. Dve novi gasilski vozili PGD Tržec Župan Branko Marinič se je gasilcem prav tako zahvalil za njihovo požrtvovalno in nesebično pomoč. „V 90-letno zgodovino dela društva je bilo vključenih pet ali šest generacij. Danes ste dobro operativno opremljeni, čutiti je sodelovanje in prenos znanja med generacijami," je izpostavil v svojem nagovoru. Iz zgodovine društva Začetki delovanja PGD Tržec segajo v leto 1931. Društvo z nazivom PGD Jurovci je bilo ustanovljeno 23. februarja, vključilo se je 27 članov. Prvi predsednik je bil Albin Zupanič, poveljnik pa Franc Mislo-vič. Prvo leto delovanja so od ptujskih gasilcev kupili rabljeni gasilski avto, naslednje leto so se opremili z brizgalno. V okviru društva je delovala dramska sekcija, ki je skrbela za finančne prihodke. Leta 1969 so namenu predali prvi gasilski dom in razvili društveni prapor. Leto kasneje so v društvo pripeljali novi gasilski avtomobil. Današnji gasilski dom so gradili na parceli, ki so jo kupili, temeljni kamen so položili leta 1974. Še istega leta je bil dom pod streho, namenu so ga predali 1977. Delo društva so ves čas s prostovoljnimi prispevki in delom podpirali krajani. Društvo je zaznamovala tudi tragedija. Leta 1995 je med potjo na intervencijo v 8o-metrsko globel zdrsnilo gasilsko vozilo s posadko. V nesreči je ugasnilo življenje mladega gasilca Branka Kirbiša, trije so bili poškodovani. V zadnjem naložbenem ciklusu so gasilci PGD Tržec s finančno pomočjo občine Videm obnovili fasado gasilskega doma in kupili dve novi gasilski vozili: GVC 24/50 in vozilo za prevoz moštva znamke Volkswagen. Vozili bosta upravljala šoferja Martin Beranič in Marko Jazbec. Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ torek • 29. junija 2021 Kmetijstvo Štajerski 7 Slovenija • Sindikat kmetov ogorčen Kmetje niso krivi za višje cene hrane V Sindikatu kmetov Slovenije so ogorčeni, ker se krivda za višanja cen hrane na trgovinskih policah vali na slovenske kmete. "Dejstvo je, da so se odkupne cene na kmetijah realno znižale, kar za marsikatero kmetijo pomeni, da se je znašla na robu preživetja," opozarjajo v sindikatu. Dvig cen surovin, repromate-riala in energentov je dejstvo, na katerega kmetje nimajo vpliva. "Dogajanja na svetovnih trgih surovin seveda zelo neugodno vplivajo tudi na ekonomiko pridelave hrane. Po drugi strani pa kmetovi pridelki pod pritiski tr- Foto: Dreamstime/M24 govinskih verig in multinacionalk dnevno izgubljajo na vrednosti, kar dokazuje tudi slovenska statistika," so zapisali in opozorili, da so se slovenski kmetje ob dvigu cen vhodnih surovin znašli v cenovnih škarjah. Te se po navedbah sindikata vse bolj odpirajo, posledice pa so vidne v opuščanju kmetij in zmanjševanju pridelave hrane v Sloveniji. Posameznike iz agroživilske verige pozivajo, "da prenehajo s 'pobiranjem špeha' na plečih slovenskega kmeta in slovenskega kupca. Sta Ormož • O stanju v kmetijstvu Milijon nerešenih težav Ob Dnevu gospodarstva in kmetijstva je v okviru 2. ormoškega občinskega praznika potekala okrogla miza na temo Aktualno v kmetijstvu. Na njej so sodelovali ormoški župan Danijel Vrbnjak, Peter Pribožič s KGZ Ptuj in Miran Klinc, svetovalec za kmetijstvo na Občini Ormož. Foto: arhiv M24 Na okrogli mizi so med drugim izpostavili, da je povezovanja med kmeti premalo, saj »dober sistem povsod po Evropi temelji na organiziranosti, pri nas pa bi rad vsak delal po svoje«. Po besedah Petra Pribo-žiča se je treba organizirati tako za trgovske verige kot javne zavode in gostinske lokale: »Učinek proizvodnje je v tem, da vse tisto, kar znamo pridelati, pride do potrošnika.« Miran Klinc je izpostavil delo zadrug, ki v preteklosti niso v zadostni in kvalitetni meri odigrale svoje vloge; prav na osnovi tega je prišlo do težav, kako naj bi kmetijske zadruge danes kvalitetno nastopale na slovenskem trgu. »V zadnjem času se njihov nabor oži in tako ostajajo zadruge, ki dobro tržijo in dobro povezujejo, ter one, ki propadajo. Dolgoročno pričakujem, da bodo tudi ormoški kmetje imeli dosti dobre partnerje, preko katerih bodo nastopali na našem trgu.« Po besedah župana Danijela Vrbnjaka bi bilo treba nekoliko prevetriti tudi občinski pravilnik za spodbujanje kmetijstva in mladim v največji možni meri omogočiti, da se odločijo za prevzeme ter nadaljujejo dejavnosti, pri katerih bodo z inovativnostjo ustvarjali kmetije z neko dodano vrednostjo. »Je pa res, da je problematika veliko širša, zato se bo morala tudi država tega lotiti sistematično, da bo kmetije spet naredila konkurenčne in da mladi prevzemniki v vsem tem vidijo neko svetlo luč - preživetje in vse, kar ob tem potrebujejo.« Potrošnik išče nizke cene Problem slovenskega potrošnika je pozornost na ceno, ne toliko na poreklo. »Na prodajnih policah mora biti nek red, da je tisto, kar je slovensko, primerno označeno in da potrošnika informiramo o tem, da je to iz lokalnega okolja. Govedorejci in prašičerejci bi morali bolj graditi na tem, da sta sveža govedina, sveža svinjina s slovenskega trga na polici prepoznavna,« je še povedal Peter Pribožič. »V zadnjem času se poleg cene gleda tudi na poreklo pridelane hrane na eni strani, na drugi strani pa pričakujem, da bo Evropska unija v naslednjem finančnem obdobju korigirala pridelavo hrane v Španiji in Italiji, kjer 'reveži', ki prihajajo na evropska tla kor begunci, potem praktično v sužnjelastniškem odnosu za minimalne stroške pridelujejo hrano, ki je zato posledično tudi bolj konkurenčna, ker je pridelana pod konkurenčnimi, za nas nespremenljivimi pogoji. Tu mora tudi Evropska unija narediti red,« je še povedal Miran Klinc. Darja Žganec Horvat Sp. Podravje • Protikoronska pomoč za pridelovalce jedilnega krompirja 1.200 evrov za hektar krompirjeve njive Za izpad dohodka zaradi epidemije v obdobju od 1. oktobra lani do 31. marca letos bodo pridelovalci jedilnega krompirja prejeli finančno nadomestilo. Kot je znano, so imeli tako lani kot letos velike težave s prodajo krompirja, saj jim je bila zaradi zaprtja dejavnosti onemogočena prenekatera prodajna pot. Krompirja tako niso mogli prodati, saj so bili zaprti gostinski lokali in hoteli, precej pa se je zmanjšala tudi prodaja krompirja v trgovine in javne zavode. Ker so morali zato krompir dlje časa skladiščiti in hladiti v hladilnicah, pa so utrpeli še dodatne stroške. Na kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da bo finančno pomoč uveljavilo 606 upravičencev, kar bo državo stalo do 1,48 milijona evrov. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je pristojno ministrstvo kar nekaj časa opozarjala na težave, v katerih so se znašli pridelovalci krompirja, to jim je slednjič, kot pravi Tončka Jesenko s sektorja za kmetijsko svetovanje KGZS, prisluhnilo. hektarja velikih površinah. Višina nadomestila znaša 1.200 evrov na hektar zemljišča, največ pa je mogoče dobiti 20.000 evrov. Nobene vloge za pomoč ne bo treba oddajati, ampak bo upravičencem informativne odločbe o izpolnjevanju pogojev poslala Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja na podlagi podatkov iz uradnih evidenc oziroma zbirnih vlog za leto 2020. To torej pomeni, da bodo ljudje avtomatsko obveščeni, ali jim pomoč pripada ali ne.« Da so si prizadevali zagotoviti pomoč v obliki pavšala glede na obdelovalne površine za celoten sektor zelenjave, je na zadnji seji sveta ptujske enote KGZS dejal Roman Žveglič, predsednik krovne organizacije, ki se je v razpravo vključil preko videokonference. »Žal pri tem nismo bili uslišani, saj je 'šla skozi' le pomoč za pridelovalce krompirja, vsi ostali zelenja-darji pa so izviseli.« Senka Dreu Foto: SD Prodaja krompirja je pridelovalcem zaradi zaprtja javnega življenja v času epidemije močno zastala, dolgo skladiščenje pa jim je povzročilo še dodatne stroške. Foto: arhiv M24 Številni govedorejci izpadli Roman Žveglič je izpostavil težave govedorejcev, za katere je bila pomoč zaradi posledic epidemije sicer razpisana že za obdobje od začetka lanskegajunija do konca septembra, vendar pod pogoji, kijih številni rejci niso izpolnjevali, torej pomoč ni dosegla vseh, ki sojo potrebovali. Spomnimo, daje Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja decembra lani izdala odločbe o finančni pomoči v prireji govejega mesa za omenjeno obdobje 8.258 upravičencem, ki so skupaj prejeli nekaj več kot tri milijone evrov. Vloženih je bilo 9.517 zahtevkov, torej jih je bilo 1.259 zavrnjenih. Pa razlogi? Vlagatelji bodisi niso poravnali davčnih obveznosti do države, predvsem pa v hlevih niso imeli najmanj 70 odstotkov vse govedi, ki so jo redili konec maja. Rejci so pripravljavcem odloka očitali, da niso upoštevali dejstva, da je pitanje goveda specifična dejavnost, pri kateri lahko število živali zelo niha. Ker so bile takrat odkupne cene zelo nizke, mnogi živali tudi niso vhlevljali. Upravičence bodo avtomatsko obvestili Zanimalo nas je, kaj o pomoči, njeni višini in pogojih za pridobitev menijo pridelovalci krompirja. Govorili smo z Mirom Cvetkom iz Trgovišča pri Veliki Nedelji in Radkom Firbasom iz Moškanjcev v občini Gorišnica, a omenjenega odloka o finančni pomoči še jima ni uspelo preučiti, zato še tudi nista mogla povedati, ali ustrezata kriterijem in sta med upravičenci. Pomoč je še kako dobrodošla in besedilo odloka jasno zapisano, pa pravi Miro Jenko, predsednik Združenja pridelovalcev krompirja. »V Združenju smo veseli, da je država v pomoč vključila sektor krompirja. Menim, da je korektno in natančno zapisano, komu pomoč pripada, tudi kriteriji so po moje dobri. Pomoč bo dodeljena za najmanj 30-odstotni izpad dohodka glede na povprečje let 2017, 2018 in 2019 in za kmete, ki pridelujejo krompir na več kot pol Podravje • Če bi se kmetje povezali, bi lahko preprečili kartelno dogovarjanje Sestanek, ki ga ne bi smelo biti Kmetje priznavajo, da so slabo organizirani in zato prešibki v pogajanjih za odkupne cene, iz katerih praviloma potegnejo kratko. Kmetijsko-živilska industrija zna to razpršenost na drugi strani pogajalske mize s pridom izkoristiti, kar pravzaprav počne že leta. »Dejstvo je, da je Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, odlično organizirana in zato močna,« priznava Janko Petrovič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj. »Sedejo in se med seboj vse dogovorijo. Seveda gre za kartelno dogovarjanje, ki ni dovoljeno, a tako je. Smo v tržnem gospodarstvu in trg narekuje cene, kar pri nas žal jemljemo na nekoliko poseben način. Vemo, kakšne so trenutne odkupne cene pridelkov, a niti približno ne vemo, kakšne bodo dejansko ponujene, ko se bo začelo spravilo. Osredotočiti bi se mo- rali na dve zadevi: kako izboljšati organiziranost primarnih pridelovalcev in kako preprečiti kartelno dogovarjanje. Oni dan je bil na gospodarski zbornici sestanek, ki ga ne bi smelo biti, na katerem so govorili o cenah mleka. Določajo Foto: Dreamstime/M24 jih kar same mlekarne. Podobno je pri žitih, kjer se o cenah pogovarjajo končni kupci. Pa vsi vemo, da je to v Evropski uniji prepovedano.« Na nedavni seji sveta ptujske enote KGZS mu je pritrdil član sveta Milan Fideršek. »Ker nimamo borze, so živilska podjetja namesto nje in delajo, kar hočejo, to pa samo zato, ker jim tako početje dovolimo.« Petrovič je nato opozoril še na našo anomalijo v obliki dogovarjanja med proizvajalci in kupci. »Tega ni nikjer drugje, gre pravzaprav za legalen način kartelnega dogovarjanja.« V debato se je vmešal še novi predsednik sveta Alojz Herga, ki je izpostavil težave s skladišči. »Slovenski kmet nima skladišč za svoje proizvode, zato je prisiljen sprejeti kakršnokoli ponujeno ceno in se dogaja, kar se.« Pa smo spet pri problemu povezovanja kmetov v neke oblike organiziranega sodelovanja, denimo skupnih skladišč. In začarani krog je sklenjen. SD 8 Štajerski V središču torek • 29. junija 2021 Ptuj, Podravje • Vedno novim zapletom s komunalnim blatom očitno še dolgo ni videti konca Najprej bo še bolj smrdelo, nato bo Afera z odvrženim komunalnim blatom v gozdu na območju Pivole dobiva nove razsežnosti. Podjetje Cep, kije doslej imelo sklenjeno pogodbo za odvoz in obdelavo blata, je minuli teden obvestilo Komunalno podjetje Ptuj, da od pogodbe odstopajo. „Na ptujski čistilni napravi imamo kapacitet za skladiščenje blata le za teden do deset dni," je jasno povedal direktor ptujske Komunale Janko Širec. Najverjetnejša možnost je, da bodo začasno mulj iz obstoječe ptujske čistilne naprave v prihodnje sušili kar na Ptuju. Obstoječa centralna čistilna naprava (CČN) namreč to omogoča. Dva meseca po rekonstrukciji CČN, leta 2012, so to tudi izvajali, a so zaradi smradu, kije motil občane, prenehali. Tudi zdaj, priznavajo, bo smrdelo, kako zelo, ne ve nihče. Za tehnično rešitev, nadgradnjo s filtri, ki bi ublažili smrad, pa potrebujejo denar in čas: vsaj dve leti... „Če se bomo odločili za sušenje na Ptuju, bo čistilna naprava delovala tako kot do zdaj, bo pa smrdelo," pritrjuje Širec in dodaja že znano dejstvo, da jim tehnologija to omogoča že vsa leta doslej, a so to prakso opustili zaradi pritožb občanov o neznosnem smradu in je politika takrat sprejela odločitev, da se raje poskrbi za odvoz. Več kot očitno je torej, da rekonstrukcija ptujske čistilne naprave ni bila izvedena optimalno. Širec pravi, da so jo uredili tako, kot so jo zastavili in predlagali projektanti, ki pa očitno niso poskrbeli za primerne tehnološke rešitve, ki bi omogočile, da bi se danes vsem tem problemom s smrdečo gmoto smeti izognili. „Opremo imamo. Sušilne hale danes ne služijo svojemu namenu. Uporabno dovoljenje je pridobljeno in blato lahko začnemo sušiti jutri, bo pa smrdelo, kar verjetno ne bo sprejemljivo za okolje. Bojim pa se, da je to zdaj trenutno najhitrejša rešitev. Kar se tiče tehnoloških rešitev za omilitev smradu, bo pa to trajalo kar nekaj časa." Kapacitet za skladiščenje mulja je na Ptuju malo, r Direktor Komunalnega podjetaj Ptuj Janko Širec pravi, da rešitve čez noč ni mogoče najti. za največ deset dni, kar pomeni, da časa za iskanje rešitev ni veliko. Ta problem pa je od minulega tedna še nekoliko večji. Cep odstopil od pogodbe Cep je minuli teden namreč Komunalnemu podjetju Ptuj poslal dopis, da odstopa od pogodbe. Pravniki ptujske Komunale so sicer že preverili, kaj to pomeni s prav-no-formalnega vidika, večja težava pa je vsebinski del. Od Cepa sicer zahtevajo, da v skladu s pogodbo izpolnjuje svoje obveznosti. Blato bi moral odvažati še 60 dni, torej do konca avgusta. Ali se bodo tega držali, pa Širec ne ve: „Pozvali smo jih, zdaj čakamo odgovor." Novega izvajalca sicer Komunalno podjetje Ptuj že izbira prek razpisa, rok za prijavo poteče naslednji mesec. Prevzemnikov, ki obdelujejo komunalno blato, je v Sloveniji zelo malo. „Lahko jih preštejem na prste ene roke," pravi Širec, ki se boji, da se na razpis ne bo nihče prijavil in prevzemnika ne bo. Odvoz v tujino trenutno ni opcija. Širec namreč pravi, da ministrstvo ne izdaja zadostnega števila izvoznih dovoljenj. Za ptujsko čistilno napravo 14,5 milijona evrov, ustreznih filtrov pa nima?! Za nadgradnjo ptujske čistilne naprave oziroma namestitev tehničnih rešitev, ki bi pomenile manj smradu zaradi sušenja blata, bi potrebovali približno dve leti. Kot je pojasnil Širec, je pogoj izdano gradbeno in okoljevarstveno dovoljenje, postopek za pridobitev slednjega pa je dolgotrajen. Koliko denarja bi potrebovali, da bi ptujsko čistilno napravo izboljšali, ne vedo. To bo znano šele, ko ali če bo izdelana projektantska ocena. Neznank je torej veliko. Ena izmed teh je tudi, kako je možno, da seje sploh izvedla tako pomanjkljiva rekonstrukcija čistilne naprave na Ptuju - in to za neverjetnih več kot 14 milijonov evrov! Če bi poskrbeli še za ublažitev smradu s primernimi filtri, bi lahko sami sušili blato že leta in s tem najverjetneje poskrbeli tudi za nižje položnice. Cene odvoza komunalnega blata namreč gredo v nebo. Leta 2015 je cena odvoza po toni znašala 40 evrov, zdaj se giblje okrog 220-250 evrov. Če jim bo uspelo najti novega izvajalca, se tako Širec kot Gajškova zavedata, da bo ta precej dražji. Tudi v primeru, da se bodo odločili za nadgradnjo čistilne naprave, so dodatni stroški (kijih bomo na položnicah čutili vsi) neizbežni. Foto: CG Foto: CG Destrnik • Povišani toni in žalitve na prekinjeni izredni seji občinskega sveta Krivi, da bo pošto odslej razvažala Burno debato na izredni seji občinskega sveta na Destrnikuje bilo pričakovati že na podlagi dnevnega reda, na katerega je župan Franc Pukšič med drugim uvrstil obnovo zdaj že zloglasne stare občinske stavbe pa tudi nepričakovano ustanovitev razvojnega zavoda občine. A dlje kot do prve točke niso prišli, saj se je zgodilo nekaj, kar se v tem mandatu na Destrniku še ni, da namreč predlog ni dobil večinske podpore. Pukšič je bil doslej vajen, da je za vse svoje ideje dobil zeleno luč občinskega sveta, le prebaviti je moral praviloma glasna nasprotovanja opozicijskih svetnikov. Ker so bili redno preglasovani s šestimi glasovi za, je petčlanska opozicija izpadla kot brezzobi tiger, ki sicer zgleda strašljivo, škode pa ne povzroča. Odstop svetnice Do- SD Franc Pukšič: »Zavedajte se, da ste tisti, ki ste glasovali proti, odgovorni, da bodo Destrničani izgubili pošto.« roteje Muršec iz županovih vrst pa je razmerje moči postavil v pat pozicijo pet proti pet, kar pomeni, da bo Pukšiču do nadomestnih volitev takorekoč nemogoče spraviti skozi kakršenkoli projekt, ki je sporen za njegove nasprotnike. Seja pred sejo Da bi se mu znalo zalomiti, je najbrž pričakoval, saj je sklical svetnike na neformalni sestanek pol ure pred uradnim začetkom seje, kjer jih je očitno skušal prepričati v potrditveni dvig roke. Na seji je nato najprej vodja občinskih projektov Darko Fras predstavil obnovo nekdanje občinske stavbe v Vintarovcih. Objekt je predviden za temeljito sanacijo in ureditev pritličja, mansarde in kleti, načrtovana pa sta še dva prizidka, in sicer vetrolov in prostor za občinski arhiv, ob stavbi pa bodo uredili tudi parkirišča. Investicija je ocenjena na 250.000 evrov, 173.000 je že bilo zagotovljenih v proračunu, 15.000 bodo dobili iz Eko sklada, za razliko pa bodo poskrbeli s prerazporeditvijo sredstev znotraj postavk, torej z rebalansom. V prenovljeni in dograjeni stavbi bi bile slednjič združene občinska uprava, upravna enota, policija, pošta in načrtovani novoustanovljeni razvojni zavod, kar je po mnenju župana edino smiselno, saj bodo občani lahko na enem mestu opravili vse storitve. Opozicija za odkup prodanih pisarn Opozicija je nato znova ponovila že neštetokrat povedano o smi- Foto: SD Branko Horvat: »Najprej smo morali nujno v gradnjo novih občinskih prostorov, ker v starih nekateri niti lulati niso mogli stoje. Zdaj pa spet niso v redu.« selnosti prodaje novogradnje in obnove stavbe iz leta 1869. Branko Horvat je še vedno prepričan, da gre za zapravljanje občinskega denarja. »Najprej smo morali nujno v gradnjo novih občinskih prostorov, ker so bili stari neuporabni in nekateri tam bojda niti lulati niso mogli stoje. Zdaj imamo novo stavbo, a tudi ta ni v redu, zato jo prodajamo, čeprav kupec zanjo nima denarja, in rinemo nazaj v staro, ki je v zelo slabem stanju in v katero bomo vrgli najmanj četrt milijona evrov. Po moje je najceneje, da od Alda Ina llešiča odkupimo štiri pisarne, ki smo mu jih prodali, saj za preostale prostore, koliko vemo, nima denarja. Uprava bi tako z najmanj stroški lahko ostala, kjer je.« Ko je prevzel vodenje občine, je od prejšnje oblasti dedoval same rdeče številke, je dejal Pukšič. »Neplačanih računov je bilo za 300.000 evrov, čakala nas je velikanska poravnava zaradi občinske novogradnje. Ves čas delamo na zmanjševanju dolga in veliko nam je že uspelo. Upravna enota je odšla z Destrnika, ker jo je Vindiš (bivši župan Vladimir Vindiš, op.), vrgel ven oziroma ji ni zagotovil nadomestnih prostorov. Tudi pošta se je izselila, ker se je občinska uprava in ni bilo več ogrevanja. A imajo na Pošti Slovenije interes, da se vrnejo, če bomo prostore prenovili.« Župan ne vidi druge možnosti Anton Žampa se je pridružil Hor-vatovemu mnenju o nesmiselnosti selitve v staro občinsko stavbo. »Imamo lepo novo, sramota je, Foto: SD Branko Goričan: »Skoraj sem bruhal, ko sem vas poslušal. Žal mi je, da sem svetnik.« kaj delamo. To je mačehovski odnos do skupnega premoženja, ki ne zdrži nobene kmečke logike. Nič ne pomaga, če skušamo uničiti vse, kar so prejšnji naredili, gotovo so tudi kaj dobrega, streznimo se že enkrat in recimo, kako naprej. Tudi jaz predlagam, da ostanemo, kjer smo, staro stavbo pa namenimo za kaj drugega.« To ne gre, je odgovoril Pukšič, saj v tem primeru izvisi pošta. »Špic market je dal odpoved, novi trgovec ni zainteresiran za prevzem pogodbene pošte, zato zdaj intenzivno iščemo rešitev, ki bo najboljša za vse. In v tem trenutku ne vidim druge možnosti kot selitev na staro lokacijo.« Tudi Matej Sužnik je menil, da bi morala občina llešiču vrniti denar za pisarne in ostati v obstoječih prostorih, in znova spomnil na nujnost priprave strategije ravnanja z občinskim premoženjem. »Poleg tega me zanima, kje bi ljudje parkirali, če bi se res selili v Vintarovce, saj tam ni možno zagotoviti dovolj velikega parkirnega prostora, kot ga imamo v Janežovskem Vrhu.« torek • 29. junija 2021 V središču Štajerski 9 višji še strošek občanov Interes v tujini naj bi celo bil po prevzemu, velik del težave je torej na naši strani meje. Primerno rešitev na Ptuju iščejo že leto dni, država zadeve desetletja nemo spremlja, čas pa se izteka. Zgodba s „ptujskim" blatom le vrh ledene gore Afera z nezakonitim in nevarnim početjem posameznikov, ki počasi dobiva epilog, razkriva nove razsežnosti te zgodbe. Slovenija ima očitno velik problem s komunalnim blatom, ki konča v naravi. O tem je prepričan tudi Širec, ki se boji, da je neodkritih črnih odlagališč po drža>:.; vi še veliko: „V Sloveniji pridelamo 185.000 ton blata na leto. Ve se, da ga v Sloveniji ni možno na legalen način odložiti, ministrstvo pa je izdalo izvozno dovoljenje za 70.000 ton. Je težka matematika, kje je blato? Nekje je, pa tudi, če ga je nekdo deponiral, se ga 60 % ni moglo izsušiti. Pred to problematiko se v Sloveniji očitno zatiska oči." Županja: »Potisnjeni smo v kot - sledi še ena podražitev ...« Ptujska županja Nuška Gajšek se zaveda, da bodo prihodnji tedni izjemno težavni: „Jasno je, da bo očitno zelo težko najti prevzemni- ka blata. Imeli bomo hude težave in bo cena najbrž še višja. Iščemo dolgoročno rešitev, ki bi pomenila tudi vzdržno ceno. Ne gre pa z danes na jutri. Sušenju blata, če bo smrdelo, seveda nisem naklonjena. Se pa bojim, da bomo potisnjeni v kot in bomo imeli velike težave, drugo nam torej ne bo preostalo. Upam vsaj, da obstaja tehnologija, ki omogoča montiranje hitrih začasnih filtrov, ki bi smrad bolje požirali, morda bi ob tem zgradili še kakšno montažno sušilnico. Na daljši rok, če bi bila dobro izvedena sežigalnica, je to rešitev." Gajškova v vsakem primeru pri- čakuje v prihodnjih mesecih podražitev, saj to kaže tudi praksa drugih občin. V Slovenj Gradcu pred kratkim izbran ponudnik za kubični meter odvoza blata zaračuna 220 evrov, kar je okrog sto evrov več ,kot je KP Ptuj doslej plačevalo Cepu. Ta je zaračunaval 117 evrov, plus davek. „Če bomo našli prevzemnika, se lahko zgodi, da bo cena celo več kot 250 evrov na m3. Na to se moramo pripraviti, ker bo to na mizi mestnega sveta in bo to treba podpreti, drugače ne vem, kam bomo to blato vozili. Na dvorišču ali njivi ga ne smemo imeti," je še dodala ptujska županja. D ženana Kmetec - ' ■ < \ ; < > U • • : . •. • .v V Sloueniji pridelamo 185.000 ton blata na leto. Ve se, da ga u Sloueniji ni možno na legalen način odložiti, ministrstvo pa je izdalo izuozno douoljenje za 70.000 ton. Kje je preostalo blato? Zupane: »Takšna podražitev sploh ni upravičena, Slovaška prevzema blato za 80 evrov!« Daje država pri problemu komunalnega blata kompletno »pogrnila« na izpitu, ni več novost. Tudi sprenevedanje aktualnega pristojnega ministra Andreja Vizjaka, daje obdelava in odlaganje tega odpadka v rokah občin in komunalnih podjetij, oziroma predvsem Zbornice komunalnega gospodarstva, ne pije vode. Direktor omenjene Zbornice Sebastjan Zupanc je namreč povedal, da so na težave že pred dvema letoma (ko so Madžari napovedali konec prevzema) opozorili okoljsko ministrstvo, ki pa ni odreagiralo. Zupanc pa ob tem priznava, da si takrat niti v sanjah ni znal predstavljati, da bodo ekološki kriminalci začutili priložnost ter skozi visoke cene odstranjevanja blata, po drugi strani pa nelegalnega odlaganja blata v naravo, kovali dobičke. Po njegovem tudi ni nobene realne ekonomske logike, da so cene odvoza s 60 poskočile kar na 240 evrov, saj je strošek odlaganja blata na Slovaškem okoli 80 evrov. Gre torej zgolj za izkoriščanje krize. Kot je še povedal Zupanc, slovensko komunalno blato še vedno večinoma odhaja v tujino. Najbolj aktualna je trenutno Slovaška, nekaj malega gre tudi v Hrvaško, kljub nasprotnemu prepričanju pa še vedno tudi na Madžarsko. Tja sicer ne morejo več voziti neposredno blata, pač pa digestat, ki nastane po predhodni uporabi blata v bioplinarnah. lisica na repu Gostilniški nivo Razprava se je počasi stopnjevala in začela prehajati v povišane tone obtoževanj. Da več kot očitno slabo načrtuje, saj se mu drug za drugim sesuvajo vsi veliki projekti, je najprej Horvat navrgel Pukšiču. »Kot je slišati, ste tako dolgo izsiljevali Plohla, da se je tega naveličal in odšel. Morda se tudi Ilešič tega ni hotel več iti in je odstopil od nakupne pogodbe.« Celo Andrej Zelenik z županove liste je nato predlagal, da bi kazalo s celotnim projektom prenove stare občinske stavbe počakati na llešičevo plači- Foto: SD Robert Simonič: »Ta enourni pin-gpong, kaj je prav in kaj ni, nikamor ne vodi. Če hočemo nazaj policijo, upravno enoto in pošto, se pač moramo seliti na staro lokacijo.« lo, če je to še sploh aktualno, Puk-šič pa ga je po odgovor napotil kar k Ilešiču. »Lahko pa sami pripeljete drugega kupca.« Da so spet padli na gostilniški nivo, je bila razočarana Elizabeta Fras. »Ne poslušam babjih čenč, poznam pa Plohla, ki je poštenjak in stoji za svojimi dejanji. Žal mi je, da odhaja, kakor tudi, da je odšel zdravnik, fizioterapevt ...« Branko Goričan pa je obžaloval, da je svetnik. »Skoraj sem bruhal, ko sem vas poslušal. Želim, da mojo sejnino nakažete destrniškim gasilcem, kot ste jo zadnjič desenškim. Jaz je namreč nočem. Stopimo korak nazaj, ni pomembno, kaj je bilo, glejmo raje naprej.« Enourni pingpong brez rešitve Podžupan Robert Simonič je dejal, da ta enourni pingpong, kaj je prav in kaj ne, nikamor ne vodi. »Dejstvo je, da bomo kmalu ostali brez pošte, zakaj, zdaj niti ni pomembno; če ne bomo našli rešitve, pa bo pošto našim občanom razvažal kakšen fast food dostavljavec ali kar lisica na repu. Če hočemo nazaj policijo, upravno eno- to in pošto, se pač moramo seliti na staro lokacijo. V sedanji stavbi so trije lastniki, kjer vsak gospodari po svoje in kjer ni prostora za vse, kar občina potrebuje.« Kljub temu je postajalo jasno, da opozicija ne bo dvignila roke za obnovo stare občinske stavbe, in je tudi ni, rezultat glasovanja je bil namreč pričakovan: pet proti pet. »Zavedajte se, da ste tisti, ki ste glasovali proti, v bistvu glasovali proti pošti, torej ste Horvat, Sužnik, Goričan, Žampa in Frasova odgovorni, da bodo Destrničani izgubili pošto,« je »upornikom« razburjeno očital Pukšič. Horvat mu je na to zabrusil, da pošto pravzaprav izgubljajo zaradi nje- Stauba nekdanje občinske upraue, zaradi katere se krešejo mnenja. Elizabeta Fras: »Župan, rinete skozi zid in zmeraj krivce.« Foto: SD znova iščete govih dejanj, ko je z Destrnika pregnal Plohla, Frasova pa, da župan znova rine skozi zid, poleg tega ne more iz svoje kože in zmeraj išče krivce, čeprav se ima vsak pravico odločati po svoji vesti. Bruhanje ognja na vse strani Zavrnitev je Pukšiča vidno vrgla iz tira, zato je začel bruhati ogenj na vse strani. Med drugim je napadel Žampo in mu brez kakršnekoli povezave pod nos vrgel na evropskem razpisu pridobljena sredstva za posodobitev hleva na domačiji v Levanjcih. Župan je opozicijskim svetnikom očital, da so v preteklosti »zafura-li« občino, njegov gnev pa je padel tudi na avtorico tega zapisa in na celoten Štajerski tednik, saj naj bi bilo poročanje z Destrnika konstantno lažnivo, senzaciona- listično in brez upoštevanja novinarskih kodeksov pisanja. Nato je jezno prekinil sejo ter celo marsičesa vajene svetnike, občinsko upravo in medije pustil odprtih ust. Čez praznike se je Pukšič očitno nekoliko umiril in za sinoči že sklical nadaljevanje seje občinskega sveta. O njej bomo poročali v prihodnji številki. Senka Dreu Foto: SD 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 29. junija 2021 Ptuj • Društvo internistov Ptuj Za zdrav način življenja Društvo internistov Ptuj je bilo ustanovljeno v letu 2020 predvsem z namenom, da bi širilo vedenje o zdravem načinu življenju kot preventivi pri srčno-žilnih in drugih boleznih ter sploh pro-moviralo zdravje. Ob bolnikih, ki se zdravijo v ptujski bolnišnici, želijo zdravniki in medicinske sestre to vedenje približati tudi drugim ljudem in jih spodbuditi za zdrav način življenja. > Foto: Črtomir Goznik Mihael Pagliaruzzi, dr. med., spec., predsednik Društva internistov Ptuj Sredi junija so zdrav način življenja promovirali tudi na stojnici pred Mestno hišo, kjer so zainteresirani lahko dobili več informativnih knjižic o arterijski hipertenziji, povečanem holesterolu, kako naprej po preživetem srčnem infarktu itd. Leta 2010 so v ambulantah za arterijsko hipertenzijo v okviru reprezentativnega vzorca odrasle populacije pri več kot 50 odstotkih pregledanih ugotovili zvišan krvni tlak. Pri holesterolu je cilj, da bi bilo škodljivih lipidov v krvi čim manj, holesterola HDL pa čim več. V prvem javnem dogodku v organizaciji Društva internistov Ptuj so bolniki, udeleženci kardiološke rehabilitacije, kolesarili po Ptuju. Ob promociji zdravja, zdravega načina življenja in pomoči pri zdravljenju drugih bolezni, ki jih imajo srčno-žilni bolniki, je pomembno področje dela Društva internistov Ptuj tudi organizacija strokovnih dogodkov. Nekaj so jih izvedli že za strokovno javnost, načrtujejo pa jih tudi za bolnike. Prav posebno pozornost pa namenjajo vprašanju financiranja Foto: Črtomir Goznik S kolesarjenjem po Ptuju so udeleženci, ki sicer obiskujejo kardiološko rehabilitacijo v ptujski bolnišnici, opozorili na pomen zdravega načina življenja pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni. izobraževanja mladih specializantov doma in v tujini. Cilj vseh aktivnosti, ki jih izvajajo - tako bolnikov kot zdravnikov - pa je, da preprečijo ponovni dogodek - srčni infarkt. „Zaradi srčno-žilnih bolezni še vedno umre največ ljudi pri nas, v Evropi in v svetu. Te številke so izjemno velike samo zaradi arterijske hipertenzije, ki je močan dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja. Trenutno se samo v Evropi zdravi 180 milijonov ljudi. Začetek arterijske hipertenzije bi morda lahko imel že vsak 10. Slovenec po 40. letu, s starostjo pa je ta bolezen pogostejša. Društvo se je, da bi zmanjšali to obolevnost, bolj usmerilo v preventivne aktivnosti kot v samo kurati-vo, torej zdravljenje. Če bomo arterijsko hipertenzijo zdravili zgodaj in uspešno, bomo čez 10, 20 ali 30 let preprečili veliko zapletov, bolezni, tudi smrtnih dogodkov. Način življenja je zelo pomemben pri razvoju teh bolezni. Z bolj zdravim načinom življenja lahko bistveno prispevamo k našemu zdravju, k preprečevanju oz. zmanjševanju srčno-žilnih ter drugih bolezni," je povedal predsednik Društva internistov Ptuj Mihael Pagliaruzzi, dr. med., spec. Naše zdravje oz. zdrav način življenja pa je predvsem odvisen od vzgoje oz. zgledov v domačem okolju, v vrtcih, šolah, od tega, kako se prehranjujemo, znamo izogibati stresu, gibanja itd. MG i Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK www.tednik.si Ptuj • Učenci OŠ Olge Meglič osvojili tretje mesto Prekolesarili več kot 10.000 kilometrov Osnovna šola Olge Meglič Ptuj je bila tudi letos del projekta Varno na kolesu, ki že deveto leto zapored spodbuja mlade k varni in aktivni vključitvi v promet. Učenci od 1. do 9. razreda so v okviru projekta nabirali kilometre s kolesom in skupaj prekolesarili več kot 10.000 km. Med sodelujočimi 140 osnovnimi šolami so se uvrstili na odlično tretje mesto, šoli pa priborili še dodatnih 600 evrov v okviru razpisanih nalog. Večinoma petošolci so se prek inovativnih, tematskih in zabavnih nalog spoznavali s cestnoprometnimi predpisi in se s pomočjo zanimivih kolesarskih aktivnosti pripravljali na varno vključitev v promet. Po besedah mentorice Mateje Simonič so ponosni na letošnjo visoko uvrstitev, zaradi katere bodo imeli učenci še več motivacije za kolesarjenje in upoštevanje prometnovarnostnih predpisov. Hkrati gre za projekt, ki spodbuja k trajnostni mobilnosti. Poleg ozaveščanja o varnosti v prometu je program letos izpostavljal tudi pomen kolesa kot trajnostnega prevoznega sredstva in v čim večjem številu spodbujal mlade, da svoj prosti čas preživljajo aktivno. Učenci, ki so se v letošnjem šolskem letu pripravljali na kolesarski izpit, so analizirali nevar- ne točke v svojem kraju, predstavljali pozitivne primere kolesarjenja v svoji občini in na ustvarjalen način razmišljali o različnih prometnih situacijah. Vsi drugi učenci pa so svoje znanje o varnosti v prome- tu predstavili tako, da so pripravili priporočila za odpravo prometnih pomanjkljivosti v šolski okolici in s kolesarjenjem v prostem času nabirali kilometre za svojo šolo. Estera Korošec Dornava • Zavod obiskal minister Cigler Kralj Veliki načrti, tudi gradnja šole Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj seje ta mesec v okviru delovnega obiska v Spodnjem Podravju mudil v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava. V okviru delovnega obiska seje seznanil z delom in projekti zavoda ter življenjem v njem. Foto: ZUDV Dornava Obisk ministra Janeza Ciglerja Kralja u dornavskem zavodu je zaznamovalo sproščeno vzdušje. Prisrčno dobrodošlico so mu pripravili uporabniki in zaposleni s kratkim kulturnim programom - plesom in petjem. Vodstvo zavoda je ministru predstavilo potek gradnje nove kuhinje, katere vrednost je okoli 1,7 milijona evrov, predvidoma bi jo končali letos jeseni. Medtem ko se ena velika investicija bliža h koncu, v zavodu intenzivno razmišljajo o naslednji. Gradili bi namreč šolo, v kateri bi izvajali program predšolske vzgoje ter poseben program vzgoje in izobraževanja. Dosedanje učilnice bi lahko preuredili v bivanjske prostore ter s tem zmanjšali stisko pri zagotavljanju večje zasebnosti in kakovosti bivanja uporabnikov. Novi prostori bi omogočili zagotavljanje enakosti pogojev za izobraževanje otrok, ki v zavod prihajajo dnevno, nekateri od njih v zavodu tudi bivajo, je povedala začasna direktorica zavoda Ivanka Limonšek. Dodala je, da so ministra seznanili tudi s potekom investicije gradnje sončne elektrarne, gradnjo dodatnih prostorov za izvajanje programa socialnega varstva ter programa vzgoje in izobraževanja za zagotavljanje varnih kapacitet. „Prav tako smo smu predstavili projekt dograditve prizidka dnevnega centra v Mariboru, vzpostavitev stanovanjskih skupin za 30 oseb, mlajših od 65 let, nabavo mobilnih nastanitvenih oz. filtrskih enot z opremo, za katere je zavod pridobil sredstva na javnem razpisu ministrstva za zdravje, in zagotavljanjem ustreznih pogojev za obravnavo oseb s kombiniranimi motnjami z najtežjo problematiko." MZ Ormož • Drugi praznik občine Ormož Dan rekreacije - za vsakogar nekaj V okviru drugega ormoškega občinskega praznika je bila minula nedelja rezervirana za rekreacijo. Raznolike aktivnosti, namenjene vsem generacijam, so bile zelo dobro obiskane." Jutranji nedeljski pohodniki so se podali čez Mihalovce na Ce-rovec Stanka Vraza in se ustavili pred rojstno hišo velikana, nato pohod nadaljevali skozi Žerovince v Lahonce in se ustavili na domačiji pisateljice Erne Meško. Sandra Janžekovič iz ormoške Knjižnice jim je krajšala pot z zanimivostmi iz krajev, skozi katere so hodili, obenem pa so preko pohodniške-ga kviza spoznavali velika kulturna buditelja, ki jima je bila pot tudi posvečena. V Centru za družine Ormož so na ta dan povabili kar več generacij hkrati, ki so se skupaj z Rožmarin-ko podale na lov za skritim zakladom v grajskem parku. Vreme je bilo naklonjeno tudi prijateljski nogometni tekmi, kjer sta merili moči ekipa občinske uprave in javnih zavodov proti ekipi trenerjev. Ekipa »občinarjev« je tekmo odlično začela, potem pa so s Foto: DZH Veselje ob najdenem skritem zakladu morali priznati premoč nasprotni, močnejši ekipi. Potekalo je tudi družinsko kolesarjenje pod okriljem športne šole Dada in JZTKŠ, ki se ga je udeležilo kar 81 kolesarjev in prekolesarilo progo od Ormoža prek Lenta do Koga s spustom do Velike Nedelje in Osluševcev s spustom do Oslu-ševcev, nato pa še po Dravski kolesarski poti nazaj do Ormoža. Po besedah župana Danijela Vrbnjaka si Ormož ob svojem prazniku zasluži teden praznovanja: »Dneve rekreacije, turizma in gospodarstva bomo tradicionalno vodili še naprej, v prihodnosti pa bomo dodali še kaj več.« Darja Žganec Horvat torek • 29. junija 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Sv. Trojica • Spektakel na TrojicaFestu Razsvetljenje zgodovine Minuli podaljšani konec tedna je bilo pri Sveti Trojici živahno: potekal je namreč drugi festival TrojicaFest. Foto: SD Suetlobno-glasbena pripoved Razsvetljenje o zgodovini kraja je projicirana na pročelju trojiške romarske cerkve. Letošnja prireditev je bila zagotovo v znamenju Razsvetljenja. Gre za spektakularen avdiovizualni sprehod po trojiški zgodovini, ki je projiciran na pročelje cerkve v velikosti 56 na 30 metrov. Svetlobno-glasbeni projekt je na inovativen način predstavil pomembne pretekle dogodke, pri tem pa vključil tudi legendo o razlogih za gradnjo cerkve in njeno zlato obdobje, ko je k njej letno romalo tudi več kot 100.000 romarjev. Obiskovalci so si ga premierno ogledali v četrtek po uradni otvoritvi festivala, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik države Borut Pahor. Razsvetljenje je bilo nato na sporedu do konca TrojicaFesta, župan David Klobasa pa obljublja, da bo projekcija na ogled tudi med letom, in sicer enkrat mesečno. Dogajanje na štiridnevnem trojiškem festivalu je bilo pestro, za vsak okus se je kaj našlo. Ljudje so se zabavali ob pesmih Kingstonov, Modrijanov, Eve Boto in drugih, nastopili so operni pevci, plesali so salso, bogat je bil program za otroke, organizatorji pa niso pozabili niti na žlahtno kapljico. SD Ormoško • Izmenjava Erasmus+ Agrikultura 2 Mladi in kmetijstvo Mladinski center Ormož, ki deluje kot enota Ljudske univerze Ormož, je sredi junija organiziral mladinsko izmenjavo Agrikultura 2. Gre za Erasmus+ projekt, katerega osrednja vsebina je bila, kako izkoristiti prednosti, ki jih prinaša sodobno kmetijstvo. S Polono Kukovec Lakota iz mrežnega podjetniškega inkubatorja so razvijali svoje poslovne ideje, ki so bile tudi predstavljene. Foto: arhiv LU Ormož ProgramErasmus+ 18 mladih iz Češke, Italije, Grčije in Slovenije je prejšnji teden v okviru mednarodne izmenjave Erasmus+ Agrikultura 2, na ormoškem območju spoznavalo moderne tehnologije kmetovanja in prednosti, ki jih prinaša napredno kmetijstvo. Gostili so tudi izrednega profesorja iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Mirana Lakoto, ki je z mladimi delil svoje izkušnje in znanja, ter jim predstavil programe, ki jih razvijajo domači študenti. »Vesela sem, ker imamo v našem okolju zares veliko dobrih primerov dobre prakse,« je v uvodu povedala direktorica LU Ormož Viki Klemenčič Ivanuša in naštela lokacije, ob katerih so mladi nadgrajevali svoj potencial: »Predvsem smo se opirali na mlade lokalne ponudnike, ki so nam predstavili svoje kmetije, svoje izdelke, ki jih prodajajo in s tem tudi njih podprli pri promociji.« Tako so obiskali ormoške lagune in ormoški grad, v Središču ob Dravi so si v oljarni ogledali proizvodnjo bučnega olja, obiskali nasad bio borovnic na kmetiji Kolarič, pivovarno Skolibeer Mateja Skolibra, kmetijo Bezjak in spoznali konjeniško dejavnost na kmetiji Plohl. Mladi so ves teden bivali na najatraktivnejši točki, v Vinskem hramu na Jeruzalemu. Čez dan so prehajali po našem okolju, si ogledovali različne primere dobre prakse, si izdelali poslovni načrt in razmišljali o tem, kako bi sami naredili podoben poslovni načrt za svojo kmetijo. Z razlogom, da bi se čim bolje povezali, se je vsak večer predstavila ena izmed ekip s svojim nacionalnim večerom. Večinoma so predstavljali hrano, ki je značilna za njihovo državo, slovenski predstavniki pa so pripravili kviz o Sloveniji in degustacijo vin. Mladim kmetom in podjetnikom, ki so se odločili ostati doma in imajo najrazličnejše zamisli, kako narediti svojo kmetijo privlačno in donosno, se je s svojim načinom razmišljanja in podajanjem znanja najbolj vtisnil v spomin izkušeni prof. Miran Lakota. Darja Žganec Horvat Ptuj • Kakšno bi lahko bilo najstarejše slovensko mesto Ptuj v očeh mlade arhitektke in vizionarke Raziskovanje zgodovine Ptuja v kombinaciji z množico idej in mladostno zagnanostjo so arhitektko in projektantko Sanjo Špindler pripeljali do vrhunske magistrske naloge. Z njo je dejansko predstavila svojo vizijo razvoja Ptuja, pri čemer je izpostavila prostorsko zasnovo oživitve ptujskega grajskega griča. Projekta, ki bi tako celovito obravnaval celotno mesto, podrobneje pa območje pod gradom, doslej nismo imeli. Kot ena ključnih pomanjkljivosti mesta, ki izstopa v njenih ugotovitvah, pa: da v mestu ni primerno urejene vstopne točke. Vizionarska ideja Špindlerjeve vstopno točko postavlja v krog, ki bi povezoval Panoramo, grad in območje pri vrtcih. Že ob nastajanju diplomske naloge, v kateri se je lotila zasnove nove radioamaterske postojanke, ki je do nedavnega delovala v zahodnem stolpu gradu, se je Špindlerjevi porodila ideja o umeščanju novih vsebin mesta v širši kontekst. Dejstvo, da se je stolp v vmesnem času izpraznil, jo je spodbudilo k nadaljnjemu razmišljanju. Raziskovanje zgodovine in neizkoriščenih potencialov celotnega grajskega kompleksa je želela nadgraditi. »Najprej sem za magistrsko delo načrtovala, da bom raziskovala samo grajsko pristavo, a se je to razširilo v veliko večjo zgodbo. Sodelovati sem začela z Zavodom za varstvo kulturne dediščine RS, pomagali so mi pripravljati arhitekturne posnetke. Risala sem Oskarjevo hišo in grajsko pristavo. Mnenje o razvoju mesta sem poiskala še pri mestnih urbanistih, Zavodu za turizem Ptuj, Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož in drugih akterjih mesta. Po začetku epidemije sem se poglobila v to temo, ki se je razširila in v kateri sem raziskovala mestno obzidje, grajski kompleks in pripravila idejno zasnovo za vstopno točko mesta," pravi Špindlerjeva. Sama idejna zasnova je pripravljena tako, da povezuje grajski kompleks in Panoramo, ki ju je avtorica naloge povezala še s tretjim krakom, območjem, kjer delujejo enote vrtca: „Pri mladih je treba začeti, zato sem smiselno Ptuj, morda nekoč v prihodnosti? povezala ta tri območja. Predvidena je velika krožna struktura, krog sem izbrala kot neodvisno obliko. V sklopu tega sem si zamislila tudi postavitev primernih prostorov za turistično informacijski center, kjer bi turisti lahko dobili vse pomembne informacije o mestu in manjkajoč utilitarni program, kot so sanitarije.« V omenjeno delo je Špindler-jeva vložila veliko dela in truda, tudi časa za raziskovanje. Na območju pod gradom si je zamislila še garažno hišo, ki bi jo umestila na območje za Upravno enoto, pod gradom pa bi bil urejen tudi amfiteater. »Menim, da bi mesto moralo imeti vstopno točko. Povsod, kamor sem potovala, imajo to urejeno. Kot turist vstopiš v mesto, se parkiraš in lahko tako malo mesto, kot je Ptuj, prehodiš. Trenutno nimamo jasne poti, turisti ne vedo, kje bi parkirali, kje začeli in končali svojo pot po mestu,« še pravi mlada vizionarka in arhitektka. Dela na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru kot demonstratorka, prav po zaslugi izjemnega magistrskega dela pa je dobila tudi zaposlitev, in sicer v podjetju Proplus inženiring in projektiranje. Brez strategije mesto, kot je Ptuj, izgubi del sebe Zraven vizionarstva in mladostniške zagnanosti je iz njene naloge razvidno, da se je posve- Ureditev turistično informacijskega centra pod gradom bi bila več kot dobrodošla investicija. tila tudi raziskovanju zgodovine. Za to idejo stoji velika in obsežna teoretična raziskava. Med drugim opozarja na zanemarjeno mestno obzidje, ki bi ga mesto moralo prezentirati in oživiti. »Veliko sem razmišljala tudi z vidika turizma, kaj je treba ljudem ponuditi, obenem pa, kako naj se Ptuj razvija v prihodnje brez prevelikih posegov v ključne strukture,« pravi Špindlerjeva. Za izvedbo njene ideje bi potrebovali več milijonov evrov, vendar sama pravi, da bi bilo zadeve možno racionalizirati. Ključno je dojemanje, da bi Ptuj potreboval infrastrukturna vlaganja v trenutno zanemarjen del mesta pod gradom. »Ne nazadnje Ptuj potrebuje osvežitev. Sodobno arhitekturo lahko vpeljujemo tudi v stara mesta, seveda z nekim konsenzom in predvsem s spoštovanjem prostora. Prav to je bil eden izmed mojih namenov - poiskati srednjo pot, ki bo sprejemljiva za večino, upoštevajoč pereče probleme mesta, da se ohranijo pomembni spomeniško zaščiteni deli, hkrati pa se mesto razvija,« pravi Špindlerjeva. Prepričana je, da je mesta, kot je Ptuj, treba pri razvoju gledati najprej globalno širše, šele nato parcialno. Brez strategije lahko mesto izgubi delček sebe: »To pa se ne sme zgoditi, ker je Ptuj zares lep in poseben. Do bogate zgodovine moramo imeti spoštovanje, obenem pa se zavedati, da je razvoj nujen. Razvoja seje treba lotevati premišljeno in na pravi način.« Dženana Kmetec Foto: SS Ohranjanje bogate kulturne dediščine in razvoj - s sodelovanjem je vse možno Odzivi na magistrsko nalogo Špindlerjeve so izjemni. Predstavila jo je tudi mestnim svetnikom, ki so imeli le besede pohvale. Čeprav je v idejni zasnovi predstavljena velika struktura, je ta nizka in ne kvari vedute grajskega griča. Med pripravo naloge je avtorica svoje ideje predstavljala tudi Zavodu za varstvo kulturne dediščine: »Rekli so, da sem zelo vizionarska in da takšne ideje niso slabe, temveč pretehtane, ker sem upoštevala razvoj in delovanje celotnega mesta. Najprej celotno srednjeveško mesto, nato obravnavano območje pod gradom. Zato smo našli skupno rdečo nit razvoja. ZVKDS me nikoli dejansko ni zaviral pri mojih idejah. Prav je, da v idejni fazi vsak predstavi svoj pogled, kasneje pa se arhitektura izpopolni glede na želje in zahteve prostora ter stroke.« \ t/S Foto: DK 12 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 29. junija 2021 Videm • Ročna košnja se ohranja Že 27. leto v Repišcah vihteli kose Tudi letos sta brata Marijan in Benjamin ob sebi zbrala prijatelje, ki so bili voljni prijeti za kose. Prišlo jih je veliko, med njimi tudi 14 koscev. Foto: MV Po starem običaju se kosci zberejo, ko se začne daniti, torej pred peto uro, in kosijo do devetih. To delo je nekoč štelo za odslužek in ne za plačilo. Danes gre za prijateljsko druženje in ohranjanje običaja. Kosci prihajajo iz bližnje okolice in tudi iz oddaljenejših krajev. Veliko zanimanje za košnjo kaže Benov vnuk Florjan, saj je prenočil pri dediju, da je kosce pričakal prvi in se z njimi podal kosit, čeprav mu je komaj osem let. Zaradi obilnega dežja je letos trava visoka in gosta. Do sedme ure je bil prvi hrib že pokošen. Kava in majhen prigrizek sta nadomestila izgubljeno energijo in preliti znoj. Časa za počitek ni bilo dosti, saj je visoko sonce zagrozilo, da bo košnja, ki jih je še čakala na naslednjem hribu, naporna, če se bo zavlekla v pozno dopoldne. Za konec je kosce čakala izvrstna kotlovina, ki jo je pripravil prijatelj Zlatko iz Bukovcev, za kar je bil deležen pohvale od vseh. Za sladki del jedi sta poskrbeli domači gospodinji. M. V. Cirkalane • Uspešna petnajsta čistilna akcija Prostovoljci uredili okolico gradu Bori Društvo za oživitev gradu Bori je sredi junija organiziralo tradicionalno čistilno akcijo Grad Bori 2021, kije tokrat potekala že petnajstič. S* . Foto: MP 25 prostovoljcev, članov domačih društev, predstavnikov vaških odborov in drugi ljubitelji Borla in kulturne dediščine smo v vročem poletnem dopoldnevu s kosilnicami, grabljami, vilami, metlami in drugim orodjem lepšali in urejali okolico gradu Borl. Pokosili, pograbljali in odpeljali smo travo v grajskem parku, pobrali smeti, pometli in uredili gredico pred grajsko depandanso. Večino površin smo pokosili že dva dni prej, eden od domačinov pa je zmulčil zarasle površine v drevoredu na poti proti gradu. V tako urejeni okolici je prenovljen grad še bolj zasijal. Letos smo delali še s posebnim zanosom, saj nam je pogled skozi zaprta zunanja vrata uhajal na čudovito prenovljeno zunanje grajsko dvorišče in pročelje viteške dvorane. Nestrpno pričakujemo nadaljnjo obnovo in dan, ko bodo prostori gradu znova odprti za obiskovalce. Mira Petrovič Pisma bralcev Pisma bralcev Domoljubje ni obešanje zastav Domoljubje je veliko več. Ne sramuje se materinega jezika. Namesto domačih poimenovanj raznih lokalov nas pogosto nagovarjajo tuje besede. Namesto njih bi nas lahko vabili domači izrazi, čim bolj duhoviti. Ko se s pesmijo predstavljamo tujemu občinstvu, bi namesto zgolj tujega jezika lahko uporabili dvojezičnost - tako bi drugi lahko začutili zven našega jezika. Še bi lahko naštevali, pa naj bo dovolj. Domoljubje ni negiranje naših arhitekturnih značilnosti. Naše podeželje se spreminja v urbanizirana predmestja, v katerih podoba hiš ne odraža posamične arhitekturne regije, temveč odraža trenutni modni trend. Namesto da bi podobe hiš izhajale iz prvinskosti okolja, se v naše okolje raje vnaša tuje vzorce. Po eni strani se pri nas čutimo ogroženi od drugih kultur, po drugi strani pa sami nekritično vnašamo v svoje okolje (tudi v svoj jezik) tujke od drugod. Domoljubje je ohranjanje naše prvinskosti. To pa ne pomeni negiranja razvoja in zaostajanja v nekem prejšnjem času, temveč nadgradnjo naše prvinsko-sti z novimi dognanji. Ko kot turisti obiskujemo druge kraje, nas navdušujejo naselja, ki so odraz tamkajšnje krajine, naši domači kraji pa se spreminjajo v neko instant podobo trenutnih modnih trendov. Treba je preseči nivo obsedenosti sledenja modnim trendom (na vseh področjih, na vseh nivojih). Potrudimo se, da naš prostor ne bo le skupek vsega videnega od nekod drugod, temveč bo naš prostor imel svojo identiteto. Dvorišča hiš postajajo puščave, kjer ni prostora za biotsko raznovrstnost, temveč je prostor za enovrstne trate, obdane s pločevinasto ograjo (take ograje se ob obsijanosti s soncem pregrevajo) ali obdane z neavtohtonim kamnitim nasutjem v kovinsko ogrodje (ki se tudi pregreva ob obsijanosti s soncem). Na takih dvoriščih ni prostora za metulje, ptice ... - za življenje. Pravo nasprotje domov iz prejšnjih let, ko je domače dvorišče bilo polno raznovrstnih dobrot - češenj, sliv ..., na cvetoči trati pa si lahko užival med pisanimi metulji. Prejšnja domačnost izumira. Beseda domoljubje naj bi izražala, da ljubimo svoj dom, svojo domovino. S potrošniškim sledenjem modnim trendom pa prejšnja domačnost domov in njihovih dvorišč izginja in se spreminja v bivališča po zadnjih trendih, velikokrat povsem brezdušna. Menjavanje pohištva, ograj ..., ne zaradi dotrajanosti ali izgubljene funkcionalnosti, temveč samo zaradi sledenja trenutnim trendom, po nepotrebnem izčrpava naravne vire, obenem pa ustvarja prostor, od katerega se zlahka odtrgamo, saj pravzaprav na nič nismo navezani - to pa ni dom v pravem pomenu besede, je le bivališče. Domoljubje vedno bolj postaja prazna beseda, izkazuje se le z izobešanjem zastav. Ne dolgo nazaj je bil pomemben vsak najmanjši košček obdelovalne zemlje, da je pomagal prehraniti lačna usta. Današnji človek pa izgublja stik s svojim temeljem - obdelovalno zemljo. Mnogim je rodovitna zemlja pomembna samo kot čim višje nasutje na lastni parceli, na tem visokem nasutju pa potem raste neplodna trata. Toda temelj naše prehranske varnosti niso nakupovalni centri (ki zasedajo prej obdelovalne površine), temveč obdelovalna zemlja. Potratno izgubljanje obdelovalne zemlje ni domoljubno ravnanje. Onesnaževanje okolja ni domoljubno ravnanje. Naši domovi bodo brez prave vrednosti, če bodo onesnaženi ozračje, tla, pitna voda. Vse bolj nas ogrožajo podnebne spremembe, obnašamo pa se, kot da naši domovi niso ogroženi. Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Toda večina tega segrevanja sploh ne opazi, ker v očeh večine štejejo le večtedenske neznosne vročine, od zadnje daljše vročine pa je minilo že nekaj let. Pretople zime, posledično prehitro brstenje, potem pa uničujoče pozebe se večine ne dotaknejo. Tudi se jih večinoma ne dotakne drugačen razpored padavin. Še najbolj se ljudje zdrznejo ob vedno pogostejših neurjih in poplavah. Spet lahko slišimo, da je bilo lansko leto najbolj vroče leto v Evropi, hkrati pa je bila pretekla zima tudi najbolj topla do sedaj - s temperaturami, ki so segale kar 3,4 oC nad povprečje zadnjih let. Vse bolj smo priče hitrim spremembam podnebja, pa ne ukrepamo. Vsi bi morali ravnati domoljubno, posamezniki in institucije, da se pogoji bivanja v naši domovini ne bi preveč poslabšali. Marsikatero današnje preseljevanje ljudi je posledica spremenjenih bivalnih razmer, ki ljudi silijo, da zapustijo svojo domovino. Storimo vse, da se to ne bo zgodilo tudi pri nas. Ponovno je treba opozoriti, da se Slovenija segreva hitreje od svetovnega povprečja. Danes so nekateri prisiljeni zapustiti svoje domove zaradi pomanjkanja vode, nekateri pa jih že zapuščajo ali jih bodo morali zapustiti v kratkem, ker bodo njihovi domovi potopljeni ali občasno potopljeni zaradi podnebnih sprememb. Na tem našem planetu bo bistveno manj problemov, če bodo ljudje lahko živeli v svojem okolju. Zato pa je treba vložiti vse napore v to, da se podnebne razmere ne bi slabšale. Pri teh prizadevanjih pa štejemo vsi - vsak posameznik in družba kot celota. Domoljubje je veliko več kot obešanje zastav. Danica Hren, Zgornja Hajdina Stroko pred politiko Nerad posipavam sol na še nezaceljene rane. Tokrat se moram oglasiti na prispevek MG »Še o (izgubljeni) spominski plošči«. Zakaj? Ne morem se strinjati z odgovori predstavnikov ZKVDS, Območne enote Maribor (v nadaljevanju ZKVD), ki s splošnimi odgovori ne dajejo pravega odgovora in ne prevzemajo dela odgovornosti v konkretnem primeru. Ne vem, ali bo zaporedje mojega videnja vsaj del odgovora, pa vendar. ZKVD bdi nad vsemi posegi, tudi ko gre za zamenjavo samo enega trhlega okna ali vrat v starem delu ptujskega mestnega jedra, obnovo strehe, fasade ali kaj podobnega. Za vse predpisuje smernice in pogoje, spremlja izvajanje, nadzoruje. Je bilo to tudi pri obnovi Gledališča Ptuj? Kakšne smernice so bile podane za ohranitev spominske plošče? So jo spregledali? V letu 1982 smo na Ptuju ob strokovni asistenci ZKVD sprejeli Družbeni dogovor o varstvu, urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter spominskih obeležij iz NOB na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št.1, 15. julij 1982). Med 46 podpisniki je tudi ZVKD. V 10/b točki je zapisano, da je Zavod za spomeniško varstvo Maribor dolžan v skladu z zakonom o varstvu kulturnih spomenikov nadzorovati stanje, predlagati ukrepe, nadzorovati vsa dela in izvajati dela na zgodovinskih objektih. Kot priloga je tudi podrobnejši opis obeležij, krajev in skrbnikov, med njimi tudi spominska plošča, posvečena desetim članom ptujskega gledališkega kolektiva, padlih med NOB. V velikosti 160x80 cm jo je izdelal znani ptujski kamnosek Gaiser, odkrili pa so jo 22. decembra 1948. leta. Na osnovi Družbenega dogovora je čez sedem let Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti 21. novembra 1989 v skladu z zakonom in Statutom občine Ptuj na predlog Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor št. 1853-88, sprejela Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj (Uradni vestnik Ormož in Ptuj št. 35, 21. december 1989). Med njimi najdemo tudi pogrešano spominsko ploščo. Zavezujoče naloge Zavoda so zapisane v 12.,13. in 14. členu tega odloka. 14. decembra 2007 sem bil na otvoritvi obnovljenega gledališča. Takoj po vstopu sem pogrešal ploščo ter se vprašal, kje je končala in zakaj?! Doslej še ni odgovora takratnih odgovornih mož: direktorja, predsednika sveta, župana, investitorja in izvajalca obnovitvenih del. Tudi ZKVD molči in ne razkrije vsebine smernic in pogojev za ta poseg. Pogrešam tudi poročilo o nadzoru pri obnovi. Najbrž bo treba počakati na odgovor preprostih gradbenih delavcev, ki so odstranjevali ploščo. Ti bodo povedali resnico, ker na vedo lagati. Tudi če se je pri snemanju z zidu sesula, naj povedo. Javnost bo pomirjena, čeprav z grenkim priokusom in s težkim srcem. In kje je tu stroka? Stanko Lepej torek • 29. junija 2021 Za kratek čas Štajerski 13 Za šankom Nem tudom magyarom* Nekoč je bilo enostavno: v roke si dobil kramp in lopato - pa si kopal. Če si kdaj drugič kje drugje dobil kramp, si vedel, kaj z njim početi. Mogoče ti res ni bil čisto na roko - ampak lahko si z njim opravil potrebne naloge. Danes je drugače. Res, da ne boš skoraj nikoli več dobil v roke krampa, boš pa dobil kakšno sodobno računalniško čudo, da bi z njim opravil neko delo. Ampak če ste mislili, da računalnik pač postaviš predse in začneš delati, ste se krepko zmotili. Najprej bo zahteval eno stvar. Ko mu boste ugodili, bo zahteval nekaj drugega. Ko boste tisto nastavili (s pomočjo nekoga, ki ga boste poklicali po telefonu, da vam bo pol ure razlagal, kaj morate klikniti, da bo zadeva delala), bo prišel na vrsto tretji problem. Pa četrti, peti... Tam pri desetem boste nehali šteti, po dvajseti nastavitvi pa boste morda lahko začeli delati... Oni dan sem se ubadal s sodobno tehnologijo na lokalnem bančnem avtomatu. (Bi na banki, pa je več ni pri nas, na kmetih!) Na edinem tovrstnem aparatu med hrvaško mejo in Ptujem! Ker so vsi drugi njegovi bančni prijatelji vzeli slovo. Ne samo njegovi prijatelji - celo njegova podružnica je šla v bančno večnost (kamor pač gredo ukinjene bančne izpostave; najbrž v pekel, ker nebes si ne zaslužijo). S tem lokalnim aparatom se nikakor nisva mogla sporazumeti. Mogoče je bilo krivo to, da so 'mojo' banko pred kratkim kupili Madžari, z njihovim jezikom pa si nisem ravno na TI. Hotel sem s pomočjo svojega novopečenega madžarskega denarniškega gospodarja plačati neke položnice, pa nikakor ni hotel razumeti, kaj bi rad od njega. Samo mežikal je nekaj in mežikal - položnice pa ni hotel 'plačati'. Človeka res pošteno razjezi, ko hoče biti na tekočem s sodobnimi bančnimi trendi - pa te zajebava en navaden bankomat. Ki ima očitno tako vestne lastnike, da niti po tednu dni ne morejo pogledati, kaj je z njim narobe. Kje so časi, ko je bančni uslužbenec imel do bankomata 5 metrov poti! Pa tisti časi, ko je iz Maribora do našega bankomata bilo 25 km. Iz Budimpešte je pa že kar krepkih 335 km. Bo očitno kar trajalo, da bo naš bankomat spet pri polni moči! Vaš Pepek (ki *'nem tudom magyarom' = ne govorim madžarsko) Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 4 8 1 3 6 7 9 2 5 8 3 2 4 9 5 1 6 7 3 3 6 4 2 7 8 7 9 5 9 2 5 6 8 5 9 1 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥¥ €€ OOO Bik ¥¥ ©©© € O Dvojčka ¥ ©© €€ OOO Rak ¥¥ ©©© € OO Lev ¥¥¥ €€€ OO Devica ¥ ©© €€€ O Tehtnica ¥¥¥ ©© € OOO Škorpijon ¥ ©©© 0 Strelec ¥¥¥ ©© 00 Kozorog ¥ ©©© €€ 0 Vodnar ¥¥¥ ©© OOO Ribi ¥ ©©© 00 Sestavil: Tadej Šink, horarnl astrolog (Velja za teden od 29. junija do 5. julija) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Ormož • Začetni tečaj tenisa Mini tenis za šolarje Z željo, da bi se otroci čim več gibali, sta Osnovna šola Ormož in Teniški Klub Ormož tudi letos ob izteku šolskega leta organizirala začetni teniški tečaj, ki gaje izvajal domači trener Matjaž Hanželič. Mladi igralci tenisa med akcijo Po lanskoletnem izpadu tečaja se je letos prijavilo le osem kandidatov, ki so v sklopu 10-urnega tečaja usvajali osnove mini tenisa. Polovica mladih tenisačev je na trening prinesla svoj teniški lopar, drugi polovici pa je bila opremo zagotovila OŠ Ormož. Cena osnovnega tečaja je znašala 15 evrov. Za vse tiste, ki pa so se tečaja udeležili z željo po stalni igri, je ormoški Teniški klub za udeleženca tečaja ponudil celoletno igranje po ceni 25 evrov, z igro enega izmed staršev pa strošek znaša 45 evrov. Igranje tenisa na ormoškem teniškem igrišču je mladim na voljo vsak dan do 15. ure. Darja Žganec Horvat Podravje • Nov uspeh Ptujske kleti Šampion je Pullus Sauvignon V Ptujski kleti so se razveselili novega šampionskega naziva, in sicer je to postal sovinjon letnika 2020. Zmagal je na nedavni prireditvi Salon Sauvignon 2021 na Ptuju, na kateri se je v kategoriji med mirnimi suhimi vini pomerilo preko 70 sovinjonov iz Slovenije in sosednjih držav, in tako postal šampion celotnega ocenjevanja pa tudi prvak med suhimi vini. »Ptujska klet se poleg dolgoletne tradicije kakovosti ponaša tudi z odličnim odrazom rastišča za sorto sovinjon ter izjemnim potencialom za staranje, saj je bilo arhivsko vino Arhiva sauvignon 1971 ocenjeno z najvišjim številom točk. Pullus Sauvignon, letnik 2020, je torej dostojni naslednik izjemnih ptujskih sovinjonov, ki so v zadnjem desetletju postali močno prepoznavni po vsem svetu, kitijo pa se z bogato paleto mednarodnih priznanj in nagrad na ocenjevanjih, kot so Decanter, AWC Dunaj, Mundus vini Nemčija, Concours Mondial du Bruxelles, Concours Mondial du Sauvignon in Sommelier Selection,« je bil ponosen Maksimiljan Kadivec, enolog Ptujske kleti. SD Foto: Ptujska klet Najnovejši vinski šampion iz Ptujske kleti je Pullus Sauvignon, letnik 2020. Foto: DZH Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 5. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kuponč-kom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Maruša Hvalec, 2282 Cirkulane Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! 14 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 29. junija 2021 Na sceni: SkriNjA domAčih viž - AnsAmbEL JuhEj ,,Če glasbo čutiš, jo lahko tudi kakovostno igraš" Ansambel Juhej je nastal leta 2002, ko sta se bratranca Boštjan in Mitja Hosnar odločila, da bosta ustanovila svoj ansambel. K sodelovanju sta povabila prijatelje iz šolskih klopi, ki so tudi igrali različne instrumente. Kmalu so se zbrali na prvih vajah, se predstavili na prvih nastopih, festivalih, večjih odrih. Letos mineva že 19 let od prvega nastopa. V tem času se je zamenjalo nekaj članov. Od prvotne zasedbe sta ostala le ustanovitelja ansambla: Boštjan in Mitja. Sedež imajo v Slovenj Gradcu, v Pamečah. V trenutni zasedbi igrajo in pojejo Boštjan Hosnar (trobenta, bobni, vokal), Mitja Hosnar (klarinet, saksofon, vokal), Simon Tavčar (bariton, bas kitara), Luka Knez (kitara, el. kitara, vokal) in Primož Hartman (harmonika, klaviature, vokal). Najraje igrajo narodno-za-bavno glasbo. Najbolj jim ležijo skladbe Alpskega kvinteta, ki jih tudi v večini preigravajo. Na nastopih pa seveda ne gre brez skladb Avsenikov, Slaka, Miheli-ča, Modrijanov in drugih popularnih narodno-zabavnih ansamblov. Na porokah, obletnicah in drugih slavjih pa izvajajo tudi popularno zabavno glasbo. „Nekaj skladb so za nas v zadnjem obdobju napisali Ivan Pre-šeren-Žan (Alpski kvintet), Jože Burnik (Alpski kvintet) in še nekateri drugi. Imamo srečo, da imamo v ansamblu nadarjene in idej polne člane. Tako je basist Simon Tavčar napisal že kar nekaj skladb. Trenutno predstavljamo skladbo Najin Portorož, ki jo je napisal prav Simon, besedilo pa je dodal Bernard Miklavc. Nekaj besedil na naših dveh CD--ploščah pa so napisali še Miran Merzdovnik, Majda Rebernik, Ivan Sivec, Adi Smolar," je v imenu ansambla Juhej, ki predvsem poskuša začutiti vsako skladbo, ki jo izvajajo, povedal Mitja Ho-snar. V tem se morda razlikujejo od drugih ansamblov. Veliko nastopajo na porokah, obletnicah in veselicah po Sloveniji in Avstriji. Upajo, da bodo letos nastopili čim večkrat. Četudi je vsak nastop zgodba zase, pravijo, jim bo po vsej verjetnosti najbolj v spominu ostal nastop na Oktoberfestu v Ameriki leta 2016, kjer smo tri tedne igrali na ameriškem Oktoberfestu v mestu Leavenworth blizu Seattla. To je bilo nepozabno doživetje. Narodno-zabavna glasba jim pomeni zelo veliko, tu ni kaj dosti za dodati, poudarjajo. Enostavno, če jo želiš dobro igrati, jo moraš čutiti. Če jo vsi v ansamblu čutijo, potem lahko igraš kakovostno. Sicer pa vsak glasbo čuti po svoje, nekomu je všeč eno, nekomu kaj drugega. Vsak pa, ki nekaj ustvari, upa, da gre v pravo smer, pa so člani ansambla Juhej povedali o različnih smereh ra- zvoja narodno-zabavne glasbe v Sloveniji v zadnjem obdobju. V preteklosti so se uspešno udeležili več tradicionalnih in uveljavljenih festivalov naro-dno-zabavne glasbe. Predstavili so se v Števerjanu, na festivalu Slovenska polka in Valček, tudi na ptujskem festivalu NZG, kjer so prejeli tudi nekaj nagrad, kot nagrado za najboljši kvintet, za najboljše besedilo itd. V tem času pa o festivalih (več) ne razmišljajo. Morda so zanimivi za mlajše ansamble. Sicer pa so dobrodošli za vse ansamble, saj na njih spoznaš veliko novih ljudi, pridobiš nove izkušnje, so še povedali člani ansambla Juhej, ki želijo še dolgo razveseljevati ljudi na zabavah, v Sloveniji in po Evropi. MG Ansambel Juhej zasebni arhiv Dornava • Dan odprtih vrat na jahališču ZUDV Dornava Terapije s konji z blagodejnimi učinki Zavod za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava je nosilec certifikata družini prijazno podjetje. „Za pridobitev certifikata smo se odločili, da bi delavci čim lažje usklajevali družinsko življenje z delovnimi obveznostmi. S certifikatom želimo sporočiti, da nam ni vseeno za zaposlene in njihovo počutje na delu. V naš delovni proces smo implementirali več ukrepov, eden izmed njih je, da lahko zaposleni svojim otrokom predstavijo delovno okolje oziroma organizacijo, v kateri so zaposleni. Običajno smo druženja z otroki prirejali v decembrskem prazničnem času, organizirali smo tudi pohod z baklami. Zaradi epidemioloških razmer smo letos dan odprtih vrat priredili zunaj na jahališču. Predstavili smo jim delo in izvajanje terapij s pomočjo konj. Odziv zaposlenih je bil nad pričakovanji, prijavili so 90 otrok, tako bomo dan odprtih vrat priredili še enkrat, in sicer v jesenskem času. V juniju smo imeli na razpolago tri dni, vsak dan po tri skupine s šestimi otroki," je povedala zastopnica (skrbnica) certifikata družini prijazno podjetje v ZUDV Dornava Laura Zagoranski in dodala, da je zavod na poti k še enemu certifikatu - družbeno odgovornega delodajalca. Terapije s tremi konji izvaja sedem zaposlenih Otroke, ki so se udeležili dne-vov odprtih vrat, je v svet konjev pospremila Tanja Šafranko, v ZUDV defektologinja in licencirana te-rapevtka za terapijo s pomočjo konja. Šafrankova je pojasnila, da njeno delo obsega terapije z uporabniki zavoda, ki so stari od dveh do 26 let, ko končajo vzgojno-izo-braževalni proces. Program terapije s pomočjo konja so v zavodu pred skoraj tremi desetletji izdelali sami, tako rekoč so v slovenskem prostoru orali ledino. Znanje o terapiji s pomočjo konjev so si nabirali tudi v tujini. „Uporabniki prihajajo na terapije enkrat tedensko, učimo jih odnosa do živali, čiščenja in skrbi za konja ter okolje, vodenja konjev ... V bistvu je jahanje nadgradnja vsega podanega v učnem procesu. Z otroki delamo v naravi in v razredu, se učimo o konjih in živalih, v bistvu jih učimo naravoslovja. Ne glede na težave in motnje večino otrok posedemo na konjski hrbet, tudi tiste s težjimi motnjami. Če ne pokažejo kontraindikacij ali pa se na konja odzovejo z nasmehom, dvigom glave ali kako drugače nakažejo ugodje, vemo, da smo dobro opravili svoje delo. Otroci se sprostijo, spremenijo se vzorci obnašanja, popravi se drža ... V26 letih izvajanja terapije ne beležimo niti enega negativnega stranskega učinka. Iz terapij smo izključili samo uporabnike, ki so končali izobraževanje (po 26. letu), in tiste, pri katerih izvajanje terapije zaradi hudih motenj ni bilo možno. Program je sestavljen tako, da spodbuja mo-toriko, komunikacijo, socializacijo in uporabna znanja. Na področju terapij s konji nas dela sedem zaposlenih: štiri hipoterapevtke, dva inštruktorja jahanja in jaz kot pedagoginja. Terapije izvajamo s tremi islandskimi konji." Pod streho zavoda 450 uporabnikov in 440 zaposlenih Vršilka dolžnosti direktorice ZUDV Dornava Ivanka Limonšek je zadovoljna, da so lahko po več mesecih znova odprli vrata zavoda. „Veseli nas sproščanje ukrepov, počasi se vračamo v normal- no življenje, ki v naši organizaciji vključuje zelo široko paleto različnih aktivnosti. Odziv na urice s konji je bil zelo dober. Zdi se mi pomembno, da lahko otroci spoznajo delovno okolje svojih staršev in se srečajo z našimi uporabniki. Menim, da smo med epidemijo vsi pogrešali tovrstna druženja in projekte, pa tudi organizacija dela je bila zahtevnejša kot sicer v normalnih okoliščinah. Imeli smo 12-urne delavnike, zaposleni so bili z dela zaradi obolenj, karanten ... V Dornavi živi 325 uporabnikov, od teh je 91 otrok. 177 uporabnikov je vključenih v varstveno-delovni center, 56 jih živi v stanovanjskih enotah, vseh uporabnikov skupaj je 450, zanje skrbi 440 zaposlenih." Mojca Zemljarič torek • 29. junija 2021 Nasveti Štajerski 15 Zeleni nasveti Paradižnik in letošnje težave Končno je vreme vsaj približno podobno temu, kar pričakujemo od poletja. Zdaj se lahko malo pogovorimo o paradižniku. Zaradi res hladne in mrzle pomladi lahko letos pričakujete več težav tudi s to toploljubno plodovko. Paradižnik ni vrtnina, ki bi se v večjem delu Slovenije dobro počutil, saj prihaja iz toplih krajev Južne Amerike. Zato je bolj občutljiv, kot si mislimo. Tudi mi smo, ko nas zebe, hitro prehla-jeni, če ne še kaj drugega, a ne? Kaj torej narediti zdaj, da bo paradižnik vendarle obrodil? Letošnji začetek poletja je bil tako za nas kakor za rastline zelo naporen. Začelo se je z zelo mrzlim majem. Zemlja seje za sajenje plodovk ogrela dovolj šele v začetku junija, takrat pa so bile seveda vse že na vrtu. Zato se koreninski sistemi niso primerno razrasli in rastline bodo seveda zdaj ves čas v težavah. Zaradi toplote so nadzemni deli bujni in rastejo hitro, koreninski sistemi pa ne bodo zmogli dovajati dovolj vode in hranil. Kako pomagamo rastlinam v teh vremenskih razmerah? Najprej jih zdaj krepite s pripravki, ki to počnejo. Nikakor ni zdaj na mestu uporaba sredstev za varstvo rastlin, kot je ridomil, tudi bakrenim pripravkom se zdaj izogibajte, saj ustavljajo rast. Med doma narejenimi pripravki si zdaj kar redno, vsaj tedensko pripravite čaj iz cvetov ognjiča. Upam, da ga še imate dovolj od lani. In naj vam bo to tudi v opomin: če ga še niste posejali na svojem vrtu, ga posejte zdaj. Kar povsod naj bo, saj je dober sosed prav vsem vrtninam. Ne pozabite: ognjič je svetlokalilka, to pomeni, da ga posejete na zemljo, pritisnete ob njo, nad semenom pa ne sme biti zemlje. Setev nato zalijte in seveda prekrijte s kopreno do vznika. Čaj iz ognjiča zdaj uporabljamo tako preko listov, da jih krepimo, z njim pa tudi zalivamo, saj moramo okrepiti korenine. Druga rastlina, s katero si lahko pomagate, pa je regrat. Upam, da ste si ga nabrali, ko je cvetel. Letos je bil čas nabiranja dokaj dolg, saj je bilo hladno. Uporabimo lahko tako cvetove kakor dele rastlin, tudi korenine. Pripravek naredimo s fermentacijo, rastlinske dele namakamo v vodi. Med kupljenimi pripravki dajem vsaj še 14 dni prednost pripravkom, ki vsebujejo morske alge. Ti sicer ne pospešujejo rasti, dobro pa vplivajo na razrast koreninskega sistema. Tega je potrebno okrepiti zdaj, ko je zemlja končno dovolj topla, da se korenine lahko uspešno razraščajo. Zato s pripravki zalivamo. In še nekaj: postaja suho, zato je redno namakanje nujno. Da boste prihranili nekaj vode, obdržali tla hladna in vlažna, jih zastrite - prek-rijte okoli vseh plodovk. Tudi s tem boste prispevali k temu, da se korenine čim hitreje in uspešneje razrastejo in opravljajo svojo vlogo do konca poletja. Za konec pa še en nasvet. Poskusite najti kje pri vrtnarjih še kvalitetne sadike paradižnika. To niso pol metra in več visoke sadike, z njimi ne boste pridobili prav nič. Sadike naj bodo 25 cm visoke, čvrste in krepke rastline. Te pozno sajene rastline vam bodo veliko bolje zdržale in rodile pozno v jesen. Varstvo z domačimi pripravki Opažam, da nekateri mislite, da škropljenje rastlin do cvetenja ni škodljivo, da boste s tem kaj naredili in zavarovali rastline. To je velika zmota. Ni ga čudežnega sredstva, ki bi rastline varovalo dalj kot 14 dni v suhem in samo 7 dni v vlažnem vremenu. Zato je uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin zdaj nesmiselna s stališča varstva paradižnika in škodljiva v smislu varstva narave. Lahko pa seveda, ko boste rastline okrepili, uporabite domače (ali kupljene) rastlinske prirpavke. Med domačimi jim lahko pripravite čaj iz njivske preslice, prav zdaj je je na njivah veliko. Kar pojdite na sprehod in jo naberite, ker jo lahko uporabljate tako suho kakor svežo Tudi rmana je zdaj na travnikih veliko, čaj iz cvetov je prav tako odličen preventiven pripravek za varstvo vrtnin v takih razmerah. Enako velja za čaj iz cvetov kamilice. Za tiste, ki ne nabirate radi rastlin v naravi, pa je primeren pripravek iz sode bikarbone. Paradižnik in odstranjevanje listov V zadnjih letih se je zelo razširilo odstranjevanje listov paradižnika. Moram reči, da sem ga, vsaj v rastlinjakih, na začetku tudi jaz priporočala. A takrat še nisem vedela, da Slovenci vedno reagirajo nekoliko pretirano, posebej pa, da si znajo izmisliti številne povsem napačne razlage za ta ukrep. List je vedno »tovarna, obrat« rastline, kjer rastlina iz hranil, ki jih posrka iz zemlje, s pomočjo sonca (brez njega nikakor ne gre) sestavi vse, iz česar je sestavljena - vse zapletene kemične spojine, kot so na prvem mestu rastlinska masa, pa tudi vitamini, antioksidanti ..., skratka vse, kar potrebuje ona sama in seveda kar od nje želimo mi. Zato listov brez potrebe rastlinam nikoli ne odstranjujemo. Res pa je pri paradižniku nekoliko drugače. Vsako etažo plodov prehranjujejo listi, ki so pod njo in prvi listi nad njo. Ko se plodovi obarvajo, ti listi nimajo več svoje funkcije. Ker so to spodnji listi, so običajno omagali, so poškodovani in hitro se na njih razvijejo okužbe. Zato jih - a šele takrat! - lahko odstranimo. To odstranjevanje ima poleg sanitarne funkcije še en smisel. Ker je spodaj veliko zraka, le-ta bolj kroži po nasadu in se rastlina tudi zgoraj hitreje posuši. S tem pa je manj možnosti za razvoj bolezni. Spodaj pa imate takrat tudi dovolj svetlobe in zraka za setev špinače, motovilca ali solate. Nekateri menijo, da bodo z odstranjevanjem listov plodovi bolj rdeči. Tudi to ni res! Rdečo barvo plodovom dajeta likopen in karoten. Prvi se neha tvoriti pri temperaturah nad 35 °C, drugi malo kasneje, količina vitamina C, ki je tudi eden izmed pomembnih koristnih sestavin plodov paradižnika, pa se niža že nad 30 °C. Če listi senčijo plodove, je temperatura na plodu veliko nižja, kakor če so le ti povsem izpostavljeni soncu. Torej tudi ta razlog za odstranjevanje listov ne zdrži. Dozorevanja plodov ne morete pospešiti, saj gre za naravni proces. Zanimivo se mi zdi, da so številni hitro začeli odstranjevati liste, vedno več pa jih meni, da ni potrebno odstranjevanje zalistnikov. Pa je prav to nujno potrebno, saj rastlina lahko pravilno in dobro poskrbi samo za en vrh. Izjema so le cepljenke. V zmedi in goščavi številnih vrhov je pridelek nižji, rastline pa manj odporne. Preprost recept je torej tak: najprej poskrbite, da bodo rastline naredile velik koreninski sistem, gnojite zmerno, predvsem pa plodovke v poletnem času namakajte, ne zalivajte. Vode jim ne sme zmanjkati v nobenem trenutku. Mša Pušenjak Kaj bomo danes jedli TOREK SREDA ČETRTEK drobnjakova fižolova kremna prežganka, naravni kremna juha, juha, špageti svinjski zrezek, piščančja rižota, s šampinjoni, kuskus, rdeča pesa zelena solata, paradižnikova v solati, rulada ribezov zavitek solata, jogurt s s skuto sadjem Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK milijonska juha, goveji golaž, čebulna juha, telečja obara, zelena solata s kruhovi cmoki, svinjina na žaru, ajdovi žganci, trdo kuhanimi sladoled tzatziki, pečen jogurtove rezine jajci, mlad pečen krompir, tiramisu krompirček, jagode s smetano Drobnjakova kremna juha Sestavine: 50 g drobnjaka, 1 čebula, 6 srednje velikih krompirjev, 2 žlici olja, 500 ml zelenjavne juhe (iz jušne kocke ali sveže), 4 žlice sladke smetane, sol, poper. Čebulo olupimo, narežemo na kocke in jo prepražimo, da postekleni. Zalijemo jo z juho in dodamo olupljen, na kolobarje narezan krompir. Kuhamo približno 20 minut, da se krompir zmehča. Dodamo nasekljan drobnjak in vse skupaj zmešamo s paličnim mešalnikom. Ko je juha enakomerno spasirana in je lepe zelene barve, ji dodamo sladko smetano in jo po potrebi začinimo s soljo in poprom. Postrežemo jo lahko s hrustljavo zapečenimi krušnimi kockami. Ribezov zavitek s skuto Sestavine: 1 zavitek razvaljanega listnatega testa, 200 g skute (lahko tudi več), 2 žlici kisle smetane, ribez (približno 2 jogurtova lončka), sladkor po okusu, 2 žlici pšeničnega zdroba. Listnato testo razgrnemo, še dodatno razvaljamo in nanj namažemo skuto, pomešano s kislo smetano. Po njej razporedimo očiščen ribez in ga malo sladkamo (po okusu). Posujemo še s pšeničnim zdrobom, da bo vpil ribezov sok. Zavitek zavijemo in damo v pekač, obložen s papirjem za peko. Pečico segrejemo in pečemo približno 40 minut pri 180 stopinjah Celzija. Sladico posujemo s sladkorjem v prahu in postrežemo vročo ali hladno. 1G Štajerski Kultura torek • 29. junija 2021 Ormož • Jurčičevo in Ipavčevo leto Popoldan v zeleni oazi Ob podaljšanem tednu ljubiteljske kulture, ki je letos posvečen literaturi, bralni kulturi in instrumentalni glasbi, so člani bralnih klubov Knjižnice Franca Ksavra Meška in Trobilni kvintet KD Ormož na zeleni terasi domače knjižnice pripravili pester kulturni popoldan. Foto: DZH Člani bralnih klubov in Trobilni kvintet Ormož »V letu 2021 mineva 140 let od smrti Josipa Jurčiča, slovenskega pisatelja in časnikarja, enega osrednjih kulturnih in političnih osebnosti druge polovice 19. stoletja. Mineva pa tudi 100 let od smrti Josipa Ipavca, slovenskega skladatelja, ki ga mnogi poimenujejo tudi slovenski Mozart. V počastitev spomina nanju je leto 2021 razglašeno za Jurčičevo in Ipavčevo leto,« je v uvodu povedala Barbara Podgore-lec,vodja območne izpostave JSKD Ormož. Zbrani obiskovalci so lahko v izvedbi ormoškega Trobilnega kvinteta slišali skladbe izpod peresa skladateljev Ipavcev: Slovenec sem, Kje so moje rožice, Kje so tiste stezice, Imel sem ljubi dve in Domovini, ki jih nepoznavalci zaradi priljubljenosti uvrščajo kar med narodne ali ponarodele. Glasbo je s spletom anekdot in zanimivosti iz življenja Ipavcev še z besedami dopolnjeval vodja Trobilnega kvinteta Slavko Petek, ki pa ni pozabil niti na slavne ženske iz omenjene družine: »Rodbina Ipavec pa ni slavna zgolj po svojih moških potomcih, posebno slavo so požele tudi nekatere ženske predstavnice. Nečakinje Benjamina in Gustava, Marija, Amalija in Fani so skupaj z Mariane Golovič sestavljale jedro prvega avstrijskega damskega kvarteta. Imenovale so se sestre Čampa. Nastopale so po različnih evropskih dvorih, celo na ruskem dvoru. V hiši je razstavljen lovorov venec, ki ga je kvartet prejel na koncertu v Lionu v Franciji. Sestre Čampa so bile nekakšne pop zvezdnice tistega časa.« Zbrani člani treh bralnih klubov - Dravuljice iz Središča ob Dravi, Ormoža in Svetega Tomaža - so poslušalcem predstavili življenje in delo mnogo prehitro umrlega velikana slovenske književnosti. »V njegov spomin so poimenovali trg v Ljubljani, ulico v Novem mestu, Ljutomeru in še kje, prav tako se po njem imenuje Jurčičeva pot. Hiša njegovega rojstva je obnovljena. Kulturno društvo Josipa Jurčiča pa poleg te domačije tradicionalno uprizarja Jurčičeva dela na prostem. Od leta 1993 pa sklad Josipa Jurčiča podeljuje Jurčičeve nagrade za časnikarske dosežke,« je povedala Marijana Korotaj, strokovna delavka ormoške knjižnice. Z bralnimi klubi so se obiskovalci vrnili v 19. stoletje in pobliže spoznali Jurčičevo življenje in ustvarjanje. Darja Žganec Horvat Velika Nedelja • Sedmošolci po dolgem času odigrali predstavo Prleška Korenčkova Metka Tudi v letošnjem šolskem letu so sedmošolci OŠ Velika Nedelja, vključeni k izbirnemu predmetu Gledališki klub, pridno ustvarjali. Foto: arhiv OŠ Člani Gledališkega kluba OŠ Velika Nedelja Na željo učencev so izbrali Žumbarjevo Korenčkovo Metko, katere besedilo in vloge je bilo treba nekoliko prirediti starosti gledališčnikov in tako je nastala mladinska gledališka igra, v kateri je sodelovalo 13 sed-mošolcev. Nekateri izmed njih so se že v nižjih razredih šole srečevali z gledališkim ustvarjanjem, drugi pa so ob tej priložnosti na oder stopili prvič. Igriva predstava v prleščini, v režiji Aleksandre Šoštarič, je bila nadobudnim mladostnikom pisana na kožo in tako so mladi igralci skozi igro prikazali vse usvojene dramske veščine. Korenčkova Metka je bila na velikem odru poletnega gledališča na prostem pri Veliki Nedelji odigrana dvakrat zapored. Najprej so jo izvedli v dar izbranim učencem velikonedeljske in podružnične šole Podgorci, ki so v tem šolskem letu opravili bralno značko, naslednja predstava pa je bila odigrana za starše in zaposlene z obeh omenjenih šol. Darja Žganec Horvat letale • 21. Mednarodni slikarski ekstempore krajinarjev y Slikarji ustvarjali v Zetalah V večnamenski dvorani Žetale so do konca junija na ogled slikarska dela, ki so nastala v okviru 21. Mednarodnega slikarskega ekstempora krajinarjev Žetale. Gre za nekajdnevni dogodek, v okviru katerega se v Halozah zberejo likovniki in ustvarjajo na skupno temo. Letošnja razstava je posvečena 30. obletnici rojstva samostojne Slovenije. Letos so udeleženci skušali na slikarska platna prenesti svoje videnje haloške krajine. Sodelovalo je 33 slikarjev iz celotne Slovenije in slikarka iz Rusije. Njihova dela je ocenila strokovna žirija, ki so jo sestavljali akademski slikar Dušan Fišer (predsednik komisije), Janez Kovačič in slikar Alojz Krevh ter sponzor Saša Gajšt. Osrednji dogodek ekstempora je bil otvoritev razstave v večnamenski dvorani z razglasitvijo dobitnikov nagrad. Dušan Fišer, predsednik strokovne žirije, je ekstempore opisal kot posebno umetniško manifestacijo, vezano na kratek čas in vnaprej določeno temo. »Tokrat je bil osnovni motiv krajina. Večina slik je znotraj realizma, torej t. i. predvidljivega slikarstva. Umetniki so skušali posnemati naravo in jo nato odslikati na platnu. Nekaj je tudi figuralike - figura, ki se pojavlja, je vezana na specifičen prostor, ruralno okolje, v povezavi z delom na deželi,« je povedal Fišer. Med vsemi nastalimi deli so izbrali devet slik, ki izstopajo tako v konceptu kot vsebinskem smislu. Najvišjo nagrado, grand prix, je prejel slikar Božidar Ščurek za sliko z naslovom Žetalski griči. Z letošnjim odzivom zadovoljni Umetnikom je nagrade izročil Anton Butolen, župan občine Žetale, in se zahvalil vsem sodelujočim, prav tako pa tudi spon- Prejemniki nagrad: grand prix: Božidar Ščurek (500 evrov, sponzor PGE - podjetje za gradnje in ekologijo Maribor) posebna nagrada za abstraktno sliko: Vinko Gajšt (450 evrov, sponzor Cestno podjetje Ptuj) Nagrade: 1. Vlado Geršak (450 evrov, sponzor Gastro Ptuj) 2. Ervin Dvoršak (400 evrov, sponzor Gaok) 3. Branko Gajšt (370 evrov, sponzor Čisto mesto) 4. Kaja Lukač (310 evrov, sponzor TMDInvest) 5. Gregor Samastur (280 evrov, sponzor Občina Majšperk) 6. Danijel Ferlinc (250 evrov, sponzor Občina Podlehnik) 7. Suzana Marovt (250 evrov, sponzor Izletniška kmetija Darinka Kodrič) zorjem, s katerimi sodelujejo že vrsto let. Ob tem je izpostavil, da V večnamenski dvorani Žetale so se zbrali udeleženci 21. ekstempora krajinarjev. je zelo vesel, da so dogodek uspeli izpeljati že 21. leto zapored, za svojega pa so ga sprejeli tudi občani in občanke. Vsako leto uspejo v Žetale pripeljati okoli 40 slikarjev. Po besedah Branka Gajšta, idejnega očeta in glavnega organizatorja dogodka, je zelo težko najti slikarje, ki slikajo samo krajino. »Z letošnjim odzivom slikarjev smo zadovoljni. Služilo nam je tudi vreme, zato je bilo še toliko lepše ustvarjati v naravi,« je povedal Gajšt. Estera Korošec Foto: EK Ptuj • Poljska razstava Dvakrat osvobojena Razstava spomina in opomina ter krepitve sodelovanja Pred Mestno hišo na Ptuju je na ogled razstava Dvakrat osvobojene, politične pravice žensk v letu 1918. Podelitev aktivnih in pasivnih volilnih pravic ženskam na podlagi odloka poveljnika države Jozefa Pilsudskega 28. novembra 1918 je Poljsko uvrstila med najbolj demokratične in napredne evropske države. Razstavo sta 18. junija simbolično odprla veleposlanik Republike Poljske gospod Krzyszstof Olendzki in ptujska županja Nuška Gajšek. Pripravil jo je Inštitut Pilecki ob 100. obletnici ponovne pridobitve neodvisnosti. Razstavo na Ptuju so odprli na pobudo poljskega veleposlaništva v RS Sloveniji in poslanke državnega zbora Suzane Lep Šimenko. „Še posebej so za MO Ptuj pomembne države, s katerimi se lahko poistovetimo. V preteklosti se je Ptuj že pobratil z najstarejšim poljskim mestom Kalisz, morda je zdaj trenutek, da to obudimo, da se znova povežemo. Za Ptuj kot najstarejše mesto, ki se želi odpirati v širše okolje in želi prodreti na tuje trge tako v turističnem kot gospodarskem pogledu, je odprtje razstave odlična priložnost za navezovanje stikov in sodelovanje," je ob odprtju razstave izpostavila ptujska županja Nuška Gajšek. Naslov razstave Dvakrat osvobojene poudarja, da je bilo leto 1918 za Poljakinje ne samo leto ponovne pridobitve neodvisnosti, temveč tudi trenutek pridobitev državljanskih pravic. S tem so postale enakopravne ne samo na premoženjskem, temveč tudi ekonomskem in političnem področju. Enako kot moški so se tudi ženske borile za neodvisnost Poljske. 26. januarja 1919 so Poljakinje iz mest in vasi prvič v zgodovini odšle na volišča, da bi izvolile svoje predstavnike, in kar je še pomembnejše, svoje predstavnice v parlamentu. Stoletja ženskam ni bilo omogočeno, da bi se brez težav javno udejstvovale na Foto: Črtomir Goznik Razstavo Dvakrat osvobojene sta simbolično odprla veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji gospod Krzyszstof Olendzki in ptujska županja Nuška Gajšek. Razstava je darilo RS Sloveniji ob njeni 30-letnici. različnih področjih, s tem pa zapisale v zgodovino. Posebej težko je bilo prav Poljakinjam, saj v 19. stoletju, ko se je v zahodni Evropi začelo intenzivno razvijati žensko gibanje, poljske države ni bilo na zemljevidu Evrope. 123 let Poljske ni bilo na zemljevidu, bila je porazdeljena med tri okupacijske sile: Rusijo, Prusijo in Avstrijo. Razstava tudi opozarja in spominja, da so dosežki in življe- nje žensk sestavni del zgodovine Poljske. „Prepričan sem, da bo razstava na Ptuju pritegnila tudi poljske turiste, da bolje spoznajo Ptuj, ne samo da se ustavijo in tu prespijo na poti na Hrvaško. Ne vem, ali veste, prav na Ptuju in v bližini Ptuja se poljski turisti najraje ustavijo na svoji poti do južnih destinacij. Ko bodo videli ta poljski simbol, bodo zagotovo podaljšali bivanje na Ptuju. Poljaki smo zelo občutljivi in si zelo radi ogledamo takšne poljske poudarke drugod. To je tudi naše majhno darilo obletnici neodvisne RS Slovenije," je poudaril poljski veleposlanik v RS Sloveniji Krzyszstof Olendzki. Razstava Dvakrat osvobojena bo pred Mestno hišo na Ptuju na ogled do 1. julija. MG Motokros Odlična dirka, Gajser pretil Cairoliju Stran 18 Rokkmet Za začetek domači tekmi proti Loki in Slovanu Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Atletika • Mednarodni miting tednik Mali nogomet CAR-ski turnir in praznik športa Stran 19 Footgolf Emeršič pred zvezdnikoma footgolfa Stran 19 iPoifulajh nai na íu¿íoun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ éui áfttetcc www. ra d io-ptu¡.sí E-mail: sport@radio-tednik.si y Čeh na Finskem presegel magično mejo 70 metrov 22-letni Kristjan Čeh iz Podvincev v letošnji sezoni iz tekme v tekmo dokazuje, da je odlično pripravljen in da je trenutno najboljši slovenski atlet. Tudi razhod s trenerjem Gorazdom Rajherjem za zdaj ni pustil kakšnih posledic na njegovih nastopih, tako v Bolgariji kot na Finskem je pustil odličen vtis. Za nameček je na severu Evrope postavil celo nov mejnik v svoji karieri - v metu diska je presegel magično mejo 70 metrov! Nekaj podobnega se je sicer napovedovalo že nekaj časa, med drugim je na uvodni tekmi poletne sezone na domačem Mestnem stadionu na Ptuju dosegel izvrstni rezultat 69,52 metra. Na Finskem je očitno aktiviral še nekaj dodatnih odstotkov moči in tehnične popolnosti - nova najdaljša slovenska znamka po novem znaša 70,35 metra! »Ni bil popoln met« V finskem kraju Ku o rta ne (3.500 prebivalcev) pa Čeh kljub novemu rekordu ni zasedel prvega mesta, to je z rezultatom 70,55 metra odnesel aktualni svetovni prvak, Šved Daniel Stahl. »Zelo sem vesel rekordnega dosežka, ob tem sem dvakrat vrgel prek 70 metrov. Le ena stvar mi ni uspela, da bi premagal tudi Stahla, ki je edini iz svetovnega vrha, ki ga doslej še nisem ugnal. Kljub temu je za menoj nova lepa tekma in dobra serija dolgih metov,« je bil zadovoljen Čeh. S Stahlom sta bila že doslej na prvem in drugem mestu po izidih sezone, Šved je bil na čelu z 69,71 m, Čeh pa je 69,52 m. Podvinčan je tekmo začel z neveljavnim metom, v drugi seriji pa je s 67,81 m povedel in to bi bilo dovolj, da bi dosegel najmanj drugo mesto na tekmi. V tretji seriji pa je zmogel izjemnih 70,35 m in prvič v karieri presegel magično mejo v disku. »Moj prvi veljavni met, 67 m je nekaj, ni bil kaj posebnega, takšne daljave so zame dokaj običajne v tej sezoni. Kljub temu sem bil zadovoljen, Foto: watchathletics.com Daniel Stahl (Švedska) in Kristjan Čeh (AK Ptuj) sta trenutno št. 1 in 2 svetovnega meta diska. prevzel sem tudi vodstvo. Potem pa je sledila tretja serija, v kateri najprej nisem menil, da bo kaj posebnega. Disk je odletel nevarno blizu zaščitne mreže, pomislil sem že, da bo šel mogoče izven sektorja in ne bo veljaven. Je pa kar letel in letel ... Sprva sem mislil, da je le blizu meje 70 m, da je padel pred črto za to daljavo, a so mi namerili 70,35 metra! Ni bil popoln met, lahko celo rečem, da je šel prvi met v karieri prek 70 m dokaj z lahkoto in s precej rezerve,« je prvo polovico tekme opisal Ptujčan. Stahl je začel dokaj skromno zanj, s 63,61 m in prestopom v drugi seriji. Nato je vrgel še 69,99 m in v četrti seriji 70,21 m. Tudi to je bilo premalo za prevzem vodstva, svetovni prvak je nato prestopil, v zadnji pa so mu namerili kar 70,55 m, najboljši izid tekme in sezone na svetu. Do zmage zmanjkalo 20 centimetrov Čeh je v četrti seriji naredil prestop, v peti je bila njegova daljina 68,54 m, v zadnji pa je z izidom 70,22 m znova presegel mejo 70 metrov. Kljub temu to ni zadostovalo za zmago. »Do zadnje serije sem bil pred Stahlom; po tekmi mi je rekel, da se je 'zbudil' šele takrat, ko sem vrgel preko 70 m. Potem sva se sama igrala do konca, metala sva res daleč. Stahl je imel en met krepko prek 70 metrov, a je prestopil. Dejal mi je tudi, da še ni imel tekme, ko bi nekdo drug ob njem vrgel prek 70 metrov. Najprej je v zadnji seriji to uspelo njemu, potem pa tudi meni. A spet mi je 20 cm manjkalo, da bi ga prvič premagal,« je pojasnil Čeh. Miting na Finskem, rezultati meta diska: 1. Daniel Stahl (Švedska) 70,55 2. Kristjan Čeh (Slovenija) 70,35 3. Simon Pettersson (Švedska) 67,39 4. Christoph Harting (Nemčioja) 63,63 5. Gudni V. Gudnason (Islandija) 62,69 6. Frantz Kruger (Finska) 57,85 »Bilo je izjemno veliko gledalcev, veliko ploskanja in spodbujanja - res je bilo lepo tekmovati. Ostali so precej zaostali, tudi olimpijskega zmagovalca Hartinga sem znova premagal. V tej sezoni mu ne gre najbolj, od njegovega olimpijskega zmagoslavja je minilo že skoraj pet let,« je dodal Čeh. V začetku julija bo član AK Ptuj tekmoval na mitingih diamantne lige v Oslu in Stockholmu, kjer bo nastopil celoten svetovni vrh v metu diska. Pred olimpijskimi igrami v Tokiu bo nastopil še med 8. in 11. julijem v estonskem Talinu, kjer bo branil zlato z EP do 23 let, ki ga je osvojil leta 2019 v Gavleju na Švedskem. »Do Osla, kjer bo tekma 1. julija, se bom pripravljal v Talinu, kjer živi moje dekle Anna Maria Orel, metalka kladiva. Tam bom imel možnost, da bom prvič treniral na stadionu, ki bo gostil EP do 23 let. Tako bo to lepa priložnost tudi za sklepne priprave za OI na Japonskem,« je napovedal Čeh. UR, sta Nogomet • NK Aluminij Nogomet • NK Drava Ptuj Poraz in zmaga v Avstriji Nogometaši Aluminija so del prejšnjega tedna preživeli v Avstriji, v kraju Ansfelden v bližini Linza, kjer so opravili tri treninge, ob tem pa so pri naših severnih sosedih odigrali tudi dve močni mednarodni pripravljalni tekmi, eno nekoliko severneje v Rohrbachu v bližini avstrijsko-češke meje in drugo v St. Poltnu pri Dunaju. Aluminij - Puškaš Academia 0:1 (0:0) ALUMINIJ (1. polčas): Janžeko-vič, Martič, Azemovič, Grajfoner, Ploj, Čermak, Marinšek, G. Pečnik, T. Pečnik, Kadrič, Kofi. (2. polčas): Ba- nic, Petek, Bolha, Mlinar, Krefl, Prša, Majcen, Mlakar, Bizjak, Flakus Bosilj, Jauk. Igrali so še: Sagadin, Medved, Ciganovič. Trener: Oskar Drobne. Šumarji so se v prvi tekmi v petek merili z močnim madžarskim prvo-ligašem Puškaš Academia, ki je v minuli sezoni elitne madžarske lige osvojil 2. mesto, zaostal je le Feren-cvarošem. V prvem polčasu so imeli Kidričani nekaj lepih priložnosti, a jim mreže madžarskega vratarja ni uspelo zat-resti. Varovanci Zsolta Hornyaka so edini zadetek na srečanju dosegli v 57. minuti, ko so izkoristili številčno Foto: DAMN Nogometaši Aluminija so konec tedna v Avstriji odigrali dve prijateljski tekmi. prednost, saj je Luka Petek le nekaj trenutkov pred tem zapustil igrišče zaradi močnega naleta madžarskega igralca in prejetega udarca v glavo. Strateg rdeče-belih Oskar Drobne je priložnost za igro ponudil 25 igralcem, zaradi lažje poškodbe je manjkal le Robert Pušaver. St. Polten - Aluminij 0:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Čermak (77.), 0:2 Fla-kus Bosilj (83.) ALUMINIJ (1. polčas): Banič, Mlinar, Azemovič, Bolha, Krefl, Mlakar, Prša, Marinšek, T. Pečnik, Kadrič, Dzalto. 2. polčas: Janžekovič, Jauk, Martič, Grajfoner, Ploj, G. Pečnik, Čermak, Majcen, Sagadin, Flakus Bosilj, Kofi. Trener: Oskar Drobne. Že naslednji dan so šumarji znova stopili na igrišče, tokrat proti ekipi St. Poltna, ki je v minuli sezoni izpadla iz avstrijske prve lige (po rednem delu so bili 9., v končnici pa so nato osvojili zadnje, 12. mesto). Tokrat so boljšo predstavo pokazali v drugem delu, ko so z dvema zadetkoma prišli do zmage. Trener Oskar Drobne je tudi tokrat priložnost za igro ponudil 23 igralcem, manjkali so Petek, Pušaver in Bizjak. Še vedno sta na preizkušnji Martič in Kofi, tokrat se jima je pridružil še Pa-trik Džalto, v Nemčiji rojeni igralec s hrvaškimi koreninami. Novo pripravljalno srečanje rdeče-bele čaka že v sredo, ko se odpravljajo k lendavski Nafti. UR Trenevski že bivši, prihaja bivši član Crvene zvezde in Reala? Poletni premor se počasi zaključuje tudi za klube 2. slovenske lige, v ozadju pa že nekaj časa potekajo živahne klubske aktivnosti - tudi pri ptujski Dravi. Ptujski klub si je v pretekli sezoni zagotovil obstanek v 2. ligi in nakazal novo pot z vračanjem nekaterih mladih domačih igralcev iz drugih sredin. Ali bo šlo tako tudi v prihodnje? O tem za zdaj še ni govora, menda pa so igralci prejeli večino zaostalih obveznosti iz pretekle sezone, poteka pa že tudi podpis pogodb za novo sezono 2021/22. Nekatere neuradne informacije govorijo tudi o tem, da bo imela Drava v novi sezoni novega trenerja. Viktor Trenevski je z modrimi sicer izpolnil osnovni cilj, obstanek v ligi, a podaljšanja sodelovanja menda ne bo. Ime, ki je za zdaj največkrat omenjano kot možna zamenjava za makedonskega strokovnjaka, pa je Perica Ognjenovic. Gre za 44-letnega srbskega trenerja, ki je doslej vodil srbsko reprezentanco U-18 in ekipo Zvijezde 09, ki nastopa v 2. ligi BiH. Daljši je seznam njegovih klubov v času igralske kariere, kjer je začel pri Crveni zvezdi, od tam pa mu je leta 1999 uspel sanjski prestop v madridski Real, ocenjen je bil na 8 milijonov evrov. Nadaljnja pot ga je vodil v Nemčijo (Kaiserslautern), na Kitajsko, Ukrajino (Dinamo Kijev), Francijo (Angers), Malezijo, Grčijo in na koncu nazaj v Srbijo, kjer je igralsko kariero leta 2011 končal pri Jagodini. m Foto: Črtomir Goznik Pod vodstvom Viktorja Trenevskega si je Drava v pretekli sezoni zagotovila obstanek v 2. ligi. 18 Štajerski Šport torek • 29. junija 2021 Motokros • Dirka za VN Velike Britanije Dirka za VN Velike Britanije, rezultati: Odlična dirka, Gajser pretil Cairoliju Po suvereni predstavi na prvi postaji letošnje sezone svetovnega prvenstva v motokrosu v Rusiji, kjer je slavil v obeh preizkušnjah, je bil Tim Gajser iz Pečk pri Makolah tudi na drugem prizorišču med glavnimi kandidati za zmago. To je potrdil tudi na samem prizorišču Matterley Basin na jugu Anglije, v bližini Sout-hamptona. Začetek sicer ni bil najobetavnejši, saj je v kvalifikacijah zasedel 7. mesto, njegovi krogi pa niso bili najpre-pričljivejši. Najboljši štartni položaj si je priboril italijanski veteran Antonio Cairoli, med najboljšo šesterico so bili kar štirje vozniki KTM: ob Cairoliju še Herlings, Lupino in Prado. Devetkratni svetovni prvak je nato tudi na prvi dirki v konkurenci potrdil premoč in brez večjih težav od začetka do cilja vztrajal na prvem mestu. Drugi je bil Španec Jorge Prado, tretji pa Nizozemec Jeffrey Herlings. Gajser je bil v uvodnih krogih šesti, pozneje pa je pridobil dve mesti. Nekaj zadnjih krogov je sicer odpeljal blizu Herlingsa, a pravega napada nanj na dokaj enostavni progi, brez visokih kanalov, mu ni uspe- Na progi Matterley Basin v južnem delu Anglije so najboljši motokrosisti v razredu MXGP uprizorili odlično dirko, na zmagovalne stopničke pa so stopili Tim Gajser, Antonio Cairoli in Jeffrey Herlings. lo pripraviti. Povsem drugačna je bila zgodba v drugi vožnji. V dežju in na vse bolj mokrem in blatnem terenu je Gajser solidno štartal, nato pa s 6. mesta napredoval iz kroga v krog. Sredi dirke se je prebil pred Cairolija, potem ko se je tako z Italijanom kot s Herlin-gsom ogorčeno boril za vsako mesto in so vsi trije uprizorili odlično bitko. Fotozapis • Promocija olimpizma - slovenska bakla Olimpijski duh s slovensko baklo tudi na Ptuju Slovenska bakla, simbol vrednot olimpizma in povezovanja, je svojo pot po Sloveniji v spremstvu am-basadorke Urške Žolnir Jugovar začela 22. aprila na Ravnah, zaključila pa jo bo 23. julija v Slovenj Gradcu. V preteklem tednu je prispela tudi v najstarejše slovensko mesto. Na Ptuju jo je pred Mestno hišo sprejela ptujska županja Nuška Gajšek, nato pa so jo v teku po ulicah in trgih starega mesta ponesli osnovnošolci, člani JK Drava Ptuj in nekateri znani športniki: Denis Lazar (BK Ring), Lina Maltarič (PA Kurent), Maja Bedrač, Veronika Domjan (obe AK Ptuj), Majda Raušl (SK Ptuj) ... Zadnja nosilka je bila ptujska olimpijka Nina Kolarič, ki jo je v spremstvu prinesla na osrednji prireditveni prostor na tržnico. Na Slovenska bakla je izdelana iz nerjavnega jekla in bukovega lesa. Oblika in izbor materialov sta prepletena z močno simboliko: reciklirano nerjaveče jeklo kot simbol trdnosti in trajnosti, ter bukov les kot simbol modrosti in samozavesti. Plamenico zaključuje krona v silhueti Triglava. Ročaj iz bukovega lesa objema pet olimpijskih krogov, simbolov povezovanja. Plamen v kroni širi svetlobo, simbol upanja. Na Ptuj je slovensko baklo prinesla Urška Žolnir Jugovar v spremstvu športnih ambasadorjev. Kolesarstvo • KK Perutnina Ptu j Pet uvrstitev na stopničke Mladi kolesarji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj so odlično nastopali na 3. Pokalu Tadeja Pogačarja in dosegli kar nekaj uvrstitev na zmagovalne stopničke. Pri deklicah B se je Kaja Adam povzpela na 2. stopničko, Hana Je-romel pa je pri deklicah B ponovno zmagala. Pri dečkih C je Maj Bohak le za las zaostal za zmagovalcem in osvojil 2. mesto, odličen 4. je bil tudi David Adam (24. Luka Lampret, 26. Nik Vidovič, 31. Lovro Vaupotič, 33. Matija Lačen, 36. Miha Grame). Pri dečkih B je bil na kriterijski dirki odličen 2. Nik Muršec, klubski uspeh je s petim mestom dopolnil Jan Kirbiš. Sergej Jančič je v kategoriji dečkov A zasedel 9. mesto. Odlično so se kolesarji ptujskega kluba borili tudi pri mlajših mladincih, kjer je Jure Majnik zasedel 2. mesto. 16. je bil Ino Gorjanc, 17. pa Matic Erjavec. V najstarejši kategoriji mladincev je bil 5. Andrej Majnik. 8. Primož Kirbiš, 11. Vid Jeromel, 15. Žan Gorjanc, 16. Lovro Valenko. UR 1. Antonio Cairoli Italija KTM 25 20 45 2. Tim Gajser Slovenija Honda 18 25 43 3. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 20 18 38 4. Romain Febvre Francija Kawasaki 14 22 36 5. Jorge Prado Španija KTM 22 14 36 Skupni vrstni red po dveh dirkah: 1. Tim Gajser Slovenija Honda 93 2. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 78 3. Romain Febvre Francija Kawasaki 73 4. Antonio Cairoli Italija KTM 65 5. Jorge Prado Španija KTM 61 Zelo zanimivo je bilo tudi v bojih za preostala mesta, tako da napetih situacij in atraktivnih prehitevanj ni manjkalo. V drugem delu dirke se je trojica njej so organizatorji izvedli krajšo predstavitev projekta, med lokalnimi govorci pa je bil tudi Dejan Zavec. Že pred prihodom slovenske bakle na prireditveni prostor so na tržnici športni klubi, društva in organizacije mimoidočim ponujali pestre športne vsebine, aktivnosti in presenečenja. Na Ptuju je bil na dogodku v zraku olimpijski duh, ki ga bo letos v Tokiu doživel naš odlični atlet Kristjan Čeh. David Breznik Febvre, Gajser in Cairloli odpeljala naprej. Francoz si v ospredju ni uspel privoziti dovolj velike razlike za miren zaključek, za to je poskrbel Tim s svojo Hondo, ki je razliko do vodilnega manjšal iz kroga v krog. Odločilni trenutek dirke se je zgodil v povsem zadnjem krogu, ko je najprej Gajser uspel priti mimo Febvreja, ta pa mu je nemudoma vrnil z enako mero. Ko je že kazalo, da bo takšen tudi vrstni red na koncu, pa je Gajser zmogel moči še za zaključni napad, po katerem je pol kroga pred koncem znova prešel v vodstvo. Tokrat ga ni več izpustil iz rok . V skupnem seštevku dirke za veliko nagrado Velike Britanije je s 1. in 3. mestom (45 točk) vseeno slavil Cairoli, Gajser je bil s 4. in 1. mestom drugi (43). V tesnem obračunu za tretjo stopničko odra za zmagovalce je bil Herlings uspešnejši od Febvreja in Prada. »Proga je bila letos pripravljena malce drugače, kot smo bili vajeni v preteklih letih, zato je bilo težko prehitevati. V prvi vožnji sem zasedel 4. mesto, v drugi pa sem štartal bolje in nato čakal na priložnost za napad na vrh. Čeprav sem na koncu ostal brez zaščitne folije za očala, mi je to uspelo in sem zelo zadovoljen,« je po dirki povedal Gajser. V skupnem seštevku je aktualni svetovni prvak povečal prednost pred najbližjimi tekmeci, pred Herlin-gsom ima 15, pred Febvrejem pa 20 točk prednosti. Naslednja preizkušnja bo konec tedna dirka za VN Italije v Maggiori. JM Rokomet • Jeruzalem Ormož, NLB liga Za začetek domači tekmi proti Loki in Slovanu Foto: Črtomir Goznik V sredo, 23. junija, je potekala seja združenja NLB lige, ki je bila tudi tokrat dokaj burna, saj so nekateri klubi želeli, da že letos iz lige izpadejo štirje klubi. Po sprejetem sklepu iz minulega leta pa je jasno napisano, da v sezoni 2021/22 ligo zapuščata le zadnji dve ekipi. Liga NLB bo tako tudi letos štela 14 klubov: iz elitne lige sta se poslovili moštvi novomeške Krke in Izole, nova oz. stara A-ligaša pa sta Sviš iz Ivančne Gorice in Šmartno. Prvaka bomo dobili po 26 odigranih tekmah, saj se bo tudi letos igralo po dvokrožnem sistemu. Sezona se bo začela s Superpokalom, ki bo na sporedu 3. septembra s polfinalnima paroma Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož in Trimo Trebnje -Celje Pivovarna Laško. V taboru Ormožanov upajo, da jim bo RZS zaupala organizacijo Superpokala, kar bi bila odlična generalka pred začetkom prvenstva in evropske sezone. Na seji združenja je bil opravljen tudi žreb za novo sezono. Jeruzalem najprej čakata dve domači tekmi: proti Loki (sobota, 11. september) in Slovanu (sobota, 18. september). Prvo tekmo v gosteh bo ekipa tre- Pari 1. kroga lige NLB v sezoni 2021/22 (11. 9.): Jeruzalem Ormož - Urbanscape Loka, LL Grosist Slovan - Koper, Riko Ribnica - Herz Šmartno, Celje Pivovarna Laško - Maribor Branik, Ljubljana - Sviš Ivančna Gorica, Slovenj Gradec - Dobova, Trimo Trebnje - Gorenje Velenje. nerja Saše Prapotnika odigrala v 3. krogu v Ribnici. »Težko je oceniti žreb, ali je ugoden nali neugoden. Če nam uspe dobiti prvi domači tekmi, bomo dejali, da je bil žreb zagotovo ugoden, v nasprotnem primeru pač ne. Je pa prvo tekmo v novem prvenstvu res težko igrati, saj ne veš, v kakšni igralni formi si. Na srečo bomo letos teden dni prej nastopili v Superpokalu in bomo za sabo že imeli vsaj eno pravo močno tekmo. Verjamem pa, da če nam uspe zmagovalno kreniti v novo sezono, da bi tudi v sezoni 2021/22 lahko posegli po mestih v zgornji polovici lestvice,« je žreb komentiral kapetan Bojan Čudič, ki bo še 19. leto zapored nosil dres ormoškega športnega ponosa. Priprave na novo sezono bodo Or-možani začeli v ponedeljek, 2. avgusta, in jih bodo opravili v domačem okolju. UK Jure Majnik (K1C ??, levo) na drugi stopnički dirke mlajših mladincev. Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Jeruzalema Ormoža bodo novo sezono začeli z domačo tekmo z Loko. Foto: MXGP torek m 29. junija 2021 Šport, rekreacija Štajerski IS Mali nogomet m 20. Sandijev memorial v Vitomarcih CAR-ski turnir in praznik športa V Vitomarcih je bilo v preteklih tednih mogoče spremljati jubilejni 20. Sandijev memorial z bogatim športnim programom - v šestih tekmovalnih dneh je v vseh starostnih kategorijah nastopilo kar 88 ekip! Tekme si je ogledalo veliko število ljubiteljev športa. Turnir KMN Vitomarci prireja v spomin na preminulega igralca kluba Sandija Toša, letos so z njim obeležili tudi spomin na prvega predsednika kluba Jožeta Bračka. Glede na udeležbo zelo znanih igralcev, sedanjih in bivših državnih reprezentantov in odličnih ekip, je bil pravi praznik malega nogometa. Pester večdnevni program je ponudil veliko odličnih tekem in obilo spremljevalnega dogajanja, vključno z ognjemetom. Otvoritveno tekmo so odigrali domači veterani proti veteranski ekipi N K Mura iz Murske Sobote. Na osrednjem dnevu, v soboto, 19.6., je Vitomarce obiskala tudi olimpijska plamenica. Pri članih prvaki MPCar mont V članski konkurenci so gledalci spremljali zelo zanimive tekme, največ znanja pa sta pokazali ekipi Bar Pod Cerkvico in »slovensko-hrvaški dream team« MP Car mont, ki sta se uvrstili v finale. Tako je ekipi MP Car Mont uspelo obraniti krono izpred dveh let in pod istim imenom tretjič osvojiti enega izmed prestižnejših turnirjev v Sloveniji. Zmagovalci so imeli največ dela v četrtfinalu proti odlični ekipi gostilne pri Ovinku (2:1) - prisoni so se strinjali, da je bil to »finale pred finalom«. Na drugi strani se je mlada ekipa Bar pod Cerkvico iz tekme v tekmo dvigovala, v četrtfinalu je Juršinčane ugnala srečno (po penalih), nato pa prepričljivejše ŠD Selan v polfinalu. Foto: Marko Vindiš Zmagovalna ekipa 20. Sandijeuega memoriala med Člani: Car mont _ ■WJWpÇgil ^^Druzoví? ^PBfy] ÜJvT " CÉSS _ L CAKMOHT J ■ • M Jtt. » UMU lUM , Foto: Marko Vindiš Člani idealne peterke v družbi Darka Rojsa V finalu je bila zvezdniška ekipa Car mont premočna z rezultatom 3:1. Tretje mesto so osvojili Virtuozi, četrto pa ŠD Selan. Vse tekme so sodili priznani ma-lonogometni sodniki Uroš Hozjan, Iztok Milošič, Gorazd Kodrič in Dušan Turk. Naj igralec hrvaški reprezentant Kristijan Postružin V najboljšo peterko turnirja so bili izbrani vratar Nik Plestenjak (Bar pod Cerkvico), največ zadetkov je dosegel Vedran Matoševič (Car mont), naj igralec pa je postal Kristijan Postružin iz vrst ekipe Car mont. V peterki turnirja sta bila še Tomas Pihler (Virtuozi) in Jaka Vajda (ŠD Ekosen). Vsi našteti so prejeli lepe pokale in bogate praktične nagrade. Prijatelji Car mont in Klateži iz Celja med veterani Med veterani v konkurenci +45 so nastopile tri ekipe, najboljši so bili igralci KMN Klateži iz Celja (Adrinjek, Footgolf m Slovenian Footgolf Open 2021 - Bovec Emeršič pred zvezdnikoma footgolfa Na footgolf igrišču v Bovcu je prejšnji konec tedna potekal letošnji največji footgolf turnir svetovne serije v Sloveniji in v tem delu Evrope - FIFG 500. Med več kot 70 nastopajočimi sta bila tudi največja svetovna zvezdnika tega športa - Anglež Ben Clark in Argentinec Matias Perone (slednji je aktualni svetovni prvak). Nastopili so igralci iz Slovenije, Madžarske, Slovaške, Češke, Portugalske, Velike Britanije in Argentine. V tej konkurenci so se odlično znašli tudi Ptujčani, dva sta se uvrstila med najboljšo deseterico. lan Emeršič je dvodnevni turnir odigral z 11 udarci pod parom igrišča (prvi dan -4, drugi dan -7), kar je zadoščalo za osvojitev 2. mesta, boljši je bil le Slovak Juraj Gubani (-13). Izjemno je bilo napeto tudi v boju za tretjo stopničko, kjer je po dodatnem razigravanju treh igralcev najdaljšo potegnil Clarke, četrti je bil Perone, peti pa domačin iz Bovca Gaj Rosič. Ptujski uspeh je z 8. mestom dopolnil Dejan Novak (-3). lan Emeršič (FGK Ptuj): »Igrati proti najboljšim svetovnim footgol-fistom je prestiž in hkrati tudi velik pritisk. V pripravi na tekmovanje je treba upoštevati oba vidika, tako fizičnega kot mentalnega, predvsem slednjemu sem v zadnjem obdobju namenil veliko časa. Postajam stabilnejši, lažje ocenim situacije in s tem tudi lažje zadevam zelo pomembne, kratke ter srednje dolge putte, kar sem dokazal na tem tekmovanju. Vesel sem svoje uvrstitve, hkrati pa se zavedam, da še vedno obstaja možnost napredka. To me na igrišču naučijo šampioni, kot sta Matias in Ben. Ko vidiš njihovo veselje za vsak zadeti putt, ko preprosto čutiš njuno tekmovalnost in željo po perfekciji se zaveš, da gre za velika športnika. V tem vikendu smo preživeli ogromno časa skupaj tudi izven igrišča. Oba sta izjemna človeka in prava ambasadorja footgolfa.« FIFG 500, Bovec, člani: 1. Juraj Gubani (Slovaška) -13 2. Ian Emeršič (Slovenija) -11 3. Ben Clarke (VB) -10 4. Matias Perone (Argentina) -10 5. Gaj Rosič (Slovenija) -10 8. Dejan Novak (Slovenija) -3 13. Iztok Ogrizek (Slovenija) -2 20. Miha Lešnik (Slovenija) 1 Med seniorji (igralci nad 45 letom starosti) je slavil Franc Nani Matjašič (Sport klub M), kar je bila sploh prva zmaga za Slovenijo na turnirju ranga Člani (24 ekip): četrtrfinale: ŠD Juršinci Jagoda všečka - Bar pod Cerkvico 0:0 (1:3), Tatto studio roknroll - ŠD Selan 3:3 (0:2), Gostilna pri Ovinku - Car mont 1:2, Vitomarci - Virtuozi 0:1; polfinale: Bar pod Cerkvico - ŠD Selan 2:0, Car mont - Virtuozi 4:0; tekma za 3. mesto: Virtuozi - ŠD Selan 2:0; finale: Car mont - Bar pod cerkvico Kapela 3:1. Postave 4 najboljših ekip: MP Car mont: Damir Puškar, Rok Mordej, Vedran Matoševič, Teo Turk, Kristijan Postružin, Niko Cesarec. Bar pod Cerkvico Kapela: Tod Ciuha, Nik Plestenjak, Rok Železnik, Tobija Kavčič, Blaž Končan, Tadej Kavčič, Jure Suban, Žan Janež. Virtuozi Destmik.: Kevin Caf, Thomas Pihler, David Pauko, Davor Fleten, Simon Krajnc, Nejc Rober, Timotej Kotnik, Rok Rednak, Mitja Gašparič. ŠD Selan: Alen Plajnšek, Žan Planj-šek, Miha Pšajd, Gregor Cafuta, Robert Kurež, Jaka Vajda, Jaka Mesaric. Adamič, Brečko ...) pod vodstvom legendarnega Bora Simiča - Šabca. V zelo kakovostnem turnirju veteranov 35+ je nastopilo pet ekip, v katerih so bila nekatera največja nogometna imena in obilica nekdanjih reprezentantov v futsalu in nogometu. V dresu zmagovalcev - ekipe Prijatelji (Šnofl, Rusmir, Mitrakovič, Jolič, Golob, Marot...) - je blestel Joviša Kraljevič, ki je postal MVP turnirja, drugo mesto osvojili igralci ekipe An-diamo (Nastja in Aleš Čeh, Murat, Ar-sič), tretje pa lanskoletni zmagovalci Slaščičarna Jasmina iz Svetega Jurija ob Ščavnici. Mladinci in otroci V mladinski konkurenci do 19 let so bili najprepričljivejši igralci Pizze-rije Andiamo, ki so v finalu ugnali domačo ekipo KMN Vitomarci. Zmago v kategoriji U-15 so dosegli igralci ekipe Hasta La vista, U-13 Hiša Daril Ptuj, U-11 KMN domači mladi upi KMN Vitomarci pod taktirko trenerja Danila Pučka, v U-9 pa ekipa ŠD Jur-šinci Junior. Videli smo tudi revijalno tekmo predšolskih otrok, ki so poželi največ aplavzov ... FIFG 500! Izjemen je bil predvsem prvi dan, ko je dosegel najboljši rezultat med vsemi nastopajočimi (-6). Nani Matjašič (Sport klub M): »Po odličnem prvem dnevu in domala sanjskem rezultatu, saj sem ugnal celotno svetovno elito, se je naenkrat ponudila izjemna priložnost za zmago. Hkrati pa je narasel tudi pritisk in priznati moram, da ni bilo lahko. Velika želja in vložen trud skozi treninge pa se je tokrat bogato obrestoval. Šport je res ena izmed najlepših strani življenja!« FITF 500, veterani +45: 1. Nani Franc Matjašič (Slovenija) -4 2. Zsolt Lichtner (Madžarska) -2 3. Branislav Thron (Slovaška) -2 Dvodnevno tekmovanje je štelo tudi za Slovenski pokal, ki ga je v članski konkurenci osvojil Ian Emer-šič (FGK Ptuj), med ženskami je slavila Nika Gerbec (FGK Bovec), med seniorji pa Nani Franc Matjašič (Sport club M). UR Vitomarci na prestolu Na turnirju zaselkov občine so največ nogometnega znanja pokazale ekipe Vitomarcev graba, Drbetincev in Hvaletincev. V finalu so bili najboljši Vitomarčani in se povzpeli na tako želeni vrh. 20. Sandijev memorial v Vitomarcih, rezultati: - predšolski otroci (2 ekipi): Vito-marci zeleni, Vitomarci modri; - U-9 (4 ekipe): Vitomarci, Juršinci junior, NK Grajena, NK Cerkvenjak -zmagala je ekipa Juršinci Junior; - U-11 (3 ekipe): Vitomarci, Juršinci junior, NK Drava Ptuj - zmagala je ekipa KMN Vitomarci; - U-13 (4 ekipe): KMN Dobovec, KMN Vitomarci, Hiša daril Ptuj, NK Podvinci - zmagala je ekipa KMN Hiša daril Ptuj; - U-15 (4 ekipe): FC Hasta La Vista, KMN Trnovska vas, Vitomarci Atrio, Trava - zmagala je ekipa FC Hasta La Vista; - mladinci U-19 (11 ekip): Dionis Ljutomer, KMN Sveta Trojica, Andi- amo, Vita Špindler, Vitomarci, Apartma Jelenček, Artio print& dizajn, NK Cirkovce, FC Homec, Trava, Kletna temperatura - zmagala je ekipa Pi-zzerija Andiamo Ptuj; - veterani 35+ (5 ekip): Prijatelji Car mont, slaščičarna Jasmina , Vito-marci, Ježi, Andiamo Ptuj - zmagala je ekipa Prijatelji Car mont; - veterani 45+ (3 ekipe): KMN Domino, KMN Mizarstvo Širovnik Voli-čina, Klateži Celje - zmagala je ekipa Klateži Celje. »V sklopu turnirja je bilo odigrano tudi pokalno tekmovanje DMN Lenart lige, prav tako je bil izpeljan zaključek nogometne šole KMN Vito-marci. Na koncu lahko rečemo le, da so letvice glede organizacije, celotne izvedbe in udeležbe ekip postavljene zelo visoko! Iskrena hvala vsem nastopajočim, sponzorjem in podpornikom ter županji Darji Vudler Berlak. Letošnji festival vitomarškega nogometa nam bo ostal v lepem spominu, kot največji in najprestižnejši doslej,« je zaključil alfa in omega domačega kluba Darko Rojs. UR Strelstvo m 30. DP članov na 10 m Šumak do odličja s puško, Stojak s pištolo Foto: Jože Flajs Foto: Jože Flajs lan Emeršič, Juraj Gubani in Ben Clark na zmagovalnem odru tur- Nani Franc Matjašič je zasedel urh zmagovalnega odra pri uetera-nirja v Bovcu nih. Strelska zveza Slovenije je v drugi polovici junija v Ljubljani organizirala jubilejno, 30. državno prvenstvo z zračno puško in pištolo za člane in članice na 10 m. Za naslove državnih prvakov se je pomerilo 152 strelk in strelcev iz 36 strelskih društev. Novih uspehov so se znova veselili ormoški strelci Kovinarja s puško, ki so osvojili posamično in ekipno srebro, in Ptujčani s pištolo, ki so osvojili posamični bron. Šumak podprvak V težkih tekmovalnih pogojih - z veliko poletno vročino - si je v moški konkurenci s puško prepričljiv preboj v finale zagotovili Ormožan Jan Šumak s tretjim najboljšim rezultatom kvalifikacij (614,1), zaostal je le za Cerkničanom Jakobom Peteline-kom (615,8) in Nejcem Klopčičem (624,4) iz Trzina. V finalu se je s 4. mestom hitro poslovil najboljši v kvalifikacijah Klo-pčič. Šumak je ves čas streljal dobro in se držal med vodilnimi, kar mu je po 20 strelih tudi dokončno zagotovilo odličje. V naslednjih dveh strelih je za 0,3 kroga premagal Rušana Simona Potrča in si priboril zaključni dvoboj za zlato odličje proti Žanu Kelencu iz Črenšovcev. Slednji si je z odličnim streljanjem že do zaključnega dvoboja pristreljal zajetne štiri kroge prednosti in na koncu slavil s prednostjo petih krogov. Zelo vesel svoje najboljše uvrstitve na DP do zdaj pa je bil tudi Ormožan Jan Šumak, ki je osvojil srebrno odličje in naslov državnega podprvaka. V ekipni tekmi so tretji zaporedni naslov prvakov slavili Trzinci (1838,6). 6. Kovinar Ormož (1798,1), 7. TSO Ormož (1770,1), 8. Ljutomer (1764,3), 9. Kidričevo (1748,8). V ženski konkurenci s puško si je ormoška strelka Kovinarja Urška Kuharic (626,3) pristreljala drugi najboljši rezultat kvalifikacij in se zanesljivo uvrstila v finale. V kvalifikacijah je bila pričakovano najboljša Živa Dvoršak (629,8), ki bo čez dobre tri tedne kot edina Slovenka nastopila na svojih tretjih olimpijskih igrah v Tokiu. Zelo blizu uvrstitve v finale je bila tudi druga ormoška strelka Kovinarja Petra Vernik, ki je osvojila 11. mesto. V finalu se je presenetljivo kot prva poslovila Urška Kuharic, ki je po štirih slabših zadetkih v svojem sedmem nastopu v finalu (ima tri odličja) tokrat osvojila 8. mesto. V zanimivem zaključnem dvoboju je Živa Dvoršak premagala Klavdijo Jerovšek. Ekipni naslov državnih prvakinj so slavile domačinke iz Olimpije Foto: Črtomir Goznik Ptujčan Sašo Stojak je na DP v Ljubljani osvojil še tretje odličje. (1853.7), pred odličnimi Ormožanka-mi Kovinarja, ki so bile z rezultatom 1838,7 kroga za desetinko kroga boljše od ekipnih državnih prvakov v moški konkurenci. Stojak do tretjega odličja V članski moški konkurenci s pištolo je v kvalifikacijah najboljši rezultat postavil Ptujčan Sašo Stojak (570) in se tako šestič uvrstil v finale DP. Drugi najboljši je bil rečiški strelec Peter Tkalec (566). V finale se je s 6. mestom uvrstil tudi miklavški strelec Aleksander Ciglarič (561). Z enakim rezultatom 561 krogov pa je brez finala na 9. mestu ostal najboljši juršinski strelec Ludvik Pšajd. V finalu se je moral kot prvi posloviti Aleksander Ciglarič. Sašo Sto-jak se je poslovil po dvaindvajsetem strelu, kljub temu je bil zadovoljen z osvojenim bronastim odličjem. V finalu je bil Mario Hološ iz Trzina prepričljivo boljši od Blaža Kunška. V ekipni tekmi so zmagali rečiš-ki strelci Dušana Poženela (1682). Šest krogov je do odličja zmanjkalo miklavški ekipi Jožeta Kerenčiča (1648), ki je bila peta, z enakim rezultatom pa so šesto mesto osvojili Ptujčani, Juršinci so bili sedmi (1642). Najboljša Ptujčanka in slovenska rekorderka po številu nastopov v finalu - Majda Raušl - se je z drugim najboljšim rezultatom kvalifikacij s 562 krogi še 28. uvrstila v finale. Po dvanajstih osvojenih odličjih tokrat Raušlovi v finalu ni šlo najbolje, saj je osvojila končno 6. mesto. Majda Ra-ušl tako ostaja z naslovom državne prvakinje v letu 2009, petimi naslovi podprvakinje in šestimi bronastimi odličji. Naslov državne prvakinje je osvojila odlična Sevničanka Mojca Kolman, ki je v končnem obračunu ugnala Novomeščanko Klaro Smolič. Simeon Gonc 20 Štajerski Križem kražem sreda • 23. junija 2021 Piše: Mateja Toplak • ^H - (Kitajske) Učiteljica angleščine (27) "Hellooou teacheeer," zagrmi iz ust kakih dvajsetih učencev, ki so jih vzgojitelji verjetno spet komaj ujeli in posedli v polkrog. Moja asistentka Anina že vtika USB ključek v velik ekran, s prosto roko pa maha z delovnim zvezkom, kakor da lovi navidezne komarje. Ko se otroci umirijo (iz vsake strani jih nadzira ena izmed vzgojiteljic), začnem: "Hello, hello, hello, how are you!" Otroci kar poskočijo in čivkasto pritegejo: "Helooouuu, helooouuu." Anina je v nizkem štartu, kamera njenega velikega telefona spremlja vsak moj gib. Ne spomnim se, kdaj me je prešinilo, da ta kraj ni zame. Sigurno ne takrat, ko smo v šoli praznovali nek rojstni dan in se basali s torto, in tudi ne tisti dan, ko me je deklica, ki jo poučujem, prvič objela. Od takrat naprej se mi zmeraj vrže v objem in pravi: "Hellooou, my teacher." Stella obiskuje tečaj tujega jezika prvič, in ker še ni imela angleškega imena kot ostali učenci, sem ji ga morala nadeti jaz. In ne samo njej, v bistvu vsem, ki so v našo zasebno šolo prišli na novo. "Taka je navada," pravi Anina, ki je pravzaprav tudi moja prevajalka. Prvi dan sem tako novincem podelila angleško zveneča imena, a so jih do naslednje učne ure že pozabili (tudi jaz sem jih). Naslednjič sem tako vzela pisalo, odprla redovalnico, si najprej belila glavo, da bi se spomnila kakih prikupnih imen (nekatera jim namreč nikakor niso bila všeč, po krohotu sodeč so v mandarinščini pomenila nekaj povsem drugega) in jih zapisala v vrstnem redu sedenja: Ben, Mike, Carol, Kate in Stella. "Mateija, can you repeat, please?" me prekine Anina. Nasmehnem se, čeprav bi jo najraje vrgla skozi okno. Spet je brkljala po telefonu, potem pa pozabila posneti eno izmed učenk (starši zahtevajo video posnetke, s pomočjo katerih se prepričajo o otrokovem napredku v znanju angleščine). Z dekletcem tako ponovno izmenično ponavljava: "Eeepl, epl, eeeapl," asistentka pa išče popoln kader. Nato v eno roko vzamem učno kartico, v drugo pa žogo. Ujame jo Lukas, ta fantič, ki želi Foto: Mateja Toplak Kitajska je geografsko tako velika, da se podnebje, jezik in kultura enega konca države popolnoma razlikuje od drugega. Pomembno je izbrati, kje želite poučevati, saj bo to vplivalo na vrsto izkušenj, ki jih boste imeli na Kitajskem. Foto: Mateja Toplak Za poučevanje angleščine na Kitajskem znanje marukrinščine ni potrebno, saj ima vsak učitelj na voljo prevajalca (nekatere šole ponujajo tudi brezplačne tečaje mandarinščine). zmeraj biti prvi, in skoraj zakriči pravilen odgovor: "Banana!" "Do jo vant sabananas? Yea-aaa som," se mu, s prežvečeno melodijo, ki ji po striktnem programu vsak teden menjamo besedilo, pridružijo še drugi. Nato zapojejo o hruškah, slivah, jagodah in celi vrsti zelenjave. "Šje Šje," se po koncu ure zahvalim varnostniku, ki mi vsakič brez izjeme odstopi svojo polnilnico za motor. Počasi zapeljem mimo njega, on pa le zamahne z roko. "Zajdjen, zajdjen," se izza okna zasliši nekaj glasov poskakujočih glav in rok, ki mi mahajo v slovo. To je ena izmed štiridesetih skupin, ki so razmetane na sedmih lokacijah mesta. Z električnim motorjem tako dirjam od ene skupine k drugi, šef pa mi znova in znova prigovarja: "Saj bo, saj bo." Nato me potreplja po ramenu, kot da sem ena izmed učenk v vrtcu. "Naporno je, boli me grlo," mu pravim čez kaka dva tedna, ko je tempo še zmeraj isti. Na dan prevozim vsaj dvajset do trideset kilometrov. Vozakam se od enega vrtca do drugega, po teh kaotičnih cestah, ki me strašijo še v sanjah. Kot da me ne bi poslušal, začne spet nakladati o tem, da mi bo povišal plačo, saj ima baje težave pri najemanju novega kadra. Zazvoni mu telefon in spet ostanem tiho. Z roko pokaže na uro, češ da ne bom zamudila. Odprem sosednja vrata na desni in zarobantim: "Hello, hello, hello ...!" ko mi Anina v roke porine kartice na katerih so narisani zdravnik, gasilec, vrtnar in pek. Opomba: čeprav je bila moja izkušnja učenja angleščine na Kitajskem medla, to ne pomeni, da je odločitev za selitev na Kitajsko slaba. Obstaja ogromno dobrih delodajalcev, ki ponujajo konkurenčno plačilo in ugodne delovne pogoje. ^ OLDACH, Julius - nemški slikar portretist, KLOPP, Jurgen - nemški nogometni trener, ŠEOL - v Stari zavezi podzemni kraj, kjer mrtvi kot • nemočne sence životarijo v temi Foto: Mateja Toplak Tisti, katerih materni jezik ni angleščina ali niso končali jezikoslovne univerze, životarijo na prehodnih (nelegalnih) vizah. Vsake tri mesece morajo iz države, delodajalci pa to s pridom izkoriščajo, saj imajo tako vsakih nekaj mesecev novega, neprijavljenega delavca. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). VSI SKUPAJ SMO ZA- enakost-Driiatelistvo-soDomoč... Foto: Črtomir Goznik Edinstvena zgodba • •IV* povezovanja in druženja V amfiteatru Term Ptuj se je po enoletnem premoru zaradi korona krize 23. junija odvila nova zgodba izjemnega projekta Vsi skupaj smo za - enakost-prijateljstvo-sopomoč, ki jo že sedmo leto pripravlja in izvaja družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju s sponzorji in donatorji. Udeleženci iz cele Slovenije iz social-novarstvenih zavodov in drugih institucij, kjer skrbijo za ljudi s posebnimi potrebami, centrov za socialno delo, rejniških družin, prostovoljcev in drugih okolij so tudi letos spisali uspešno zgodbo, takšno, v kateri bi si želeli živeti vse dni v letu in sploh celo življenje. Da bi nas vselej in povsod vodili srčnost, humanost, spoštovanje, ljubezen, posluh za potrebe drugih, drugačnosti, da bi bili vsak trenutek predvsem ljudje. Vseslovensko srečanje ljudi s posebnimi potre- bami je bilo letos še toliko bolj pričakovano, saj je postalo življenje v takšnih in drugačnih mehurčkih zaradi covida-19 nevzdržno in se je bilo treba čim prej vrniti med ljudi, v javnost, doživeti ponovno pristni stik. Vsi so letos komaj čakali 23. junij, ko je potekala prireditev oz. celodnevno srečanje Vsi skupaj smo za - enakost-prijateljstvo-so-pomoč, ki je za nekatere v teh letih postal poseben dan v letu, ki ga ne gre zamuditi, ker pridejo prijatelji iz cele Slovenije in glasbeniki, ki jih radi poslušajo in s katerimi se želijo srečati tudi v živo, z njimi tudi zapeti in zaplesati, posneti skupno fotografijo, da bo spomin še dolgo živel. V amfiteatru Term Ptuj bi jih bilo letos še več, če bi to dovoljevale trenutne razmere, v katerih še vedno veljajo nekatere co-vid omejitve. Odziv je bil namreč izjemen. Udeleženci so prišli iz Kopra, Drage, Škofle Loke, Sevnice, Ormoža, Maribora, Dorna-ve, Ptuja, Murske Sobote, Lenarta, Maribora, Slovenj Gradca, Koroške, Bele krajine (Metlike in Črnomlja), Postojne, Ljubljane, Novega mesta, Kočevja, Nove Gorice, Celja, Ajdovščine, Izole, Dobrne, Kranja itd. „Takšnega dneva, kot je bil letos, še nismo imeli. Že od leta 2014 skupaj z udeleženci iz cele Slovenije, prijatelji, poslovnimi partnerji in donatorji ustvarjamo zgodbo, v kateri smo vsi skupaj za to, da bi bil svet boljši, lepši, da bi se bolje razumeli, prepoznavali, še več pomagali in bili prijaznejši drug do drugega. Vsem, ki sodelujejo v tej zgodbi, ki razumejo njeno poslanstvo, smo zelo hvaležni," je v imenu organizatorja te prireditve, družbe Radio-Tednik Ptuj, poudaril direktor Drago Slameršak. Glasba je jezik prav vsakega človeka, prinaša veliko veselja in sreče, kar je seveda moč opaziti na vsakoletnem srečanju Vsi skupaj smo za ... „Geslo samega srečanja sporoča, da med ljudmi ni nikakršnih razlik, so samo posebnosti, ki jih ima vsak človek, Zato se je opredeljevati popolnoma nesmiselno in navzkriž s človečnostjo," pa je v imenu glasbenikov povedal Kristijan Mar-kež iz Petovia kvinteta. MG Štajerski TEDNIK Foto: Črtomir Goznik Petovia kvintet, Kristijan Markež: „Zelo smo počaščeni, da lahko sodelujemo in prispevamo svoj delež na takšnih dogodkih, saj gre za posebne ljudi, ki premorejo veliko dobrote, ljubezni in veselja; njihova drugačnost nas povezuje in združuje. Imajo veliko talentov in nadarjenosti, zato so tovrstne prireditve še samo spodbuda k vsemu temu. To ni naš prvi takšen nastop, saj znamo biti tudi mi srčni in dobrodelni, kar vedno znova dokazujemo z udeležbo. Glasba je jezik prav vsakega človeka, prinaša veliko veselja in sreče, kar je seveda moč opaziti. Geslo samega srečanja sporoča, da med ljudmi ni nikakršnih razlik, ampak so samo posebnosti, ki jih ima prav vsak človek. Zato se je opredeljevati popolnoma nesmiselno in navzkriž s človečnostjo. Vsak človek kdaj v življenju potrebuje pomoč, kasneje se iz tega razvijeta dobrota in prijateljstvo. V tem času se že pripravljamo na ptujski festival NZG in druge nastope. Kot kaže, se počasi vračamo v stare tirnice, glasbeniki pa ponovno s polno paro na odre." Foto: Črtomir Goznik Dalibor Bedenik, voditelj koncerta, je skupaj z glasbeniki in organizatorjem družbo Radio-Tednik Ptuj poskrbel, da je koncert odlično uspel, da so udeleženci vseslovenskega srečanja nadvse uživali v pesmi in glasbi uveljavljenih slovenskih glasbenikov in pevcev. Projekt Vsi skupaj smo za - enakost - prijateljstvo - sopomoč so omogočili: Telekom Slovenije, Terme Ptuj, skupina ATP, Zavarovalnica Triglav, MO Ptuj, Atlantic grupa, Talum, Zerox, Teleing gradnje, AH Terbuc, Občina Majšperk, Dominko Ptuj, Avtoservis Turnšek, Kaass avto, Čisto mesto, Serioplast SL, V Galvanizacija Fric, Logo Tech, Mont Pro in GP Project Ing. BREZ UMETNIH OJAČEVALCEV AROME UMETNIH BARVIL GLUTENA Uživaj v najboljših sestavinah poletja SKUPINA P g I AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI atp.ptuj@gmail.com - 00386 31 366 146 Ponedeljek so^popustjii na celodnevno otroško, dijaško ali študentsko vstopnico. Sreda 50% popuStJfllB na celodnevno vstopnico za upokojence. Petek ob nakupu dveh celodnevnih vstopnic za odrasle je družinska vstopnica za družino zdo3 otroci samo 31,20 €. Ugodnosti ne veljajo med prazniki. 02 7494 530 termalni.park@terme-ptuj.si www.sava-hotels-resorts.com Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS Štajerski TEDNIK 3 Foto: Črtomir Goznik Čuki, Jože Potrebuješ: „Upam, da smo po dolgem letu in pol, ko nismo imeli česa prinašati v živo, razen preko tv in radijskih kanalov ter družbenih omrežij, udeležencem te tradicionalne prireditve prinesli veliko veselja in radosti. Zelo me veseli, da se še vedno spomnijo naših starih pesmi, predvsem pa, da poznajo tudi naš novi hit z naslovom Mogoče. Na Ptuju sva nastopila samo z Mihom Novakom, ki je naš novi član, ker je do tega nastopa prišlo zelo na hitro, druga dva sta namreč na morju. Izvedla sva ga v živo s kitarami, bilo je super. Upam, da se bodo sedaj nastopi začeli na polno, zadnji teden že kaže na to, da se bomo v prihodnje čim več videli na odrih. To nam sedaj že zelo manjka." Foto: Črtomir Goznik Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj: „Po enem letu prisilnega premora zaradi korona krize smo se uspešno vrnili, da nadaljujemo projekt, ki živi s svojo sporočilnostjo, da je največje bogastvo tisto, ki ga človek nosi v duši in v prepričanju, da je življenje vsak dan lepo, le videti ga moraš. Takšnega dneva, kot je bil letos, še nismo imeli: vroč in nabit z neizmerno energijo. Že od leta 2014 skupaj z udeleženci iz cele Slovenije, prijatelji, poslovnimi partnerji in donatorji ustvarjamo zgodbo, v kateri smo vsi skupaj za to, da bi bil svet boljši, lepši, da bi se bolje razumeli, prepoznavali, še več pomagali in bili prijaznejši drug do drugega. Vsem, ki sodelujejo v tej zgodbi, ki razumejo to poslanstvo, smo zelo hvaležni. Z njihovo pomočjo smo udeležencem omogočili brezplačne prevoze, za katere je poskrbel ATP, brezplačno kopanje v Termah in koncert. Od vsega začetka so z nami Terme Ptuj, ki so že nedeljiv del te zgodbe. Del te zgodbe pa so vsako leto tudi naši odlični glasbeniki, ki se vselej izjemno potrudijo in ustvarijo nepozabno vzdušje. Skratka naša skupna želja je, da bi se zjutraj zbudili z nasmehom in dan tudi končali z nasmehom." Senad Šehic: „Star sem devet let. Zelo lepo je na tem celodnevnem srečanju. Letos sem prvič tu, zelo sem vesel, da sem prišel. Bil sem na toboganu, na skakalnici, četudi še ne znam plavati. Uporabljam rokavčke, upam pa, da se bom kmalu naučil plavati. V Sloveniji sem eno leto, prišel sem iz Bosne, kjer bom preživel tudi del letošnjih počitnic. Na Ptuj in na to srečanje pa bom še prišel, če bo le mogoče." Foto: Črtomir Goznik Zlatko Černej: „Na Ptuju in v okolici sem bil že večkrat. V Hajdošah imam krstno botro. Tudi kopal sem se že v Termah Ptuj. Tu je izjemno lepo. Odlično smo se imeli, še bomo prišli. Tudi plesal sem, koncert je bil odličen. Veselim pa se že tudi zaključne prireditve v CUDV Dobrna, na kateri bom igral in plesal." Foto: Črtomir Goznik Galvanizacija Fric d.o.o. Dragonja vas 36; Cirkovce tel. 02 795 2 300 www.galvanizacija.si Galvansko vam zaščitimo posamezne dele ali pa material iz masivne proizvodnje. Naše linije za obdelavo so popolnoma avtomatske in računalniško vodene. Vaš material vam obdelamo v bobnih ali na obešalih dolžine 2900 mm. Nudimo vam 3-valentne pasivacije v različnih tonih. Po pasiviranju vam material lahko še dodatno antikorozijsko zaščitimo z lakiranjem. Nudimo modro, rumeno, črno in debeloslojno pasivacijo. Priporočamo se s svojimi galvanskimi storitvami. VSE INSTALACIJE NA ENEM MESTU www. zor ox. s i SVETOVANJE, IZVEDBA IN VZDRŽEVANJE - elektroinstalacije in pametne instalacije - ogrevanje in hlajenje objektov s toplotnimi črpalkami - talno, stensko in stropno ogrevanje ter hlajenje - prezračevanje z rekuperacijo - centralni sesalni sistemi - vodovodne instalacije -strelovodi in rrferilM&. domofoni in videofoni ■ mam . ■ ---- ' ■ klimatske najjr r, km kot m m tlnfo@zerox.si 059 03 03 05 4 Štajerski TEDNIK Foto: Črtomir Goznik Glasbeniki so tudi letos ustvarili izjemno vzdušje. Nastale so številne fotografije in utrinki, ki bodo še dolgo spominjali na 23. junij 2021. Foto: Črtomir Goznik Duo BQL, Rok in Anej Piletič: „Na tem odru sva že nastopila. Lani nas je korona malo ustavila. Zelo sva bila vesela, da sva letos lahko ponovno nastopila. Resnično je lepo gledati vse te nasmejane obraze, njihovo veselje in radost. Tudi mi glasbeniki se imamo ponovno odlično. Dan je bilo popoln, četudi je malo prevroče. Najino poletje bo delovno, kar je čudovito, da se vse vrača v stare tirnice. Upava, da bova čim večkrat na odrih, pa tudi pod odri, da bova poslušala druge in se zabavala." Foto: Črtomir Goznik Minka Žiberna, Rejniško društvo Slovenije: „Z veseljem se že več let udeležujemo prireditve Vsi skupaj smo za ... v Termah Ptuj. To je priložnost za kopanje, sproščanje, druženje. Za spoznavanje novih krajev, saj pridejo naše rejniške družine iz različnih koncev Slovenije. Na zaključku druženja se poveselimo in zaplešemo še na koncertu naših priznanih glasbenikov. Še posebej smo veseli druženja letos, saj smo bili zaradi pandemije prikrajšani za srečanja. Rejniško društvo Slovenije smo ustanovili pred petnajstimi leti z namenom, da govorimo o dobrih zgodbah, da povezujemo rejniške družine v pozitivnem." Foto: Črtomir Goznik Doris Kalin, koordinatorica v CUDV Draga: „Na tem srečanju in koncertu smo bili že večkrat. Izjemno smo veseli, da smo del te enkratne zgodbe. Po lanski pavzi zaradi korone smo vsi komaj čakali, da se ponovno srečamo. Povabila smo se izredno razveselili. Tako otroci in odrasli so nestrpno čakali na letošnji 23. junij. Lahko rečem, da je to zanje tudi nek zaključek šolskega leta, ki jim zelo veliko pomeni. Nanj čakajo celo leto. Vsi so navdušeni, vse je bilo odlično, izjemna organizacija. Vsa pohvala družbi Radio-Tednik za njena prizadevanja za organizacijo in izvedbo tega vseslovenskega srečanja, ki je ena velika pozitivna zgodba. Da bi jih le bilo še več, ki bi nas povezovale. Foto: Črtomir Goznik Nataša Vogrin, strokovna sodelavka: „Naša enota Lenart je del socialno-varstvenega zavoda CSD Maribor. Svojo dejavnost izvajamo na celotnem območju občin, za katere je pristojna. To pa so občine Lenart, Sveta Ana v Slovenskih goricah, Cerkvenjak, Benedikt in Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Izjemno dobro sodelujemo z društvom Sožitje, v katerega so vključene osebe z motnjo v duševnem razvoju in njihovi svojci. Izvajamo tudi institucionalno varstvo v drugi družini za ljudi s posebnimi potrebami. Vseslovensko srečanje Vsi skupaj smo za - enakost-pri-jateljstvo-sopomoč je resnično nekaj izjemnega, kar kaže tudi veliko število udeležencev, ki se tega srečanje udeležujejo že več let." AH TERBUC d.o.o. Dornava 116 b, Sl-2252 DORNAVA Tel.: 02 754 00 80 Prodaja novih in rabljenih vozil, pooblaščeni servis, kleparsko-ličarske storitve, nastavitve geometrije podvozja. Gal Gaši Lepej, Šmarje pri Jelšah: „Živim v rejniški družini, kjer se imam zelo lepo. Imamo veliko kmetijo, kjer vedno rad pomagam. Na vseslovenskem srečanju Vsi skupaj smo za ... je bilo odlično, živahno, veselo, zabavo. Družil sem se s prijatelji. Letos sem se prvič udeležil tega srečanja. Še bom prišel, če bo le mogoče. Redno pa se udeležujem aktivnosti oz. srečanj rejniških družin Slovenije, ki jih pripravlja Rejniško društvo Slovenije. Z njim sem bil tudi v Londonu, kjer smo navijali za našega paraolim-pijca Darka Djuriča, ki je mladost tudi preživel v rejniški družini." Foto: Črtomir Goznik Štajerski'TEDNIK 5 t. d Foto: Črtomir Goznik Dejan Vunjak: „Letos smo bili ponovno skupaj, lani nas je zaustavila korona kriza. Letos ovir ni več, da ne bi nadaljevali z našim tradicionalnim druženjem v amfitea-tru Term Ptuj. Izredno sem vesel, da sem spet zraven. Vedno pa na te dogodke prinašam veselje. Znan sem po tem, da vedno, ko pridem, prinesem veselje ljudem, da uživajo, prepevajo, plešejo, da se sprostijo, ker je to v današnjem življenju zelo pomembno. Veliko je napora, stresa, zato je prav, da se znamo tudi malo odklopiti in poveseliti." Lahkota prihodnosti Aluminij je kovina prihodnosti Ker nam je mar za našo skupno prihodnost... www.talum.si NCO DOŽIVITE NAJBOLJŠO IZKUŠNJO NEO Več kot sto tisoč uporabnikov NEO platforme Telekoma Slovenije že uživa v vseh vsebinah na enem mestu, ogledu za 7 dni nazaj in glasovnem iskanju vsebin v slovenščini, kjer na mesečni ravni uporabniki izrečejo skoraj devet milijonov glasovnih ukazov. Znotraj NEO platforme pa lahko igrajo že 70 različnih zabavnih iger. Številke ne presenečajo, saj je upravljanje TV-vsebin in pametnega doma s platformo NEO hitrejše, učinkovitejše, z NEO igrami pa življenje tudi bolj zabavno. nova neo funkcija: vrhunci Da bo priročno tudi spremljanje prihajajočega nogometnega spektakla, je Telekom Slovenije poskrbel za vrhunsko nadgradnjo NEO platforme. Z novo funkcijo Vrhunci ne boste zamudili nobenega pomembnega trenutka iz največjih športnih preizkušenj v kolesarstvu, nogometu in na Olimpijskih igrah. Ogledali si boste lahko vse, od zamujenih priložnosti do zadetkov v polno. Vrhunce športnih spektaklov boste odslej našli enostavno in pregledno na enem mestu. £ TelekomSIovenije preizkušajte neo brezplačno Za najboljšo NEO izkušnjo smo poleg Vrhuncev platformo NEO obogatili še s prenovljeno aplikacijo NEO, znotraj katere upravljate vse vsebine na enem mestu in nadzorujete svoj pametni dom. Vedno bolj osebno uporabniško izkušnjo pa lahko doživite s pomočjo glasovnega iskanja vsebin v slovenščini, ogledom nazaj in bogatim naborom vsebin. Tako boste vedno našli tisto, kar imate najraje. Za vse, ki platforme NEO še ne uporabljate in bi si želeli raziskati, kaj vse NEO ponuja, obiščite neo.io in pridobite promocijsko kodo za aplikacijo in NEO izkušnjo na spletu, s katero boste lahko 1 mesec brezplačno preizkušali vse funkcije1 ter uživali v NEO svetu vsebin. paketi neo svet s svetovnim prihrankom Paketi NEO Svet na enem mestu združujejo obilno mobilno komunikacijo z neomejenimi klici, sporočili in do 300 GB prenosa podatkov, zanesljiv super hiter internet in napredno TV-izkušnjo za vso družino. Doživite najboljšo NEO izkušnjo s paketi NEO Svet in prvo leto prihranite do 276 €2. Novi in obstoječi naročniki paketov NEO Svet pa lahko izbirate tudi med naprednimi napravami po svetovnih cenah. vstopite v neo svet Kontaktirajte nas in z veseljem vam pomagamo pridobiti akcijsko ponudbo ter odgovoriti na vsa vprašanja o naprednih funkcijah, ugodnostih in paketih. Obiščite www.telekom.si ali nas pokličite na 080 8000. m 1 Na spletni strani neo.io lahko tudi nenaročniki izpolnite obrazec in pridobite geslo za 30-dnevno brezplačno prijavo v NEO prek spleta ali prek mobilne aplikacije NEO. 2 Naročniško razmerje s paketi NEO Svet lahko sklenejo novi ali obstoječi naročniki, ki so zasebni ali poslovni uporabniki. Hitrost fiksnega ir4"----r'nn n nn l",u"'"'—l; elekoma Slovenije in velja pri paketu NEO Svet C. Prihranek do 176 EUR je izračunan kot razlika redne mesečne naročnine paketa NEOSvi neo.io Telekoma Slovenije in velja pri paketu NEO in se izključuje z aDcij sko ponudbo izdelkov. interneta 600/100 Mbit/s velja v optičnem omrežju Telekoma Slovenije pri paketu NEO Svet C. 300 GB prenosa podatkov je mogoče porabiti v mobilnem omrežju R je izračunan kot razlika redne mesečne naročnine paketa NEOSvet C (78 EUR) in akcijske mesečne naročnine (54,99 EUR) za prvo leto, ob vezavi za 24 mesecev za nove naročnike. Akcijska ponudba velja od 1. 4. do 31. 7. 2021 Za več informacij o ponudbi obiščite HYPERLINK "http://www.telekom.si" www.telekom.si, Telekomov center, pooblaščeno prodajno mesto ali pokličite 080 8000. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana Štajerski TEDNIK Monika Abraham, Društvo prijateljev mladine Koroške: „Smo nevladna, prostovoljna in neprofitna organizacija posameznikov, ki izvajajo skupni program Zveze prijateljev mladine Slovenije ali specialne programe v korist otrok. Eden naših najpomembnejših ciljev je dvig kakovosti življenja otrok in mladostnikov in sooblikovanje njihovih življenjskih kompetenc na področjih čustvenega, socialnega in intelektualnega razvoja. Izvajamo številne programe, kot so botrstvo, teden otroka, podari delovno izkušnjo, trije zimski botri, poštar Pavli itd. Trudimo se pomagati otrokom, da sledijo svojim ciljem, da zaupajo vase in v svoje odločitve in da nikoli ne pozabijo sanjati. Tudi vseslovensko srečanje Vsi skupaj smo za - enakost--prijateljstvo-sopomoč je eden od dogodkov, ki zagotovo prinašajo veselje in radost ter delajo življenje lepše vsem." Udeleženci 7. prireditve Vsi skupaj smo za komaj čakali, da se znova srečajo. Foto: Črtomir Goznik enakost-prijateljstvo-sopomoč so nadvse uživali. Po življenju v velikih mehurčkih in številnih manjših so 2 M arodno ■^«b-vne ^ lasbe Petek, 3. septembra 2021 s s* ' i. « Zavarujte M $ k • M M vsa prevozna . „.. % sredstva. :■'•{/ ,f- -v j - ' v ; v; " , < ■p- V 't i' i ^ Vk \V* 'v - Sklenite AvtoMobilno 1 Vi*4:; %% Iv-- p. i-. . ;■>... \ ¿^ zavarovanje. Poleg avtomobila zavarujte tudi: • odgovornost in asistenco uporabnikov različnih prevoznih sredstev, • prtljago v ali na vozilu, • rehabilitacijo po nesreči v prometu. Izkoristite še dodatne ugodnosti ob sklenitvi. Vse bo v redu. triglav triglav.si VSI SKUPAJ SMO ZA enakost-prijateljstvo-sopomoč... Štajerski TEDNIK 7 Amra Avdibašic, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto: „Udeležba na prireditvi Vsi skupaj smo za - enakost-prijateljstvo-sopomoč našim uporabnikom predstavlja priložnost za spoznavanje, druženje in novo doživetje. Slabši socialni in finančni položaj ter nepoznano okolje so pogoste ovire, da se ne odločajo za samostojno udeležbo na takšnih dogodkih oz. aktivnostih. Tako pa pridobijo pozitivno izkušnjo, na podlagi katere se raje in bolj samozavestno udeležujejo različnih dejavnosti za aktivno preživljanje prostega časa, kar pomembno vpliva na učinkovitejše vključevanje v okolje in zmanjševanje izključenosti. Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto je nevladna in humanitarna organizacija v javnem interesu na področjih socialnega varstva, kulture in mladine. Naši programi in aktivnosti so usmerjeni v vključevanje socialno izključenih skupin, predvsem migrantov in Romov, promocijo strpnosti, solidarnosti in medkulturnega dialoga ter v razvijanje in širjenje prostovoljnega dela." Foto: Črtomir Goznik Anja Irmančnik, skupinska habilitatorka, CUDV Dobrna: „Center za usposabljanje, delo in varstvo nudi možnost bivanja in izvaja programe in storitve za otroke, mladino in odrasle z motnjami v duševnem razvoju. Ponuja tudi zdravstvene in terapevtske storitve, hipoterapijo. Uspešni smo na področju lahkega branja in športnih dejavnosti. Izdelki VDC, predvsem glineni, se ponašajo tudi s certifikatom rokodelstva Slovenije. Čeprav si v centru močno prizadevamo za odpiranje v skupnost, smo bili lani in tudi še letos postavljeni v življenje v mehurčku. Po vdoru okužb v center pa so bili še znotraj skupnega mehurčka manjši mehurčki. Obisk koncerta in spremljanje nastopajočih v živo vedno prinese veliko veselje in navdušenje. Tokrat je bil užitek toliko večji. Letos smo prišli prvič, in to samo na koncert. Upamo, da bomo prihodnje leto prišli za cel dan." Foto: Črtomir Goznik ttH Smo podjetje, ki se osredotoča na proizvodnjo toge plastične embalaže za glavne akterje industrije FMCG na področju oskrbe na domu, pranja perila, hrane, osebne nege in farmacije. Delujemo globalno, z najboljšo možno kakovostjo in po najnižji možni ceni. Ne izdelujemo samo embalaže; sami načrtujemo in oblikujemo svoje stroje in kalupe; delujemo kot pogodbeni proizvajalec in po porabi recikliramo plastiko, da jo vrnemo v proizvodno zanko. Naši industrijski procesi in organizacija so pri vsem prilagodljivi, razširljivi in enostavno ponovljivi. Naše spoštovanje in naša zavezanost zajemata vrednote, ki so del naše identitete, ko rečemo: "Mi smo Serioplast." Serioplast SL, d. o. o. Limbuška cesta 2, Limbuš 02 67 30 450 www.serioplast.com Mnogi so komaj čakali, da so lahko ponovno zaplesali s prijatelji iz cele Slovenije. v / Štajerski 1 DNIK www.tednik.si filStajerskitednik □ Stajerskitednik 8 Štajerski TEDNIK Vabljeni v salon HWSAL L J» ■ Dominko. SEAT s prihrankom do 6.900 €*. Povprečna poraba goriva 7,6 - 4,6 [/100 km, povprečne emisije~CO"WI8te4-1,g/km.~EmišiJska stopnja: EUR 6 AG / EURO 6 DG. Emisije NOx: 0,0499 - 0,0103 g/km. Emisije trdih delcev: 0,00054 - 0 g/km. Število delcev: 0,00026 x 10" - 0,0000 x 10". Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PMI0 in PM25 ter dušikovih oksidov. *Višina prihranka je odvisna od nivoja opreme. Več na seat.si/tarraco. Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2250 Ptuj,T: +386 2 788 11 52 www.dominko.si i www.logo-tech.eu info@logo-tech.eu telefon 08 205 8474 Delovni čas: od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro Montaža mehanskih in električnih inštalacij avtomatiziranih skladiščnih sistemov po celem svetu AVTOSERVIS TURNŠEK VSE NA ENEM MESTU - OD CENITVE ŠKODE DO POPRAVILA SPECIALIZIRANA DELAVNICA Za ličarske in kleparske storitve za vse vrste vozil CENITVE AVTOMOBILSKIH ŠKOD www.avtoservis-turnsek.si avtoservis.turnsek@siol.net Simona Turnšek s.p., Brstje 27a, 2250 Ptuj Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Rače-Fram in osnovno šolo Fram prireja oddajo OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci OŠ Fram. Oddaja bo v sredo, 30. junija, ob 18. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpira Občina Rače-Fram. radioPTUI Štajerski Perutnina Ptuj 1*1 Lahkota prihodnosti ' + • TelekomSIovenije [JU ATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI KLIMA MBEWNW. "OKWft PUH MJUEMJE HVCWffWtf OCUlUS w ■ Iffi&traaiu Indu-kiiiemonuqcn ■ SAZAS ^^Odsm dravske elektrarne maribor Največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov torek • 29. junija 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 29 Ptuj • Radio-Tednik Ptuj med slovensko osamosvojitveno vojno Pomembna vloga medijev V preteklih dneh so potekali številni dogodki, na katerih so se spomnili ključnih dogodkov v nastanku slovenske države in v 10-dnevni slovenski osamosvojitveni V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so dan državnosti počastili s pogovorom novinarja in fotografa Štajerskega tednika Martina Ozmeca in Davorina Jukiča, vodja tehnikov v času osamosvajanja na Radiu Ptuj. Govorili so o izrednih dogodkih v dneh osamosvajanja, ki so jih novinarji v tistem času 24 ur spremljali na terenu, na Ormoškem in Ptujskem, da bi prebivalci imeli na voljo čim bolj celovite, preverjene in kakovostne informacije, pomembne za njihovo varnost, zmanjševanje panike in umirjanje stanja. Predvsem pa je veljal poziv, da bodimo in ostanimo ljudje. Na io-dnevno osamosvojitveno vojno na Ptujskem in Ormoškem spominja tudi razstava fotografij Martina Ozmeca. Davorin Jukič pa je zaslužen, da imajo tonski zapisi poročanja novinarjev Radia Ptuj iz tistega časa digitaliziran zapis. Foto: Črtomir Goznik V razstavišču Knjižnice bana Potrča Ptuj je do 2. julija na ogled razstava fotografij Martina Ozmeca iz časa vojne za Slovenijo. Na fotografiji s ptujsko županjo Nuško Gajšek, direktorico knjižnice Mileno Doberšek in Davorinom Jukicem. Jukič je namreč v tistem času samoiniciativno zagotovil snemanje zapisov, poslanih v eter, saj takrat to ni bila praksa. Zavedal se je zgodovinskega pomena teh zapisov oz. poročanja, skupaj jih je bilo 182. Med epidemijo jih je popisal, kronološko uredil in digitaliziral. Na slovesnosti, 22. junija, pa je zbirko zvočnih posnetkov predal v hrambo Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, kjer je na razpolago za raziskovanje in proučevanje tega za Slovenijo tako pomembnega obdobja. Milena Doberšek, direktorica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, je ob tej priložnosti poudarila: „Informacije, ki jih danes vsak trenutek zgolj z nekaj kliki najdemo na internetu, jih prejmemo po elektronski pošti ali na mobilni telefon, so v tistem obdobju lahko prišle do prebivalcev najhitreje predvsem na radijskih valovih." Dragocen dokument dogajanja v času 10-dnevne osamosvojitvene vojne pa je tudi publikacija Radio-Tednik Ptuj med slovensko osamosvojitveno vojno Tjaše Mrgole Jukič. Praznično prireditev v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so s pesmijo in glasbo pospremili ženski pevski zbor Lilith ter Monika, Jeanine in Primož Kelenc. MG Foto: Črtomir Goznik Pogovor z Martinom Ozmecem in Davorinom Jukicem, v katerem sta obujala spomine na dogodke med osamosvojitveno vojno, je vodila Tjaša Mrgole Jukič, ki je tudi avtorica besedila publikacije Radio-Tednik Ptuj med slovensko osamosvojitveno vojno. Na fotografiji Monika, Jeanine in Primož Kelenc, ki so s pesmijo in glasbo olepšali praznične trenutke ob dnevu državnosti. Foto: Črtomir Goznik Zbirka zvočnih posnetkov, ki jih je Davorin Jukič predal Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, je skupaj s publikacijo Radio-Tednik Ptuj med slovensko osamosvojitveno vojno pomemben vir raziskovanja in proučevanja dogajanja v tem času, za slovensko zgodovino tako pomembnega obdobja. Ptuj • Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti Kje so ideali in zanos iz osemdesetih let? Osrednja slovesnost ob 30-letnici samostojne Republike Slovenije v MO Ptuj je bila na mestni tržnici. Na prehojeno pot mlade države je spomnila častna občanka MO Ptuj in zgodovinarka Marija Hernja Masten. Prepričana je, da bi morali naš največji praznik, ustanovitev samostojne države Republike Slovenije, praznovati z zanosom, srečo, veseljem. „Toda ali smo srečni, zadovoljni, so se izpolnile naše želje, z visoko zastavljenimi cilji demokracije? Zagotovo! Ponosni smo na številne dosežke, kot država smo postali članica EU, dvignil se nam je standard. Nekoč smo na avto potrpežljivo čakali tudi leto, po vezah, danes sta na vsakem dvorišču vsaj dva. Prav kmalu bomo že drugič predsedovali Svetu EU, prvič smo delo odlično opravili leta 2008. Zelo ponosni smo na vse tiste športne junake, Rogliča, Pogačarja, Dončiča, Dragiča, Gaj-serja in Ptujčana Kristjana Čeha, ki s svojimi dosežki delajo Slovenijo prepoznavno in širijo njen ugled. Paradoks letošnjega praznika je vedno bolj prisoten med nami. Poleg pandemije, ki je udarila po vseh, je država v krizi, vrstijo se protesti in povsod je čutiti nezadovoljstvo. Kot številni med nami se sprašujem, zakaj smo se oddaljili od idealov in zanosa osemdesetih let, ko smo bili priče prelomnih dogajanj na poti v svobodo, prežeti z domoljubjem in enotnostjo. Tik pred praznikom državnosti so najbolj znani zgodovinarji Sloveniji podarili knjigo Temelji slovenstva, v kateri je zajeta naša Promocijsko sporočilo dolga pot od slovanske poselitve do samostojne države Slovenije. Tukaj, kjer bivamo, smo zgradili identiteto naroda z visoko nacionalno kulturo, lastnim jezikom, pismenstvom in vse to postavili na temelje vseevropskih vrednot," je povedala in potrkala na našo zavest ob največjem prazniku mlade države Marija Hernja Masten. Na osrednji slovesnosti ob 30. prazniku samostojne Slovenije so sodelovali praporščaki veteran- Velika poletna nagradna igra POLETJE V QCENTRU PTUJ Qcenter Ptuj to poletje pripravlja noro nagradno igro. Od 23. junija do 28. avgusta pri blagajnah vseh prodajaln v Qcentru prejmete kuponček na katerega zapišite svoje podatke ter ga izpolnjenega oddajte v skrinjico na odru. Nagradna igra poteka na način, da obiskovalci v skrinjico oddajo izpolnjene kupončke s svojimi podatki. Nagrade: 1 x Android TV Toshiba 1 x moško kolo 1 x žensko kolo 1 x otroško kolo 25 x Qcenter bon za 20 eur. Žrebanje bo potekalo 28. 8. 2021 v Qcentru Ptuj, na zaključni prireditvi. V Igri lahko sodelujejo fizične osebe s stalnim prebivališčem na območju Republike Slovenije. V igri lahko posameznik prejme samo eno nagrado. Namen nagradne igre je spodbuditi obiskovalce k obisku nakupovalnega središča Qcenter Ptuj. SE VIDIMO V QCENTRU PTUJ V PUHOVI IN NE POZABITE IZPOLNITI KUPONČKA! Foto: Črtomir Goznik Z glasbeno, pevsko in plesno zgodbo Črni kos so se predstavili učenci in učitelji Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. Besedilo je umetniško interpretirala Liljana Klemenčič. skih društev, Pihalni orkester Ptuj, z zgodbo o črnem kosu učenci in učitelji Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj ter Liljana Klemenčič. Županja Nuška Gajšek je z veterani vojne za Slovenijo položila venec pri spomeniku vsem borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo na Vičavi. Udeležila pa se je tudi odprtja razstave Vojna za Slovenijo 1991 v Mestni hiši na Ptuju. MG 30 Štajerski Poslovna in druga sporočila sreda • 23. junija 2021 na mor ju v dru; :b Radi a Tednika Ptu i n skupi ne ATP Vab/jeni - uživajte Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 26. 6. do 28.8.2021 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s skupino ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 24,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 18,00 EUR. NOVI NAROČNIKI POZOR! .. Informacije in rezervacije: ' Í4 oietjé rnamF . i Skupina ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. K it > * ATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI NAROCILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potijujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, »cndar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/4 naročnik. Naročnino bom plačevai/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj M Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. SMO POOBLAŠČENI TRGOVEC STIH L SERVIS IN TRGOVINA KOSEC - MAROF V SERVISU KOSEC HITRO, KVALITETNO IN PO UGODNI CENI POPRAVIMO VAŠO VRTNO KOSILNICO, MOTORNO KOSO, MOTORNO ŽAGO IN DRUGO VRTNO ORODJE. STROJ POTREBEN POPRAVILA LAHKO DOSTAVITE V VAM NAJBUI2JI PRODAJALNI KZ PTUJ, Ml PA GA DOSTAVIMO NA SERVIS. V.02 741 58 26 Posebno ponudbo smo pripravili za ttete, U se boste naročili na Štajerski tednik Brezplačno boste na morju tahto uživali vse poletne sobote do 28. 8. 2021. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 4.9. 2021, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 i i Ptuja. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! Štajerski radioPTUI Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Zreče in osnovno šolo Zreče prireja oddajo OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci OŠ Zreče. Oddaja bo v sredo, 30. junija, ob 19. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpira Občina Zreče. B/S/H/ Perutnina Ptuj TelekomSIovenije : KLIMA PTMJ d.®.®. OGREVANJE, VODOVOD, PLIN, HLAJENJE, PREZRAČEVANJE BSH Hišni aparati d.a.o. Nazarje I Elektro „ Lahkota prihodnosti Celje Ä oculus " Weltweite Industriemontagen - ¿»dem dravske elektrarne maribor tostepoint by IFF CINKARNA MANA št A T P <® SAZAS A Kovintrade AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI sreda • 23. junija 2021 Oglasi in objave Štajerski 31 • •• • • • • • v y PISANA • ZABAVNA • AKTUALNA TOREK 29. junij 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:05 Kuhinjica 8:30 70 let dr. Ljudevita Pivka 9:20 Medn. literarno-glasbeni dogodek 11:15 Glasba za vse 11:45 Risanke 12:00 Ptujska kronika 12:35 Cista umetnost - junij 13:05 Pogled nazaj 13:25 Minuta za Mestni svet 14:30 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:35 Glasbena osmica (slo.) 19:05 Pomurski tednik 19:40 Risanke 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:35 Utrip Ormoža 21:45 Zapuščina Štefke Cobelj 22:00 Ptujska kronika 22:35 Obzornik TV Dravograd 23:45 Cista umetnost-junij 00:15 Pogled nazaj 00:55 Videostrani ČETRTEK 1. julij 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Kuhinjica 8:25 Minuta za Mestni svet 9:25 Cista umetnost - junij 9:55 Med Slovensko osamosvojitveno vojno 11:05 Glasba za vse 11:35 Pogled nazai 12:00 Ptujska kronika 12:30 Mednarodno literarno-glasbeni dogodek 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Portal 18:40 Cista umetnost-julij 19:10 Pogled nazaj 19:30 PoFstoletja norosti in bolečine 20:00 Ptujska kronika 20:30 Glasbena osmica (slo.) 21:00 Prlekija in Prleki 21:50 Mali Prim 22:00 Ptujska kronika 22:30 70 fet dr. Ljudevita Pivka 23:40 Videostrani SREDA 30. junij 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica 8:25 Medn. literarno-glasbeni dogodek 10:20 70 let dr. Ljudevita Pivka 11:10 Glasba za vse 11:40 Film Campus 12:00 Ptujska kronika 12:35 Cista umetnost-junij 13:05 Pogled nazaj 13:25 Tadej Toš in odpadki 14:15 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Glasbena osmica (tuja) 19:05 Pomurski tednik 19:40 Film Campus 20:00 Ptujska kronik 20:30 Utrip Ormoža 21:40 Pogled nazaj 22:00 Ptujska kronika 22:30 Cista umetnost - junij 23:00 Obzornik TV Dravograd 00:30 Videostrani MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO do ponedeljka zjutraj □o s. ure ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjutraj do 9. ure majda.segula@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski Mali oglasi STORITVE Umrli so Ivan Varžič, Hajdoše 2c, roj. 1934 - umrl 17. junija 2021; Alojz Ornik, Jiršovci 27, roj. 1945 - umrl 18. junija 2021. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM brejo telico in brejo kravo, si-mentalko. Tel. 031 713 160. PRODAM dve telički simentalki, stari 10 in 14 dni. Telefon 070 250 441. PRODAM odojke. Tel. 031 552 910. Potrebujemo dostavljavca pic na območju Ptuja. Lahko ste tudi upokojenec. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka Stanka Fiderška Z ZAGREBŠKE CESTE 97 PTUJ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje, denarno pomoč in darovane svete maše. Posebej hvala sosedi Metki za vso pomoč. Hvala patru za lepo opravljen obred. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, pevcem za odpete žalostinke in govornici. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: tvoji najdražji Ptujska televizija PeTV, T: 031 684 808, ¡nfo@petv.tv, www.petv.tv £ telemach M :U'lU.i,il TS ' • PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV «ww.reporter.si 100 VPLIVNIH SLOVENCEV Aleksander Čeferin diha za ovratnik Janezu Janši VIOLETA BULC Bog ne daj, da anarhisti v Levici prevzamejo državo FRANCI PETEK Slovenski šport v tridesetih letih podira mejnike skoraj vsako leto BEG IZ ISLAMA Imam je preslepil Dolenjko Hermino in ji pobral premoženje Lepi spomini ne bledijo! «to Mt6*3a!SXU POtfTjl VSSCUB MtU Za zdravo pitno J. vodo v Halozah IZ VSEBINE —'S ÖSSS» i dogovarjanja ripfpnaklfpna y WnCljO Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega '" sveta ZKS Maribor „-..'j;..; Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in sinaročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. TOREK, 29. iuni 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Srečanje ljudskih pevcev v Stopercah 10:30 Dobrodelni koncert na OŠ Majšperk 12:30 Utrip Ormoža 13:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Konec šolskega leta Majšperk in Dan državnosti 20:00 Majšperk - Ob Dnevu državnosti 21:00 TV prodaja 22:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 23:20 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK SREDA, 30. iuni 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Praznovanje Dneva državnosti na Hajdlnl 09:30 Polje, kdo bo tebe ljubil 11:00 Kronika iz občine Hajdlna 12:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Seja sveta Občine Starše -pon. 20:00 Praznovanje Dneva državnosti na Hajdini 21:00 Večer ljudskih pesmi In običajev v Hajdošah 23:00 Video strani S P] TV program v živo tudi preko spleta: WWW.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 33; 041 618 044; www.siptv.si ČETRTEK, 1. julij 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Košnja trave s starodobniki 09:00 Valeta OŠ Dornava 10:00 TV prodaja 11:00 Malo na okrog 12:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 16:00 Seja sveta Lenart - v živo 18:00 Seja sveta Dornava - v živo 20:30 Košnja trave na Polenšaku 21:00 Alfi po Sloveniji - muzikanti Evrope 22:00 Igra - Gazda tote hiše sn jaz 23:30 Video strani VILI RESNIK Boji se, da bo pregorel MARIJAN NOVINA Šokantna izjava znanega pevca KAJ VSE JE OPERIRALA ANA KORAC? Plastic fantastic STRAŠLJIVO Otzijevo prekletstvo TUDI TO SE OČITNO IZGUBI Kje je 6 izgubljenih (!) atomskih bomb? www.odkrito.si Slovenija • Pretresljivo razkritje nemogočih pogojev na eni od prašičjih farm Ležanje v fekalijah, razpadajoča trupla in odprte rane Aktivisti društva Projekt transparentnosti živalskih obratov AETP (Animal Enterprise Transparency Project) so se prvič lotili skrivnega dokumentiranja stanja na kakšni slovenski prašičji farmi. Za primer so vzeli takšno, ki letno vzredi 15.000 sesnih pujskov, in jo spremljali več mesecev v lanskem in letošnjem letu. Fotografije in videoposnetek, s katerimi so potrdili svoje ugotovitve, so tako grozljivi, da niso za vsak želodec, zato objavljamo le »najmilejše«. Splošna ugotovitev skrite preiskave, ki je bila, kot pravijo na društvu, za razliko od veterinarske inšpekcije izvedena povsem nenapovedano, je naravnost alarmantna, saj je pokazala, da so tudi pri nas popolnoma drugačni pogoji reje od tistih, ki jih v oglasih in svojih medijskih kampanjah prikazuje mesna industrija. Premajhni, neudobni in umazani boksi Na farmi, za katero aktivisti, kot nam je povedal njihov član Samo Curk (zaenkrat njene lokacije še ne želijo razkriti niti glede na regijo), vlada velika umazanija. Svinje so prisiljene ležati v lastnem blatu in urinu, povsod ležijo razpadajoča trupla, ki jih ne odstranjujejo sproti, prašički pa se skotijo na tla, ki so prekrita s fekalijami. Tudi sicer je bivalno okolje vse prej kot prijazno do živali: tla v vseh boksih so betonska ali kovinska, z neprijetnimi širokimi in ostrimi režami. Člani društva AETP so namreč odkrili, da se do 200 kilogramov težke samice med umetno oploditvijo, pozno brejostjo ter med in po prasitvi kar dva meseca stiskajo v boksih, ki niso večji od 1,3 kvadratnega metra. V njih se takorekoč ne morejo niti premakniti, kaj šele skrbeti za naraščaj. Zato ne preseneča visoka smrtnost. Posneli so veliko mrtvorojenih prašičkov, včasih je šlo za cela legla, množično tam umirajo tudi majhni pujski pa tudi rutinsko ubijanje neprofi- tabilnih mladičev velja za ustaljeno prakso. Kje je tu opevana dobrobit živali? Prav strašen je pogled na neos-krbljene rane in hujše poškodovane živali, ki niso deležne nobene veterinarske oskrbe, zato imajo deformirane ude, prolapse anusa, hernije, krvave in vnete zaležani- ne, mastitis in odprte rane. Največ, kar jim lastniki privoščijo, so antibiotiki, ki pa v veliko primerov ne rešijo njihovega hudega trpljenja. »Dejstvo je, da je prikazana živinorejska praksa večinoma legalna in dovoljena tako po slovenskih kot celo po evropskih standardih. Zaradi tega obstaja utemeljena bojazen, da preiskovani živinorejski obrat ni edini v Sloveniji, kjer vla- dajo takšne razmere,« so ob objavi posnetkov zapisali v društvu. Na komentar Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (M KG P) o rezultatih skrite preiskave še čakamo, obenem pa se sprašujemo, kako je kaj takega mogoče ob vsej opevani dobrobiti živali in domnevno doslednem inšpekcijskem nadzoru. Senka Dreu Foto: AETP Na prašičji farmi, ki so jo pod drobnogled vzeli v društvu AETP, je razširjena rutinska uporaba antibiotikov. Ptuj • Svetniki uspeli z zahtevo za sklic izredne seje Zdaj še politično »blatenje« zaradi blata 10 od 29 svetnikov Mestne občine Ptuj seje podpisalo pod zahtevo za sklic izredne seje v zvezi z afero odlaganja odpadnega blata v Pivoli. Sejo so predlagali zaradi »nejasnosti in netransparentnosti delovanja Komunale Ptuj«, kiji očitajo, da krni ugled podjetja samega in mesta. Že na redni seji je bilo okrog tega veliko vroče krvi, očitkov so bili deležni tudi predlagatelji, češ da se gredo sodnike in da jih zelo verjetno lahko doletijo tožbe zaradi »blatenja«. Zahtevi predlagateljev je ugodeno, naslednji teden bodo svetniki na izredni seji ponovno polemizirali okrog problematike odlaganja »ptujskega« blata. Županja Nuška Gajšek je sicer opozorila, da si nikakor ne želi, da bi to bila seja, na kateri se bodo igrali sodnike: »Vemo, da Janka Širca in Komunalnega podjetja Ptuj ni bilo v nobenem od teh postopkov, razen v teh začetnih, kjer so jih obiskali kriminalisti in inšpekcijske službe, ki so jih celo sami poklicali. Prevzeli so dokumentacijo, kar je običajno. Znano je, kdo so najverjetnejši krivci, tudi ti so še vedno le osumljeni. Med njimi pa ni nikogar iz Komunalnega podjetja Ptuj. Govoriti o objektivni in subjektivni odgovornosti je zato res pretirano!« S tem pa se ne strinjata Andrej Čuš in Milan Klemenc, prvopod-pisana pod zahtevo za sklic seje. Prepričana sta, da ptujska občina in država dogodke v zvezi z odla- ganjem odpadnega blata in »ekološke mafije« v Sloveniji spremljata preveč apatično. Čuš: »Nalagamo delo (še eno študijo več) okoljskemu ministru ...« Vodja svetniške skupine Andrej Čuš, sicer tudi predsednik Zelenih in državni sekretar na gospodarskem ministrstvu, je pojasnil, da je deseterica svetnikov predlagala konkretne sklepe, o katerih bodo odločali na izredni seji. »Tako na lokalnem kot državnem nivoju tiščimo glavo v pesek. Neodgovorno delovanje gospodarskih subjektov nam vsem povzroča škodo in krivico. To je prvi tak primer, vzpostavila se bo praksa, kaj se zgodi, če smetijo naše okolje, naravne vire in podtalnico.« Čuš pravi, da so prav na gospodarskem ministrstvu, kjer je zaposlen, pripravili sklepe, s katerimi nalagajo drugemu ministrstvu za okolje in prostor, da uredi zadeve z odlaganjem odpadnega blata na sistemski ravni: »Naložili smo, da se pripravi končno celostna strategija upravljanja z odpadnim blatom.« Del odgovornosti pa pripisujejo tudi vodstvu ptujske Komunale, saj da morajo premisliti, s kakšnimi partnerji sodelujejo. Svetniki županji naložili delo kriminalistov Svetniki, ki so se podpisali pod sklic izredne seje, so med drugim pozvali županjo Nuško Gajšek, da razišče in ugotovi dejstva in o tem obvesti javnost v roku 15 dni. Prav tako od nje in Širca zahtevajo pojasnilo, zakaj od septembra 2020, ko je bil delovni sestanek vseh svetnikov, niso bile izvedene aktivnosti v smeri dolgoročne rešitve blata v čistilni napravi na Ptuju. K opredelitvi do tega problema so pozvali tudi vse preostale delničarje - občinske svete. »Svetniki moramo sprejeti politično odločitev, s katero bomo našli napredek in zagotovili, da se to ne bo več dogajalo. Res je, da smo po deležu večinski lastnik, nismo pa večinski lastnik po številu glasov. Vedno smo bolj ali manj preglasovani, saj imamo v nadzornem svetu le dva predstavnika. Tudi o tem se moramo pogovoriti,« meni Klemenc. Pričakuje, da se bo pregleda poslovanja Komunalnega podjetja Ptuj zadnjih nekaj let lotila zunanja revizijska služba. Tako navedbe v zahtevi za sklic kot na sami seji pa so tlak dvignile Štefanu Čelanu, ki je dejal da ne more verjeti, v kakšnem občinskem svetu sedi. Posameznikom je očital, da se gredo sodnikov in njihovo početje primerjal celo z Nurnberškimi procesi. Dženana Kmetec -cp * Rojstva: Marjetka Zagoršek, Gradišča 117, Cirkulane - deklica Teja; Nina Kolar, Babna Gora 25, Sveti Štefan - deklica Maša; Daniela Korošec, Veliki Okič 19a, Zgornji Leskovec - deček Elias; Martina Krnc, Pameče 193, Slovenj Gradec - deček Valentin; Brigita Arnuš - deček Liam; Doris Toplak Majce-novič - Zoja; Ana Trafela - deklica Ela; Nina Kmetec - deček Anže; Anemari Babič - deklica Anika; Katja Goljevšček - deklica; Nuša Iskra - deklica Loti; Lidija Pernat - deklica. Poroka - Lenart: Anton Drevenšek in Polona Urh, Župečja vas 34. Poroka - Ormož: Kristian Vuzem in Tjaša Medved, Ptuj, Murščeva ulica 8. Poroke - Ptuj: Manuel Lajh in Natalija Kuplen, Kukava 42; David Tetičkovič in Ivana Hainc, Slovenja vas 68a; Teodor Rajh in Tadeja Krajnc, Ptuj, Natašina pot 1a; Andrej Lovrenčič in Mihaela Arnuš, Rjavci 29; Gregor Glažar, Hajdoše 54a, in Sara Ketiš, Spuhlja 107e; Danijel Pongrac, Zavrč 6, in Gloria Trančar, Turški Vrh 1c. cj. ifci p. O C C ^ * »v Ako je 2. julija vreme lepo, štirideset dni bo tako. Jutri bo pretežno jasno, pihati bo začel jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 18, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 30 do 37 °C. OBETI V sredo bo še sončno in vroče. Popoldne in zvečer predvsem na severu ni izključena kakšna kratkotrajna ploha ali nevihta. Ponekod bo pihal jugozahodnik. 4-dnevna napoved za Podravje i Torek j Sreda Četrtek i Petek j 30 06.2021 01.07.2021 * # * % 22 21 17 19 Dopoldan OopoSdan Dopoldan □opoldan 33 31 24 25 Po po klan Popoldan Popoldan Popoldan r ¡7 fs SI H1rostvetra3 9ntfs Hitrost vetra1.6mte Hitrost vetra 1.4mfe Hitrost vetra 1 5m/s Vir: ARSO