-John Swale 227 V/.Pc Chiaholm/uJirtn." ■Trr i' x cX i o 0 , s-ii 18 9 1 STIRIDESETI JUBILEJ 19 3 1 The Oldest and Most Popular Slovenian "Newspaper in United States of America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V* DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 36. CHICAGO, ILL., PETEK, 20. FEBRUARJA — FRIDAY, FEBRUARY 20, 1931 LETNIK (VOL.) XL ^ 1----- ===== ^ -— == KANADSKA VLADA IMA NA ZAHTEVO INDUSTRIJALCEV IN POLJEDELCEV V NAČRTU ZNATNO POVI-SANJE CARINE. — AMERIŠKA PODJETJA SE POGAJAJO, DA BODO USTANOVILA PODRUŽNICE V KANADI. ___ Ottawa, Ont., Kanada. — V Kanadi se pripravlja splošna revizija sedanjih carinskih postavk za uvoz blaga, K.ote-re bodo znatno višje in bodo postavile visok zid med to deželo in Zed. državami; a ne. samo to, marveč s tem bodo znatno prizadeti tudi drugi dominijoni britanskega imperija in celo Anglija sama. Skozi zadnje tri mesece je bila kanadska vlada naravnost preplavljena od pisem", ki so jih pošiljale skoraj vseh vrst industrije v deželi, naj kaj ukrene za njih protekcijo proti navalu tujega uvoza in naj se ravna po geslu "Canada first". Tem zahtevam se je vlada uklonila in min. predsednik, R. B. Bennett, je pričel v torek javno zasliševati zastopnike poljedelcev glede njih nasvetov in želj v tem pogledu. V četrtek je prišla pre-dilna industrija na vrsto. Po < teh podatkih bo nato poseben 1 MONARHI-STIČNA VLADA V ŠPANIJI Po neuspelem poizkusu republikancev, da bi sestavili vlado, so prišli zopet izključno monarhisti do oblasti. Madrid, Španija. — Napeti pololžaj. ki je pred par dnevi vladal v Španiji, se je znatno omilil, in nevarnost, da bi kralj izgubil svoj prestol, je začasno odstranjena. V sredo popoldne je bila namreč sestavljena nova vlada, katere člani so izraziti monarhisti. — Vlada je bila že zaprisežena in je pričela s poslovanjem. •Na celu vlade je J. ft. Aznar, ki je tako nasledil generala Berenguerja, kateri je preteklo soboto resigniral. Da je prišlo tako hitro do odbor izvršil načrt za povišanje carine, ki pa bo delal tajno. Kakor je bilo slilšati iz pri-tdžb poljedelcev in drugih sorodnih ■ strok, jih je uvoz iz inozemstva skoraj uničil. Na leto se je namreč importiralo iz Nove Zelandije do 40 milijonov funtov surovega masla; na milijone jajec je prišlo iz Zed. držav; velika množina ovac je bila uvožena iz Avstralije in poleg tega je prišlo v deželo na leto nad 10 milijonov funtov volne brez vsake carine. Kanadska vlada je voljna, pristati na želje industrijalcev, vendar pa le pod tem pogojem, da dokažejo, da lahko pridelek doma v zadostni meri krije potrebe in da je izključeno vsako izkoriščanje kon-sumentov. Občutno bodo s tem povišanjem prizadete Zed. države, ki izvozijo v Kanado letno do 900 milijonov dolarjev vred- konca krize, se lahko smatra, da je vzrok ta, ker so se monarhisti v resnici že bali, da bi ne prišli na površje republikanci, zlasti še, ko se jim je že kralj sam udal in poveril njih pristaša, Guerra, naj sestavi vlado po svojem okusu, kar se pa temu ni posrečilo in je moral mandat vrniti. Pod pritiskom nevarnosti je bilo sklicano zborovanje vseh mo-narhističnih strank, ki je trajalo pet ur. Sklenilo se je na zborovanju, naj stranke v tem kritičnem času pozabijo na medsebojna nasprotstva in naj sodelujejo, da ohranijo v deželi sedanji režim. Nova vlada se je nato tudi sestavila tako, da so v njej zastopane vse mo-narhistične stranke. Svojega programa nova vlada še ni objavila, vendar pa je pričakovati, da bo pospešila revizijo ustave v omejeni meri, kakor tudi, da bo u-vedla parlamentarno obliko vladanja, in je tako malo ver- ŽUPAN ZMAGAL PRI PRI-MARNIH VOLITVAH Springfield, 111. — Pri primarnih volitvah, ki so se vršile v tem mestu pretekli torek, je bil ponovno nominiran dosedanji župan H. M. Smith. Nominacijo za njegovega nasprotnika si je pridobil J. W. Kapp. POVIŠANJE POŠTNINE Primanjkljaj v poštni .upravi bo povzročil povišanje poštnine. —o— Washington, D. C. — V poštni upravi Zed. držav čim-dalje bolj raste primanjkljaj, kar resno vznemirja predsednika Hooverja. Kongresu namerava poslati spomenico, ki bo obravnavala to dejstvo, obenem pa mu bo priporočal, naj še pred 4. marcem sestavi posebno preiskovalno komisijo v to s vrh o. Kakor je čuti iz merodajnih krogov, se namerava povišati v svrho kritja deficita poštni-% na na pisma za pol centa tako, da bi znašala poslej poštnina za navadna pisma 2c in pol. S tem bi se več dobilo v blagajno okrog 55 milijonov dolarjev. Primanjkljaja pa je okrog 100 milijonov in zato smatra predsednik, da bo bržkone treba zvišati tudi poštni no za paketno pošto. SLAVA SVETA JE MINLJIVA Chicago, 111- — V okrajni mrtvašnici je ležalo truplo nekega moškega, ki je bil pred dobrim tednom operiran v okr. bolnici. Mož je bil očividno MR. LUDWIG J. SKALA T SLOVENSKI BARITONIST, I ki priredi v nedeljo, dne 29. 1 marca svoj koncert v dvorani p sv. Štefana v Chicagi. ( ___ ___I ~ 1 KRIZEM SVETA; — Panama City, Panama.— ^ Ameriški mornariški stotnik ^ R. H. O'Brien je bil v prepiru ^ zaboden v srce od nekega taxi ( voznika, domačina. Rana je j tako nevarna, da jo bo težko ^ prebolel. — Warsava, Poljska. — Po ^ celi Poljski besnijo veliki sneženi viharji, ki so občutno prizadeli promet. Več železnic je moralo prekiniti obrat, dokler se vreme ne izboljša. — London, Anglija. — Kakor objavlja statistični urad, je število razporok v Angliji, tekom leta 1930 strahovito na-rastlo. Dočim jih je bilo v le-1 tu 1929 okrog 8400, se je to i število povečalo lansko leto na BUS SE PREVRNIL Cedar Rapids, la. — Neki potniški bus, ki vozi med Chicago in Omaho, je v tukajšnji bližini vsled polzkega tlaka zdrknil s ceste, se zaletel v o-grajo in se prevrnil preko roba. Enajst oseb je bilo pri nezgodi poškodovanih, trije izmed njih resno. PREDLOGI ZA DELAVSTVO V zakonodajni zbornici stavljeni trije predlogi v pomoč delavstvu. Springfield, 111. — V državni zakonodajni zbornici so bili pretekli torek stavljeni trije predlogi v korist delavstvu.— Prvi predlog zahteva maksi- Iz Jugoslavije. ZLOČINSKI ŠMARSKI POŽIGALEC NAPADEL ŠOLARČKA. — PRENOVLJENA JESENIŠKA CERKEV.— SMRTNA KOSA. — NESREČE, NEZGODE IN DRUGE NOVICE. Moral je pred njim poklekniti in ga prositi milosti Poročano je že bilo o zagonetnih požarih v Šmarjah, ki a o trem posestnikom napravili ogromno škodo. V nedeljo, 25. januarja, so nekateri opazili neznanca pod kozolcem posestnika Jakoba Kastelica na Velikem vrhu, ki se je ravno pripravljal, da zažge kozolec. Nekateri so poskušali, da ga ujamejo, pa se jim ni posrečilo, ker se je zgubil v gozd. Komaj tri dni potem je šel u-čenec Anton Jane iz Pleš skozi gozd v šolo. Nenadoma stopi predenj neznanec, star kakih 30 let, ki ga je začel izpraše- Nipič, star 58 let. — Na Čatežu pri Brežicah je umrla Josi-pina Kodrič, stara 30 let. — V Ljubljani je umrl Anton Ravnikar, poštni upokojenec. — V Celju je umrla Ana Holobar-jeva, posestnica v Vrežu, stara 59 let. — V Ljubljani je umrla Marija Šubljeva, roj. Ster-letova. malno osemurno delo za žen ske, za katere je bilo do zdaj vati, kako se piše, kje še se- dovoljeno deseturno delo. Predlog vsebuje par izjem. — Drugi predlog zadeva starostno pokojnino, po katerem bi bili pod gotovimi pogoji upravičeni do pokojnine, katera bi ne smela presegati $260 na leto, osebe nad 70 let stare. — Po tretjem predlogu pa bi bile uravnane plače delavcev tistih kontraktorjev, kateri dobijo po pogodbi kako delo od države, ali kakega drugega političnega značaja. '-o- DEČEK SE OBESIL Aurora, 111. — lOletnega Fairman Campbella so v torek našli v kopalnici na njegovem domu obešenega. Kakor so zdravniški pregledovalci ugotovili, ne gre za samoumor, brez vsakih sredstev. Šele po njegovi smrti so ugotovili, da je njegovo ime R. W. Scott, in da je bil svoječasno sodnik in voditelj republikancev v Albany, N. Y. — Bil je prominentia osebnost med juristi. Ko pa je bil pred 12 leti potol- skoraj 5000. — London, Anglija. — Policija je aretirala v Glasgowu 13 škotskih trgovcev, kateri so obdollženi, da so bili v zvezi s sleparijo, ki se je izvršila pri podjetju Scottish Amalgamated Silk in ki je znašala dva in nosti v blagu. Več večjih ame riških podjetij je že pričelo s pogajanji, da ustanove svoje podružnice v Kanadi, da ne bodo prizadeti njih produkti od povišane carine. -o- PRI BELEM DNEVU OROPANA Chicago, 111. — Med tem, ko je Mrs. M. B. Pittman korakala pretekli torek po Astor St., se ji je v bližini Burton Place približal neki moški in jo prosil miloščine. Dala mu je $1. Takoj nato .pa sta pristopila dva druga moška, ji potisnila samokres med rebra in zahtevala denar. Eden njih je iz torbice pobral $40, dočim ji je drugi strgal z ušes biserne u-hane, vredne $150, in sicer tako brezobzirno, da ji je povzročil poškodbe. Vse to se je zgodilo ob belem dnevu sredi gosto naseljenega okrožja. verjetno, da bi zopet prišlo do diktatorstva. V celi deželi, kakor tudi v glavnem mestu vlada mir. čen pri volitvah, je brez sledu poi miHjona dolarjev. TIHOTAPC. POTOPILI LADJO New York, N. Y. — Nad vse nezadovoljni so bili suhaŠki obrežni stražarji z uspehomjki so ga dosegli po dolgem lovu za tihotapsko ladjo La Espe-rance. Nad 50 strelov so spustili na njo in tihotapci so bili končno prisiljeni udati se. — Rajši pa, kakor bi svojim zasledovalcem zapustili plen, — na ladji se .je namreč nahajalo za kakih ,$40,000 pijače, — so odprli . podvodne zaklopke in spustjlY.v6<|o v ladjo, da se je potopila takoj nato, ko so tihotapci prišli v roke stražarjem, ki so se tako obrisali pod nosom za ves plen. izginil. Nekatere priče so izpovedale, da se je potikal od mesta do mesta pod izmišljenim imenom J. J. Williams ter je, živel od miloščin in od denarja, ki ga je slučajno mogel kje pod kako pretvezo iztis-niti. — O njegovi smrti so obvestili njegovega brata, ki je dal prepeljati truplo v Albany -o- PRAKTIČNI NEMCI Friedrichshafen, Nemčija. — Kovinsko ogrodje, ki je c-stalo od angleSkega zrakoplova R-101, ob katerega katastrofi je izgubilo življenje o-krog 50 oseb, bo v par dneh prepeljano semkaj, kjer bo prelito in uporabljeno za nov Zeppelinov zrakoplov Zračna ladja "Graf Zeppelin" se bo podala na svoje polete koncem marca. Prvo potovanje bo napravila v Egipt, kjer bo v mestu Kairo pristala. -o—- ŠIRITE AMER. SLOVEN CA I — Managua, Nicaragua. — V boju z vojaškimi četami v aližini E1 Tule je bilo pretekli ;orek ranjenih pet vodij upornikov. Boj je trajal okrog 30 minut. marveč se je deček bržkone ponesrečil, ko je skušal izvršiti kak čin z divjega zapada, o katerem je čital v kaki povesti. POŠKODOVAL DRAGOCENO SLIKO Haag, Nizozemska.— V narodno galerijo v Amsterdamu je vdrl neki moški in s sekiro razsekal znamenito sliko, ki jo je v letu 1656 izdelal slavni daj po noči stražijo in če ima pri sebi kaj denarja. Nato mu je sam preiskal žepe in mu za gi-ozil, da ga ustreli. Šolarček je pred neznancem pokleknil in s sklenjenimi rokami in solznimi očmi ga prosil, naj ga ne ustreli. Ko se je šolar-ček že nekoliko oddaljil, je neznanec ustrelil za njim, k sreči ga pa ni zadel. Ves preplašen je Jane pritekel v šolo in vse povedal. Vso stvar ima sedaj v rokah orožništvo. , -o- Župna cerkev na Jesenicah Cerkev je sedaj v toliko«do-gotovljena, da jo je treba samo še poslikati,postaviti stranske oltarje in klopi. Cerkev ima sedaj prav lično pročelje. Le zvonik nekoliko kazi vso lepoto, ki je bil za Časa vojne o ropan bakrene strehe. Zani mivo je, da so razni delavc pri prenavljanju vsega skupaj delali 47,804 ure. --o- " Za 100 dinarjev Gruča gledalcev se je zbrala na Kapucinskem mostu v Škofji Loki, da prisostvuje svojevrstni senzaciji, ki jo je skupina pivcev pripravila jav-' Povožena starka Na cesti Ptuj-Maribor je med Št. Janžem in Sv. Miklavžem šofer Alojzij Canjko, ko je hotel prehiteti neki voz, povozil 661etno Marijo Šebila. Nesrečnica ima vdrto lobanjo, zlomljeno levo nogo in več drugih zunanjih in notranjih poškodb. -o-- Požar Pri posestniku Josipu Kača v Teharjih je popolnoma pogorelo gospodarsko poslopje, ki je bilo založeno s krmo, ki je tudi vsa zgorela. Zgoreli so ;udi vozovi in več gospodarskega orodja. Zažgali so o-roci. -o- Nesreča V Št. Rupertu pri Krškem je hlapec Ivan Marenče napajal konje. Pri tem ga je pa eden konjev tako nesrečno udaril v obraz, da mu je prebil lično kost. Z drevesa je padel Posestnik Jožef Čretnik iz Ješence je pri delu na drevesu padel doli in si zlomil hrbtenico. Malo je upanja, da o-zdravi. -o- Do smrti se je opekla Kmetica Bušič iz neke vasi pri Križevcih je pri ognjišču pre-la. Pri tem se ji je pa vnela obleka in predno so prišli na pomoč, je bila ženska že vsa v plamenih in ie tudi kmalu nato umrla. nosti. Lovro Pogačnik iz Pu- BUTLER SE JE POMIRIL South Bend, Ind. — Po aferi. ki jo je nedavno imel vsled svoje izjave o MussOliniju, je general S. D. Butler pretekli torek zvečer prvikrat zopet javno nastopil, in sicer pred tukajšnjo publiko. Imel je obilo poslušalcev, kajti pričakovalo se je, da bo kaj novega povedal o Mussoliniju. Razočaral pa jih je, kajti te zadeve sploh ni omenil. Pač pa je posvetil svoj govor banditstvu in posebno je na piko vzel Al. Caponeja in je dejal glede njega: "Kadar se bo zbudilo javno mnenje, bo Al Capone marširal nazaj v Italijo — toda o Italiji ne smem govoriti." pod imenom "Anatomija dr. John Deymr.na. ' Zadal ji je pet udarcev. Dasi je slika, katere vrednost se računa na $400,000, znatno poškodovana, vendar so izvedenci mnenja. da se bo dala še popraviti. Moški ni hotel izdati vzroka za svoj čin. PREISKAVA GLEDE CEN MLEKU Washington, D. C. — Preteklo sredo so bili poklicani pred gospodarski pododbor senata zastopniki raznih organizacij mlečne industrije. Izpovedati bodo morali, kaj je vzrok temu, da se še vedno mleko prodaja odjemalcem po skoraj 14c kvart, dočim ga tfilekarji plačajo farmarjem po 4 in pol centa. — Najvišja cena mleku je v Charleston, S. C., namreč 19 centov; naj nilžja pa v Minneapolis in Milwaukee, namreč 10c za kvart.' slikar Rembrandt in je znana jštala je bil pripravljen za ceno 100 Din. skočiti z omenjenega mostu, kakih 15 m globoko v ledenomrzle valove Sel-ščice. Nihče ni posebno veroval, da bo Andrej tvegal drzen skok, pa se je 'že pojavil drzni skakalec sredi mostu, preplezal ograjo in se pognal v glo-bočino. Za trenutek so mrzli valovi zagrnili nenavadnega plavača in že si je Andrej s krepkimi gibi rezal pot proti obrežju, kjer ga je čakala obljubljena nagrada, ki je bila dovolj trdo prislužena. -——o- Pomlad in jesen v objemu Starokrajski listi objavljajo sledeče čudo: Tla pokriva sneg. Izpod snega pa rinejo glave čudni gostje: jesenska krizantema, zvončki in vijolice. Človek skoraj ne verjame očem, ko vidi, a je resnično. -o- Smrtna kosa V Mariboru je umrl Franc Dobro jih je potegnil Mesarski pomočnik Janez Žnidaršič, roj. v Boštanju, pristojen v občino Studenec v krškem okraju, je na zvit način izvabil od trgovca BeretiČa v Šmarjeti cel tisočak. Od tam je šel poskusit srečo k posestniku Kunstlju v Klenovnlk, kjer mu je tudi uspelo, da mu je posestnik izročil par; volov, vrednih skoro 10,000 Din. — Zviti ptiček je neznano kam pobegnil. -o- Slavne šentjernejske kokoši št. Jernej posebno slovi po imenitnem ptiču, petelinu, o katerem govori prislovica: "Lepšega mesta ne j kot je Št. Jaren, lepšega ptiča nej, kot je petjalen." Kako so dobri ti petelini, vejo namreč prav dobro kurji tatovi, ki so jih po Št. Jerneju že veliko pokradli in pojedli. Tako se glasi poročilo. »fcritn Z AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 20. februarja 1931 AMERIKANSKI SLOVENEC jPrvj in najstarejši slovenski L Ust v Ameriki. P Ustanovljen leta 1891, Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-leljkov in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: J849 W. 22nd St., Chicago, 111. Jelefon: CANAL 0098 Naročnina: Ca celo leto Za pol leta . ga četrt leta __________________________$5.00 ________________2.S0 ..........................1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto__________t--$6.00 Ea pol leta__________3.00 ga četrt "leta ____________________________- 1-75 ____ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Adress of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year .................................. $5.00 For half a year ---------------------------- 2.50 For three mpnths ........................... 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ___________________________$6.00 For half a year -------------------------- 3.00 For three months ..........................- 1.75 JJ. M. Trunk: Glasovi o encikliki Pija XI. o zakonu p h. Pri zakonu gre za važna in odločilna vprašanja. Obstanek družbe sloni na nekaterih teh vprašanj. Vsako vpraša-pje ima le en pravilen odgovor, dasi se skuša odgovoriti na freč načinov. V tem je razlika pri odgovorih, in razlika pri podbah o kakem danem predmetu ali vprašanju. Odgovori in sodbe' morejo biti napačne, zgreišene, najmanj pač manj pravilne, a imajo vsaj lahko vsaj nekaj verjetnosti, ako so podane z neko resnostjo, dasi slonijo na napačnem pojmovanju. Tako je večinoma z glasovi in sodbami o encikliki. ki prihajajo iz krogov, kateri odklanjajo katoliško mentaliteto, a zastopajo tudi svoja naziranja vsaj resno, iskreno in subjektivno odkrito. Pri nasprotnih glasovih iz slovenske strani ni niti duha niti sluha o kaki resnosti in vsaj navidezni objektivnosti,' ker ti materialistični krogi morajo nasprotovati iz principa, in ker za kako količkaj znanstveno odklanjanje niso niti zmolžni, so njih glasovi, kakor smo iz vsaj navedenih videli, sama groba smešenja, od katerih pa navedena niti niso najgrobejša, ker drugi prekašajo celo beznico. Naj sledi nekaj najmanj zanimivih glasov od resne nasprotne strani, da se vidi razlika tudi pri — nasprotnikih. Papež, poglavar cerkve, stoji na neizpremenljivi podlagi moralnih obveznosti. Moralna načela so kakor aksiomi, ki se ne morejo izpremeniti. Že tu se pota ločijo, ker drugi so naziranja, da se moralna načela izpreminjajo s časom. "The Journal-Courier" v New Havenu meni, da "se pri porodni kontroli in sterilizaciji ta mnenja najbolj ločijo." Isti list pa pravi, da v mnogih točkah je treba soglašati s papežem. "Ni treba," pravi list, "posebnih verskih naziranj (ereedal devotions), da se pritrdi, da, je splav (abortion) umor. Brez vsake posebne udanosti se mora pritrditi, da je monogamni zakon najfinejše razmerje, v kakršno moreta mož in žena »topiti, in najbolje, da se to nadaljuje." V novejšem času je zadobilo neko humanistično gibanje precej veljave. Dr. Charles Francis Potter, ustanovitelj te družbe v New Yorku, piše v "Times": ,'Ako večina inteligentnih in poštenih državljanov po preudarku sprejme neko prak-ticiranje, postane to moralno, in naj pravi kak verski voditelj karokoli hoče nasprotnega. Protispočetje (contraception) bo obstalo, in če katoliška cerkev odklanja priznanje, tem slabše za to cerkev." Hude so tu zmote, ampak vsaj dostojno in odkrito se pove. Mrs. F. Robertson Jones, predsednica zveze American Birth Control, meni v "The Times": "Katoliška cerkev se postavi naravnost v nasprotje vsakega socialnega napredka, ko odklanja porodno kontrolo. Nazori med katoliško cerkvijo in drugimi cerkvami so jasno začrtani, ker izmed večjih skupin protestantov in j udov se je druga za drugo izrekla za kontrolo." Na široko piše o stališču anglikanske cerkve. I|ft "Journal" v Milwaukee meni, da je moralna podlaga v encikliki nerazrušljiva, ampak modernih razmer ne upoište-va. "To pomanjkanje," pravi list, "dovede papeža do tega, da pravi, da država nima pravice sterilizirati teh, katerih kri .}(• spridena, in katerih deca bi bila kriminalna in duševno be-težna. Sklica je se na svetost narave, bi prilšel v nevarnost, da uniči naravo. Veda pravi, da ne sme biti. Veda veli, da se mora oboleli privesek odstraniti. Enako pravi tudi, da se oboleli duševno ne smejo razmnoižiti. Cerkev se postavlja proti vedi in zoper zahteve vede za lastno obrambo. Ker enciklika sveto in slovesno zagovarja svetost doma, se mora resno upoštevati. Kot rešitev raznih problemov, preveč prezre potrebe časa." Tudi tu je nekaj resnice pomešane s hudo zmoto, ampak dostojno je povedano. Najbolj značilen glas od nasprotne strani je prišel morda od "The New York Times". Katoliška cerkev ne premakne sidra z vsako plimo. "Ne obrača se na kako dobo," meni list, "ali na-kako stoletje. Gleda na svet in na razvitek omike sub specie aeternitatis (pod vidikom večnosti). Tudi navdušeni evgeniki morajo priznati, da utegnejo v kakem stoletju ali več njih teorije postati nezadostne, tako da se more videti tem več verodostojnosti in moči v nazorih, kateri so izraženi po sveti stolici v Rimu." V SHEBOYGANU NISO VLEKLI PLOHA Sheboygan, Wis. Našim fantom in dekletom se ta predpust kar ni hotelo v zakonski jarem. Da bi ne v:e ki i ;01oha, so se jih usmilili naš č. g. župhik in jim spisal igro i 'Kroparska ofcet",. ki so jo naši izvrstni igralci predstavljali na predpustno necleb'o zvečer v dvorani. Kot sem ču*. se je vse vršilo precej po ame-rikansko. Tu ne poznamo počasnosti. Omenjena igra je bila namreč spisana v soboto popoldne, v nedelj ) so jo pa že igrali. Naš gospod pa res znajo. Kako lepo so naučili igralce! Tako smo se smejali, da smo se kar solzili. Častiti gospod, še večkrat nam pripravite kaj takega in pa lepa hvala za Vaš trud in zabavo, ki ste nam jo pripravili. V "Kroparski ohceti" pri-šepata po sredi dvorane že — F. Zagožen; godec — J. June; birič — J. Prestor; za konja pri "šajtrgi" — J. Jenko in K. Kregel; voznik — J. Stubler. Po "ofeeti" so tri dekleta: A. Skrube, J. Skrube in M. Kaker lepo predstavljale "Poboljšano trmoglavko". Pevski ■zbor je pod spretnim vodstvom Miss Skok zapel nekaj veselih pesmi. "Trije tički" so bili izvrstni. Krojač (Veršaj) je izvrstno govoril slovensko, čeprav je rojen v Ameriki. Mr. Mohar je zadel urarja popolnoma in piskrovezu Mr. Prostorju se je videlo, da je že dolgo na odru kot doma. Boljše bi ne bil mogel narediti. In ta naš Tine Kalan, kako strog sodnik je bil! Vsa prešernost 50 let poročenega ženina ga je minila. Poznal je samo postavo. Pisar Peter (Jerala), gostilničar, J. Jenko, in ga. go-stilničarka, Eugenia Fale, so se vglobili v svoje uloge. Le tako naprej, naši mladi! Gojite še nadalje slovenščino, da ne bo šla z nami ta starimi v grob. Žemljica v Zeleni dolini nam boT mnogO lažja, ako jo bo božala slovenska beseda, ko bodo naše kosti že pepel. Našemu č. gospodu še enkrat častitam na uspehu, kakor tudi vsem igralcem, ki so nam. pripravili tako zanimiv večer. Eden, ki je 'prežaP pri 'ofeeti'. V JOLIETU JE VELIKO NOVIC Joliet, III. Prav zai'es, v Jolietu je veliko vsakovrstnih novic, samo če bi imeli pravega poročevalca, ki bi jih sporočal. Ker se toliko časa nihče ni oglasil, jih bom pa jaz nabral za eno poročilo. — Delavske razmere so pod ničlo. Vreme pa imamo tako, da je nad ničlo in tako gre eno za drugim lepo naprej, da je .za delavca še vedno na ta boljšem kraju prav za prav za nič. Glede kampanje za Amer. Slovenec mi jo Jože Gršič pravil, da če bodo jolietski naročniki njemu pomagali in dobili vsak po enega novega naročni- nin in nevesta. Eden se kesa, drugega pa greva. Na odru ju že čaka "gospod", ki ju hoče poročiti, ministranti in godec. Srečnemu paru slede v presledkih starešina in teta; nato birič zatrobi in pokliče še žan-darja in njegovo ženo z metlo, da bodo pri rokah, ako bi nastal prepir med svati. Na odru je precej prerekanja in izkaže se, da "gospod" ni pravi gospod, ampak hoče le dobro zaslužiti. Na dan pride tudi resnica, da sta ženin in nevesta Iže poročena. Da se reši čast Krope, pošljejo še po župana, katerega pripeljejo v "šajtrgi". Nato zapojo še kro-parsko pesem in plešejo. Mati županja jim daje nauke o poroki in slednjič gospod žan-dar vse svate ven pomete. Za slovo župan razjasni ljudstvu, zakaj so tako slovesno "ofee-tovali". — Vsi so svoje uloge izvrstno rešili. — Osebe: Župnik — L. Majcen; ministranti — A. Markelc, H. Stigiic, IT. Skok in A. Retel; nevesta — L. Bowhan; ženin—V, Kalan; starešina in teta — K. Mohar in M. Škrinar; žandar in žena — S. Milculin in M. Krajnc; župan in županja — F. Erlah ill L Mohar; župnikov hlapec ilillllM....................................... ka, kar bo pa manjkalo, da bo on sam poiskal, in če je ne vem kaj, mora biti potem zmaga v Jolietu. V ponedeljek, 16. febr., je bil položen k večnemu počitku Anton Marchek, star 48 let. Tukaj zapušča Iženo Barbaro, rojeno Pasdertz, in eno hčer. Živijo na 403 Crowley Ave. Pokojni je bil naročnik tega lista in član društva sv. Frančiška št. 29 KSKJ. Volitve so tukaj. Do sedaj je bilo v Jolietu 13 alderma-nov in en župan. Pa so se jezili, da ne morejo nobene stvari prav sklenit, da jih je preveč. Pa so napravili tako-zvani "komišen-form", to so: župan in 4 komisjonarji. — Za županski stolček se kar štirje poganjajo. Komisjonar-jev je pa kar 42, mecl katerimi je tudi vsem dobro znani Jožef Kočevar, ki ga zelo priporočamo. Ce ga bomo vsi Slovenci volili, bo prav gotovo izvoljen. Ko sem šel na potu v mesto mimo brivnice Mr. Jožef Žel-kota, sem opazil, da je postavil notri dva stola. Ko sem ga vprašal, kaj mu če še en stol, mi je povedal, da je kupil sina, ki je' tako močan, da kakor hitro pride iz St. Joseph bolnišnice, mu bo takoj izročil stol, da se bo učil briti in striči. Ako je kateri naročnik še sedaj brez koledarja Amer. Slovenca, naj se zglasi pri meni, ali če kateri dobi novega naročnika, dobi koledar brezplačno. — Na delo za Amer. Slovenca in zmaga bo prav gotovo v Jolietu. John Kramarich, 1614 Cora St. -O- PRIJATELJU V SPOMIN Cleveland, O. Družini blagopokojnega Fr. Hrovata in sorodnikom v La Salle, 111., izrekam tem potom najglobokejše sožalje radi smrti dobrega družinskega o-četa, skrbnega gospodarja, kakor tudi pridnega mojstra, vrtnarja, ki je po težki bolezni in trudapolnem delu za svojo druižino preminul. Bil je vseskozi priden delavec in gostoljuben napram vsem, ki so prišli z njim v dotiko. Spominjam se, ko sem ga obiskal koncem januarja v družbi Rev. Odilo Hajnšeka, slov. misijonarja, ker sem se ravno slučajno mudil v La Salle. Trpel je hudo in vendar je še vedno upal, da bo spomladi zopet urejeval in presajal cvetlice okrog hiše. Rajni Frank je bil namreč pravi mojsterski vrtnar, ki je imel krasen vrt okrog hiše, kakor-šnih se prav malo vidi daleč naokolu. Čeravpo je bil precej obširen, so ga njegove pridne roke uredile v tako lep nasad, ki se ga človek skoraj ni mogel nagledati. — Mudil sem se že večkrat v njegovi hiši in bil vselej gostoljubno sprejet in postrežen, za kar še sedaj kličem prav prisrčen Bog plačaj! — Naj pokojni Frank IiorvAt počiva v miru1! Saj je trdo delal, urejeval cvetlice, drevesa in rastlinstvo in tako poveličeval stvarstvo božje in lepoto Stvarnika. Res lepi spomini za onim, ki je tukaj pridan, delaven, skrben in marljiv. Vse to pa kmalu mine in na. koncu pride plačilo za dobra dela. Kakor je bil Mr. Frank Horvat marljiv, delaven in skrben, taka je bila njegova soproga in cela njegova družina, ki so lahko v ponos naselbini. Delajte tako še v naprej. Ko sem se zadnjič mudil v La Salle, je bil pokojni Frank zelo vesel in zadovoljen, da sem ga obiskal. Ravno isti dan je namreč v postelji sopeč poslušal slovenski radio program, ki sta ga vodila Rev. Father Odilo in Very Rev. B. Ambrožič, komisar in sedanji župnik v La Salle Če tudi je trpel, se je vseeno rado val ob poslušanju programa. Naj služijo te vrstice njemu v blag spomin! Naj se blago-pokojni sedaj spočije, njegova dela naj pa ostanejo v blagem spominu pri domačih in naj najdejo posnemovalcev. Vsem odkrito sdžalje v mojem imenu in v imenti cele družine. Anton Grdina. }Z URADA SLOV. POLITIČ-NEGO KLUBA OKRAJ WILL Joliet, III. Uljudno se povabi vse slov. državljane, posebno one, ki stanujete v mestu, da se udeležite prihodnje javne seje našega kluba, ki se vrši v nedeljo popoldan, dne 22. febr. ob 2:30 v Slovenia dvorani. Na dnevnem redu bodo ko ristne in zanimive reči, ki bodo v korist davkoplačevalcem in sploh državljanom. Seje se udeležijo tudi kandidatje za mestne urade. — Veste, da bodo primarne volitve v torek, 3. marca. Takrat bomo mi Slovenci kar po 1 domače napravili križ pred imenom Joseph E. Kochevar, ki kandidira za Commissionerja. Ne zamudite te važne seje. John Ž i vet z Jr., tajnik. --—o- KRASNO USPELA PRIREDITEV V MILWAUKEE 31. JANUARJA Milwaukee, Wis. Dolžnost naša je, da se vam zahvalimo. Veliko vas je bilo povabljenih na veselico dr. sv.Janeza Evang. št. 65 KSKJ, prišlo vas je pa veliko veliko več, kakor smo mogli pričakovati. Presenečen sem bil in naravnost ginjen, ko sem videl toliko ljudi, ki so od vseh strani prihajali v dvorano z veselimi obrazi. Lahko rečem, da je bil to rekord in da nas niste še na nobeni veselici tako mnogoštevilno posetili. Ska-zali ste se nam prijazne in velikodušne in na ta način pomagali naši društveni blagajni. Iz srca se zahvaljujemo za obisk vsem sobratskim in sose-sterskim društvom, kakor tudi ostalemu občinstvu, ki nas je posetilo širom milwauške naselbine. Želimo vam o priliki povrniti, kolikor bo v naši moči. Kar bi vam pa ne mogli mi povrniti, naj vam poplača dobri Bog. S sobratskimi pozdravi. — Odbor: John Augustine, preds., Louis Velkovih, tajnik, Steve Miller, blagajnik. Glasujte za JOSEPH R. BARBIAN za Aldermana 21. warde. Indorsiran po vojnih veteranih 21. warde in od neparti-zanskega kluba. ■m * PODLISTEK * P r * - Edgar Wallace: VRATA IZDAJALCEV Roman (Dalje.) Bila je nepopisno smešna. Avba ji je bila zlezla na eno oko in pot ji je curljal po obrazu tako, da je bila še bolj rdeča. Imela je več podbradkov in ta hip je bila podobna nnšopirjenemti golobu. Kljub temu se je pa dobrodušno smehljala. — Če bi mislila, da ste me hoteli umoriti, bi vas odvedla na policijsko stražnico v Kingstohu. Tako pa vidim, ca ste se hoteli samo pošaliti, Poravnala si je avbo, odstranila šop las. ki so ji silili na široko čelo,' in se ozrla na roke, okajene od smodnika. — V bodoče se nikar ne igrajte z ognjem, — je dejala in se vrnila tja, kjer je ležala njena torbica. Vrtnar je stal ka- kor pribit, dokler ni izginila za drevjem. Potem se je vrnil na cesto, kjer je srečal prestrašenega Grahama. — Zakaj ste storili to? — je vprašal Graham osorno. — Hotel sem jo samo zastrašiti, — je odgovoril vrtnar. — Zastrašiti? Saj sem slišal tri strele... — Imela je revolver. Čujte, Hallo well, — je nadaljeval vrtnar skoro zapovedujoče, — da ne črhnete o tem gospodarju niti besedice. Graham ni odgovoril. Stopil je za Dia-no v jedilnico in .ji povedal, kaj je storil vrtnar. Diana je zmajala z glavo. — Zdaj se pa moram požuriti domov. Stara prisloviea, da so vsi zločinci blazni, se je zopet potrdila. Naj obvestim o tem Trayna ali mu poveš sam? — Povej mu raje ti, — je odgovoril Graham. In Diana se je odpeljala nazaj v mesto. Doma jo je čakal mož, h kateremu je bila baš namenjena. Vendar je pa bila preplašena, da je prišel Tiger podnevi k nji. To je bil njegov prvi poset na njenem 'domu in Diano je skrbelo, kaj pomeni. Gotovo je opazil presenečenje in razburjenje na ZAHVALA Sheboygan, Wis. V prijetno dolžnost si šteje-va, da izrečeva najprisrčnejšo zahvalo vsem našim sorodnikom, prijateljem in faranom za 'Surprise party', katerega ste nama priredili in tako moj-stersko izpeljali ob priliki 10-letnice najinega zakonskega življenja. Ker se zavedava, da ste naju počastili ne radi najinih o-sebnosti, ker nimava drugega, kakor najine dobre prijatelje, žulj eve roke in pošteno ime, pač pa radi tega, ker ste nama hoteli izkazati priznanje za večletno, kolikor je pač mogoče, nepristransko delovanje, in to pri naši fari sv. Cirila in Metoda, kjer opravljam tajniške posle, in pa moji boljši polovici, katera deluje v raznih ženskih organizacijah in je sedaj predsednica društva Kraljica Majnika KSKJ., obžalju-jeva, ker je nama nemogoče vseh imenovati, ker ste imeli preobširen program. Imenovati pa hočemo našega č. g. župnika Rev. Cherne-ta, ker po njegovi zaslugi in pod njegovim vodstvom se je ta gostija izvršila. Farani in faranke so se ope-tovano izkazali, da so vedno in povsod na strani svojega župnika, ne ozirajoč se na o-sebnosti. Mi vsi vemo, da imamo pri naši fari može in žene, ki so kot pijonir.ji, od začetka pa do danes, ostali zvesti naši slovenski cerkvi. Noben vihar, ne zbadljive in zafrkljive o-pazke, ne velike in ne male preizkušnje jih niso omajale; vzdržali so in osiveli z našim g. župnikom, da se' je privedla naša fara v eno izmed najboljših slovenskih fara v Ameriki. In od teh naših možakov in žen bomo mi mlajši zajemali inspiracije, da ne bomo omagali v resnici velikokrat pod težkimi in Številnimi žrtvami, da bomo sledili s križem za Kristusom, kakor ste nam vsem mlajšim vi naši farani prvaki polagali na srce ob priliki naše gostije. Zato se vam še enkrat vsem, kateri ste žrtvovali čas in denar za naju, od srca najlepše zahvaljujeva in ako nama bo mogoče, ob priliki poVrneva. Vam udana, (Ogl.) Mr. in Mrs. Joseph Godez. njenem obrazu, čim je Vstopila v »prejemnico in ga zagledala na divaru z Ilustracijo v roki. — Tudi jaz imam stanovanje v tem o kraju, — je dejal Trayne nepričakovano. •— Naj^l sem ga že pred dvema letoma. Policija ve to, vam je pa ta vest menda nova. Kaj sta imela z Mawseyjem? — Kako veste to? — je vprašala Diana presenečeno. — Vaš mož mi je telefoniral. Dobro bi bilo, da bi ne telefoniral vedno tako razburjeno. Mawseyja sem poslal drugam. Dober delavec je, samo misli premalo. U-pam, da nam njegova prismodarija ne bo delala sitnosti. Raje ga pošljem tja, kjer ga ne bodo mogli ujeti. — Gospod Trayne, zakaj zaposlujete ljudi njegove vrste? Trayne, se jo dobrodušno nasmehnil. Njegov smehljaj je bil res očarljiv. • — Saj sem že rekel, da je dober delavec, a poleg tega sem dolžan njegovi ženi hvaležnost. Seveda ne" sluti ne ona, ne on, zakaj. Toda hvaležnost je že od nekdaj moja slabost. - Diana si je zamišljeno grizla nohte. — Dejali ste šestindvajsetega? Trayne je prikimal. — To je prezgodaj. — Davi sem zvedel, da ima Richard Hallowell tega dne službo. Diana ga je presenečeno pogledala. — Richard Hallowell? Kaj ima oil o-praviti z vašim naklepom? — Zelo mnogo, — je odgovoril Trayne. — Kaj niste čitali Grahamove knjižice? Diana je odkimala z glavo. — Zdi se, da vaš dragi prijatelj Graham ni imel časa, da bi vam to zadevo pojasnil. Ta dan je prikladen iz mnogih razlogov. Ugodna sta oseka in lunina faza, ker bo tik po mlaju. Poleg tega je ta dan neposredno pred otvoritvijo parlamenta, ko bodo potrebovali kraljevsko krono in žezlo. Ne vem samo, kakšno bo vreme. U-pam, da bo deževalo. — Vrtnarja pošljete torej drugam? Trayne je pritrdil. — Toda ne pošiljal bi ga proč, če bi ne potreboval tam od danes drugega moža— dobrega krojača, — je dejal Trayne. Diani je bilo sicer tesno pri srcu, vendar se je pa zasmejala. — Kaj pravite? Dobrega krojača? Da ne pozabim, Trayne, — je dejala nepriča- kovano, — obljubili ste mi bogato nagrado. Kaj torej zahtevate od mene? Tiger Trayne jo'je pogledal, rekoč: — Vaša naloga je sila enostavna. Želim samo, da obedujete z Lady Cynthie Ruis-lipovo. Diana ga je presenečeno pogledala. — Obedovati? Jaz? — se je zasmejala zaničljivo. — Kaj mislite, da bi me Lady Cynthie Ruislipova povabila na obed? Kaj ne. veste, kakšen odgovor bi prinesel vaš sluga od nje? To je blazna ideja. V tem pogledu vam pač ne morem ustreči. Trayne je vstal, skrbno je zložil Ilustracijo in jo položil na mizo, kjer jo je bil našel. — Nasprotno, zelo koristni mi boste. —-Saj ste bili zaročeni z bratom Grahama Hallowella, kajne? Diana je pritrdila. — Dečko? — je vprašal Trayne.—Vem o njem samo, da je dober in pošten. — On . . . je začela Diana, toda, Trayne jene leg $100.00, for both $250.00, etc. From all this you see that D.S.D. is one of the best modern insurance for men, women and children. All you have got to do is to join in and feel hapnv with us! George Stonich, Supreme Pres. of D.S.D. —-o- Društvene vesti in naznanila IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE, ŠT. 1, D.S.D. Joliet, 111. Pravila centralnega bolniškega oddelka, ki so bila sprejeta na osmi konvenciji DSD. v La Salle, 111. Vzeto iz zapisnika. Točka 12). Podpora se ne izplača za spolne bolezni ali za bolezni, ki nastanejo zaradi lastne krivde bolnika bodisi v pijanosti, tepežu ali stavkar-skih nemirih, ali za bolezni, ki so jo pri vstopu zatajili. Člani-! ce ne dobe podpore radi bolezni ki iž virajo radi navadne mesečne bolezni, ali nosečnosti. Točka 13). Članica dobi podporo po preteku 30 dni po porodu, ako je nezmožna za delo; ako pa članica zboli po porodu na kaki drugi bolezni ki ni v zvezi s porodom, dobi podporo že po štirinajstih dneh po porodu. Točka 14). Članici se izplača $15.00 za porodno podporo. Točka 15). Ako član(iea) zboli, se mora takoj javiti zdravniku in društvenemu taj- niku ustmeiio, pismeno ali po kaki drugi/osebi. Istotako se mora takoj javiti društvenemu tajniku in zdravniku, isti dan ko ozdravi. Točka 16). Bolni član(ica) mora vsaj enkrat na teden obiskati zdravnika, ali pa zdravnik člana(ico). Ako pa bolnik biva predaleč, da ga društveni obiskovalci ne morejo posetiti, ali če je v bolnici, tedaj ga društveni obiskovalci ne pose-čajo. V takem slučaju mora imeti bolnik vsaj eden bolniški obisk vsaki teden. Radi neozdravljive bolezni ni potreba • obiskovalcev, bolnik pa mora' imeti eden zdravniški obisk vsaki mesec. Vrhovni zdravnik ■ sme v vseh slučajih bolniška obiskovanja pomnožiti ali pa i zmanjšati. Le dobri zdravniki, (M. D.) se upoštevajo. i Točka 17). Oddaljeni čla- ; ni (ice) katerih društveni obiskovalci ne morejo posečati, ■ morajo imeti bolniški list ki ga • dobijo od društva, potrjen od javnega notarja ali mirovnega sodnika. Od društvenih čla- i noV(ic) obiskovani člani in - članice ne rabijo notarskih po- trdil. < Točka 18). Ako se član ali ! članica preseli v drugo mesto, kjer se nahaja društvo DSD., mora v teku 30 dni prestopiti k dotičnemu društvu, drugače ni deležen (na) podpore v slučaju bolezni. [Točka 19) ; Člani (ce) potujoči ali bivajoči izven Združenih držav ali Kanade, niso deležni bolniške podpore in ne plačujejo v ta sklad. Točka 20). Obiskovalci morajo vršiti svoj posel točno, ako jim je pa nemogoče to izvršiti, se morajo opravičiti pri društvenem tajniku in on pošlje drugega (e) obiskovalca. V slučaju da se član ali članica zoperstavlja obiskovati bolnika (ice), ga mora njegovo društvo po svojih pravilih kaznovati. Točka 21). V slučaju da društvo dvomi nad zdravnikom, si sme izbrati drugega zdravnika. Točka 22). Rabiti se sme le zdravniške listine DSD., ki so veljavne za dobo 30 dni po prejetju iz urada, ki se po seji društva pošljejo vrhovnemu zdravniku, kateri jih pregleda in s pripombo pošlje glavnemu , tajniku. Ako je podpora upra- j vičena in odobrena, glavni j tajnik izdela ček in ga pred- s loži v podpis glavnemu predsedniku in blagajniku, nakar ga pošlje društvenemu tajni- i ku, da ga ta izroči bolniku. z Točka 23). Bolnik izgubi i pravico do podpore, ako o- r pravlja kakoršnokoli delo do- 1. ma, ali izven doma. Točka 24). Ako bolnik po-seča med boleznijo javne lokale brez zdravniškega dovo- / ijenja, izgubi vse pravice do § podpore. 6 Točka 25). Ako se članu ali V članici dokaže, da zahteva bolniško podporo na neopravičen način, se ga izloči iz tega razreda za vselej. Točka 26). Ako se društvu fJ dokaže, da podpira neopravi- ^ cene zahteve, mora društvo 1 vrniti DSD. vse povzročene .a škode, ali se ga pa postavi pred jI glavni porotni odbor, za kazno-vanje. f Točka 27). Član ali članica, ki hoče pristopiti v višji bolni- r ški oddelek, se mora podvreči ^ zdravniški preiskavi. i Točka 28-. V slučaju, da na- 1 stane radi številnih izplačil v < bolniškem skladu primanjkljaj * mora glavni izvrševalni odbor t razpisati poseben asesment, * da se primanjkljaj nadomesti ' in blagajna opomore. 1 Točka 29). Novi člani in < članice, ki plačajo v bolniški sklad toliko kot znašajo trime- 1 sečni prispevki njegovega od- < delka, je deležen (na) bolni- 1 ške podpore takoj po pristopu, s Drugače pa le po preteku 90 J dni po pristopu. To je jako 1 važno za vse naše člane in čla- 1 > nice, da se ravnajo po pravilih ; ! DSD. i i Točka 11 je pa najbolj važ- ■ i na in se glasi: Kdor je dolžan! na asesmentu ali drugih dono-i skih ne dobi podpore. — Zato - se pa prosi vse člane in člani- - ce, da redno plačujejo. c Obenem tudi vabim vse na-i še člane in članice društva sv. , Družine št. 1, DSD., da pridejo i na prihodnjo drugo mesečno - sejo v nedeljo popoldan točno i ob 1 uri. Seja bo v stari šoli. i Kakor znano je bilo na zadnji - seji odobreno darilo našemu i bivšemu predsedniku, George a' Stoniču. Zato je tudi on pole vabljen na to prihodnjo sejo, k kjer mu bo društvo poklonilo a dar, za njegovo 16 letno poslo-a vanje pri društvu. IjJil je res i, dober voditelj in obenem tudi predsednik naše mlade in slav-i- ne organizacije DSD. Želimo i- mu v imenu našega društva, da i, bi še dolgo dolgo vrsto let ži-a vel v zdravju in veselju. Živi-d jo naš glavni predsednik a George Stonich. i- Na .seji bomo tudi izvedeli, n koliko in kako obstoji izid na-)-;še zadnje veselice. —- Na svi- denje v nedeljo popoldan. —\l S sobratskim pozdravom t Louis Martincich, taj. £ -o----r IZ URADA DRUŠTVA SV. I CECILIJE ŠT. 12, DSD. c Joliet, III. J Zahvala. Podpisane uradnice društva sv. Cecilije se naj- ( iskrene je zahvaljujemo vsem, 1 ki so se udeležili naše zadnje 1 plesne veselice dne 10. teb. v 1 tako lepem številu. Posebno se ' zahvaljujemo Frank Wedicu, George Stonichu, Louis Mar- ( tinčiču, John Peteku, Frank 1 Vraničaru, John Videtiču, Pe- : ter Pluthu, Frank Likovichu, ' Mathew Krallu, Edward Štu- ; kelu, Joseph Sterbencu za njihovo pomoč pri tej veselici. Ravno tako se tudi zahvalimo ' vsem članicam in odboru, ki je ' bil izvoljen, da so vse preskr- 1 beli in je šlo vse v tako lepem . redu in tudi dekletom, ki so prodajale Valentines. Miss An-, | na Nemanich je bila izvoljena; za kraljico ona je imela večino Valentines; potem je bila Bertha Perush in Elizabeth 1 Petrič. Vsaka je dobila lepo nagrado. Ob H. uri je bil "Grand March", katerega je jVodila kraljica in potem vsi, ki j j so bili navzoči. Potem je bil! '"lunch" in potem so spet ple- i sali do ene popolnoči. Torej še enkrat hvala vsem! Ker se ne moramo vsakemu posebej zahvaliti, naj velja ta i zahvala vsem, kdor je kaj po-nagal in vsem, kateri so prišli • na to veselico. Bodite pozdravljeni. Mrs. Anna Nemanich, preds. Rose Bahor, tajnica. Jennie Nemanich, blag. XKKKKM)Q<>OO<>O i Our Young DSD | <>00<>0000<>0000<>0<><^0000-'; NEWS OF ST. CELEIA'S Joliet, III. Supreme Sec'y Frank We-die's phrase, at St. Celeia's Valentine Hoppe Feb. 10, 1931. Is everybody hapy, "Yes and how" they all shouted in laughter. To the strain of Ted Bolte's orchestra we all danced from 9 till 1 o'clock, and what a dance it was. The music was marvelous, the decoration were gorgeous, the hall with its colored dim lights, little hearts dangling above from one side of the hall to the other and not to forget the sweet little cupid with its bow and arrow fluttered around with hearts to complete a real Valentine setting, and a pretty one. St. Celeia's Society of DSD. have to give their members credit, they certainly know bow to put a dance over, it's a success everytime, and why? Because they see to it that they all enjoy themselves and are treated right. All them that are members of St. Celeia's Society surely can be proud of it. Anna Nemanich receiving the most Valentines, was crowned Queen of Hearts, and her maids of honor were Eliza- [c beth Petric and Bertha Perush ji and each received a beautiful ;c prize, and then the Grand't March proceeded with the c crowned Queen, with her es- i cort in the lead, and what a 1 turn out it was. After the t Grand March we all took our r place and a delicious lunch i was served by the committee, t which was enjoyed by every- c one. 1 Another attraction of the j evening was the moonlight s dance, they all joined in this < step to the lovely waltzes the ] orchestra played. The leader 1 announced they should all j 0111 . i in singing which they did and j t this one song which won't be. < forgotten "Let me call you ji Sweetheart" and what a ; melody it was. t] Success to St. Celeia's of 1 DSD. and may we have the < pleasure of being invited again < i to their dance. 1 Who is the Celeian? We ' haven't succeeded yet; but our ' mind is wondering. Mitzi and Ritzi. O i > OUR YOUNG D. S. D. I And it was a grand success! ; Nothing could be of more in- ■ 'terest to our many patrons than to read of the events which occurred at the Valentine Whoppee Hoppe, sponsored by St. Cecelia's Lodge, on February 10th at the Slovenia TIall. One hundred and fifty couples danced in a ball-room converted into a bower of hearts. Red lights which looked like roses, so .cleverly were th€y covered, served as illumination of the hall. The stage setting was beautiful and unique. The orchestra was completely screened from the dancers by a curtain made in cascades out of red and white crepe-paper streamers. In the center of the stage, two large hearts with the letters, "My Sweetheart" written with silver flitter, hung suspended above the red footlights. A life size cupid aiming his arrow at the hearts above1 him completed the setting. The beauty of the dance-hall was enriched by the many lovely gowns which were , worn by the young ladies [ present. Formals, semi-formals . and informal«, all made a gallant bow at the biggest event of the social season. At 10:30 ,twelve young wo-l men, with dainty red heart ' aprons and skillfully decorated red and white trays, came on . the dance floor. The music ! was silenced for fifteen min-r utes> as the girls energetically i sold their Valentines to the ! young men who in turn sent i them to some girl they favored. ) The Valentines disposed of t the music was resumed until s they were counted. Mr. Frank f Wedic, Supreme Secretary, announced the girl who was to I be crowned "Queen of Hearts", s It was a happy moment for I'Miss Anne Nemanich, daughter of Mr. and Mrs. Anton Nemanich Sr., when her name was called off as the one receiving the most Valentines. A chorous of cheers and congratulations filled the air as she was gal-, iantly raised for a minute on the shoulders of a group of men. Miss Bertha Perush, also a member of the DSD. bovrling team winning the second prize or first "Maid of Honor". Miss Betty Petric, daughter of Supreme Treasurer, won place as second "Maid of Honor". The coronation of the Queen was presided over by Mrs. Anton Nemanich Sr., our President, and Mrs. Rose Bahor, Secretary. The "Queen" duly crowned and looking indeed regal With her red velvet robe and glittering gold crown was presented as first prize a hand-laced- Cordova purse, the second and third prizes being a ( chiffon scarf and two dance handkerchiefs respectively. The grand march was led by j the "Queen" and her escort, Mr.- Lawrence Hartigan, fol-i lowed by Miss Bertha Perush, escorted by Mr. Edward Pli-sich, followed by Miss Betty. Petric who was escorted by1 Mr. Joseph Surinak. The entire IZVOLITE , ZA ALDERMANA V 21 WARDI i John J. Lagodnyi Mr. Lagodny je1 pošten in vesten mož in vreden vsega zaupanja za ta važni urad. V 21 ward i rabimo dobrega poštenega moža za aldermana in to in tak mož je Mr. Lagodny. Priporočam vsem volilcem, da na dan primarnih volitev dne 24. februarja oddajo zanj svoje glasove. Mr. Lagodny kandidira na demokratskem tike-tu. Ne pozabite nanj in gotovo glasujte zanj! Dosedanji alderman 21. j warde, Dennies A. Horan, se je izrazil o Lagodnyu tako le: "I)a se bo izvršilo delo, katerega sem jaz začel in pa da pridejo načrti, ki sem jih zasnoval za zboljšanje raznih stvari v našem wardu do svoje ve-' Ijave, zato prosim prebivalce . 21. warde, da izvolijo za aldermana John J. Lagodnya." • i (Oglas naročen po Mr. Jack Schwabu) crowd joined in the march following the leaders around the hall. After the march all partook of the delicious lunch which was prepared by the i ladies of the Lodge. The cookies which were made in the shape of hearts, men and women, were the cause of much comment as one out of the tv?o each one got had beautiful sentimental sayings written on, adding a true caterer's touch. The most hardly waited moment arrived as the hall was darkened and the moon lit for the much anticipated moonlight waltz. It was the most beautiful seene witnessed as the young couples swaying slowly to the soft strains of the music, joined in the singing of "Let Me Call You Sweetheart" and "The Waltz You Saved For Me". So on through the .night till one o'clock the merry-makers made whoopee. It was with lagging feet that the people left the hall where never in the history of Joliet's social functions did the young folks have such a merry time. | There's a saying around town now that goes something 'like this: "Well, it takes St. Cecelia's to do the real thing. They certainly know how to put over anything." The Cecelian's. SWE5 11 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 20. februarja 1931 iniuiiawHiiiaiaiimwr 2 SIR H. PJDER-IIAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST, Iz angleščine prevel Jos. Poljanec iiiaiwHiiinnnuiaiii! »■iiiiaiin Bila je sama, mrzla, lepa, kakor da bi bila izklesana iz mramorja. "Pokopala sem ga pri kosteh njegovih bratov in njegovih očetov," je rekla odgovarjajoč na vprašanje, ki so ga izražale moje oči. "Mislila sem, da je najboljše, da ga ne vidiš več, da ti ne poči srce." "Dobro si storila," sem ji odgovoril, "ampak srce mi je že počilo." "Ali je morilec mrtev?" me je vprašala na to z istimi besedami kakor Diaz. "Mrtev je." "Kako je umrl?" Povedal sem ji v malo besedah. "Sam bi ga moral ubiti; kri najinega sina ni maščevana." "Sam bi ga bil moral ubiti, ampak v tisti uri nisem iskal maščevanja; gledal sem, kako je maščevanje prišlo iz nebes, in sem bil zadovoljen. Morebiti je najboljše tako. Iskanje maščevanja je prineslo nad mene vso bedo in tugo; maščevanje je Gospodovo, ne človekovo, kakor sem prepozno doznal." "Jaz pa ne mislim tako," je rekla Otomi in izraz njenega obraza je bil oni izraz, ki sem ga bil videl, ko je udarila Tlaskalanca, ko je oštevala Marino in ko je kot voditeljica žrtvovanja plesala na piramidi. "Da bi jaz bila na tvojem mestu, bi ga bila ubila pomalem. Šele kadar bi jaz bila gotova, potem bi hudiči lahko pričeli, ne poprej. Ampak to je. brez pomena; vsega je konec, vsi so mi'tvi in ž njimi moje srce. Sedaj pa jej, zakaj utrujen si." Segel sem po jedi, potem pa sem se vrgel na posteljo in zaspal. V tem sem slišal glas moje žene Otomi, ki mi je rekla: "Zbudi se! Rada bi govorila s teboj," in v njenem glasu je bilo nekaj, kar me je vzru-valo iz trdnega spanja. "Govori," sem ji rekel. "Kje pa si, Otomi?" "Tukaj zraven tebe. Nimam počitka, zavoljo tega sem sedla. Poslušaj. Srečala sva se pred mnogo, mnogo leti, ko te je Guatemok pripeljal iz Tobaska. Oj, dobro se spominjam, ko sem te prvikrat videla, Tjula, na dvoru mojega očeta Montezume v Čapalte-peku. Ljubila sem te takrat, kakor sem te ljubila vse izza tedaj. Jaz vsaj nisem zašla za tujimi bogovi," in bridko se je zasmejala. "Čemu govoriš o teh rečeh, Otomi?" sem jo vprašal. "Ker me je ravno volja. Ali mi ne moreš odtrgati še eno uro svojega spanja, ko si jih odtrgal toliko? Spominjaš se, kako si me preziral — oh! Mislila sem, da bom umrla od sramote, ko si mi potem, ko sem dosegla, da sem postala tvoja žena, žena boga Tezka-tlipoke, povedal o dekletu onstran morja, o tisti Liliji, ki je njen prstan še sedaj na tvo: jem prstu. Ampak preživela sem vse in te ljubila še bolj zavoljo tvoje poštenosti; ostalo ti je vse znano. Priborila sem si tebe, ker sem bila vrla in pogumna, in sem legla poleg tebe na žrtvenik, kjer si me poljubil in mi rekel, da me ljubiš. Ampak ti me nisi nikdar ljubil, nikdar v resnici, in ves čas si mislil na tisto Lilijo. To sem vedela že takrat, kakor vem sedaj, dasi sem skušala prevariti samo sebe. Tiste čase sem bila lepa, in to je že nekaj za moškega. Bila sem zvesta, in to je še več, in enkrat, dvakrat si mislil, da me ljubiš. Sedaj si želim, da bi bili tisti Tj iti i prišli uro pozneje in da bi bila skupaj umrla na žrtve-niku; to se pravi, želim to zavoljo sebe, ne zavoljo tebe. Rešila sva se in pričel se je veliki boj. Tedaj sem ti povedala, da razumem vse. Poljubil si me bil na žrtveniku, ampak v tistem trenutku si bil takorekoč že kakor mrtev; ko si se vrnil v življenje, je bilo drugače. Toda sreča ti je vzela igro iz rok in poročil si me, in mi prisegel in to prisego si zvesto drlžal. Poročil si me, ampak nisi vedel, koga si poročil; menil si, da sem bila lepa in mila in zvesta in kakršna sem že bila, nisi pa razumel, da sem bila daleč od tebe, da sem bila še vedno divjakinja, kakor so bili moji očetje. Menil si, da sem se priučila tvojemu načinu življenja, morebiti si celo mislil, da sem častila tvojega Boga, kar sem zavoljo tebe tudi skušala; ampak ves čas sem živela po načinu svojega ljudstva in nisem mogla docela pozabiti svojih bogov; ali vsaj oni niso pustili, da bi jim ušla jaz, njihova služabnica. Leta in leta sem jih odrivala od sebe, ampak naposled so bili maščevani in moje srce me je prevladalo, ali bolje rečeno, oni so me prevladali, zakaj nisem se zavedala, kaj sem delala pred nekoliko nočmi, ko sem obhajala žrtvovanje Huicelkotlu in si me ti videl pri naših starodavnih obredih." "Vsa ta leta si mi bil zvest in jaz sem ti rodila otroke, katere si ljubil; ampak ljubil si jih zavoljo njih, ne zavoljo mene; da, v svojem srcu si celo sovražil indijansko kri, ki je bila v njihovih žilah pomešana s tvojo. Tudi mene si ljubil na gotov način in ta tvoja polovična ljubezen me je malone tirala v blaznost; in taka ljubezen, kakršna je bila, je zamrla, ko si me videl zamaknjeno in sem tam na piramidi obhajala obrede: svojih očetov, in spoznal si v meni, kar sem, divjakinjo. Sedaj so mrtvi otroci, ki so naju vezali — drug za drugim so pomrli na en ali drug način, zakaj nad nje je prišlo prokletstvo, ki zasleduje mojo kri — in ž njimi je umrla tudi tvoja ljubezen do mene. Samo jaz sem ostala živa, spomenik minulih dni, in jaz tudi u-mrjem." "Ne, bodi tiho; poslušaj me, zakaj moj čas je kratek. Ivo si mi velel, naj te ne imenujem več moža, tedaj sem vedela, da je prišel konec. Ubogam te, odrekam se ti, ti nisi več moj mož in jaz bom kmalu nehala biti tvoja žena; vzlic temu, Tjule, te prosim, poslušaj me. V tvoji tugi se ti dozdeva, da je tvojih dni konec in da ni več sreče za tebe. Ni tako. Ti si še možak v začetku srednje starosti, čvrst si še in čil. Rešil se boš iz te uničene dežele in kadar si otreseš njen prah s svojih nog, bo padlo od tebe prokletstvo, ki je nad njo. Vrnil se boš v svoj domači kraj in tam najdeš njo, ki toliko let čaka tvojega prihoda. (Dalje prih.) 'Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju ln popravljanj zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo aoi tako malenkostni, da bi ne smeli delat! zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokažen!, ne [odlagajte, da bodo še slabil. Pridite takoj Jatrl In Mavs-rujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. C. V. MeKinley, D. D. S. naslednik Burrows xoboxdravnlk* D' Arcy poslopje, 2. nadstropje Kiev, sobe 204 Phone: 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, JUL Preiskava In ocena BREZPLAČNO ženska postrežnlca Odprte: el 9. zjutraj do 8 zvečer. od 10. zjutraj do 12. opoludee. V nedelje $20,000 FARMA NA PRODAJ ZA $17,000. Samo 4 milje izven Denver-ja z lepo moderno hišo in drugim gospodarskim poslopjem. Zemlje je 18 akrov jako rodovitne, na koji je 175 jablan, 7 črešenj, jagode, maline in de-; telja. Za nadaljna pojasnila se obrnite na lastnika. CHARLES BOSICK, 3016 Elizabeth, Denver, Colo.'. DR. J. E. ZDRAVNIK IN KIRURG -2000 West 22nd Street,-CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. Porabite svoje dolarje tam, kjer jih zaslužite Potujte na ameriških ladjah. 3 P o s e b n a JUGOSLOVANSKA potovanja Prebijte vesele velikonočne praznike v svoji mili domovini. LEVIATHAN - - 11. in 28. marca (preko Cherhpurga) AMERICA ---- 18. marca (naravnost v Hamburg) Nadaljivfe informacije vam na željo preskrbi vaš lokalni agent ali pa UNITED STATES LINES CHICAGO OFFICE Charles Krclkk, Gen. Agt. 21 s N. M'chiirnn Avenuo orcirrcnAii offices 4." llrondwny Ne« York CM J' ffiiniiniiDitliiiiimiiiini.............................................................................................................................. IZVOLITE V 7 WARDI za aldermana H George C. Mullena Mož, ki bo zastopal poštenje in pravičnost. Primarne volitve 24. febr. Ne pozabite glasovati zanj! I III i IIC3III lit If IttlC3III EIfflflllC3fl]l>lllll(IC71tltT'l]|EIIC^Illlltlfl)lli:3lilltll1t11ICaillIltllllllC3IIIIIIIIilI(C3llllll1lllllC3lfllllllMI1Cailllllt»IIIIC Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMANICH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois GOSPGBIRJE V JOLIETU »o prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejie MESO IN GROCBRIJO V zalogi imam redno rsake Trat« sveže ali suho prekajeno meso tei rse predmete, ki spadajo t mesar-»ko in grocerijsko obrt. JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS., JOLIET. ILL. Chicago Telefon 2917. HMiiiBiiiaiiiim^ * + * * * + * + * vsak plačilni dan in uložitej j* ga v našo vai"no in zanesljivo ■' i banko. Začudeni bodete kako hitro vaši prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite sirom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za ........................ pojasnilo in dobite odgovor * •j^gffiO^'^ v svojem jeziku. ^SiP^iM IIB ilHSillj Ako držite denar doma, iz-postavljen je raznim nevar- -^išm^^^^^S^^^Ss^^O^ | nostim, kot tatovom in ognju V ° " --. • -. --— in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Če ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Naša banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILLINOIS. WM. REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir. JOSEPH DUNDA, pomožni kasir. ■BMMHOMM (^>0000000000000OOOOOOO-OOOOOOOOOOOOOOOOoOOO^ 0 PISANO POLJE oooooockkxhk> j Trunk kwwoooooooo 1 m <53 Iveri. Albert Einstein je prišel v Kalifornijo. Tam je podnebje milo, mehko, rado tam tudi grmi. In skoroda je zagrmelo, ko je American Legion zbirala nad Einsteinom črne oblake. Morda je Einstein čutil, da je treba vse malo — omiliti? Reporter ji so silili vanj. V brk jim je povedal, da so nekatera vprašanja nelogična in nespametna. To je možato. Na vprašanje pa, če obstaja temeljni konflikt med znanostjo in vero, je odgovoril tam v mili Kaliforniji, "da pravilen in popolen odgovor bi zahteval celo knjigo." Einstein bo tudi — diplomat. Vsaj v Pro-sveti pa je v oklepaju opazka: "Na to vprašanje je Einstein že odgovoril v New Yor-ku in sicer pritrjevalno." Hvala naravi, da je odleglo, ker kaka knjiga bi le utegnila še kaj drugega spraviti na dan. V New Yorku je bil zrak zadostno "šorf", v mili Kaliforniji bi bil pa kmalu — premil. Spe- G. Molek drega: "Židje so grdi ljudje kulirajo. Kramarji, bankirji in borzni hudiči. Rusijo že imajo v pesteh, zdaj goltajo tudi Ameriko. Da, tudi katoliško cerkev so že okupirali vsaj deloma. Cerkev je izgubila milijone dolarjev v pravkar končanem letu na borzi. Kaj vendar delajo židovski župniki in škofje? !" Gotovo je mislil, da je regi-mentno podregal, in če se je pogledal v špegel, je videl tam nekakega smart boya, ki zna podregati te židovske župnike in škofe. , He, he. Prav isti judovski ali amerikanski židje so bili n. pr. nekje v Pennsylvaniji, kjer je krahirala banka, in v tej banki je bil naložen denar nekega hudo rdečega doma in hudo rdečega društva. Naj pogleda malo nazaj v Prosveto. „Kaj.delajo vendar židovski rdečkarji?" bi se prav lahko tudi podregalo, ampak — smart pač ni vsakdo. Muhasti kupci. Tako se glasi. Sovjetski listi jamrajo, da pravijo kapitalisti, da sovjeti služijo milijarde, ko imajo "sovjeti večkrat veliko izgube." Gre za neke slončke, "srečo-nosne" slončke iz, ametistov in drugih draguljev, kakršnih so naredili sovjeti v Ekaterin-burgu do deset tisoč, in so videli že lep "kšeft". Ampak nemški prekupec je bil tudi muhast, kakor so babjeverski kupci, in sovjetski fabrikanti "srečonosnih" slončkov niso bili dosti prebrisani, dasi so drugače hudo prefrigani, ker slončke so naredili z rilci navzdol, mesto navzgor, tov samih. Mubasti, in prav hudo in morda celo grdo muhasti pa so ti sovjeti, in jaz bi rekel še več, ko bi drugi ne bili tako hudo hudi, ako kdo kaj reče Čez sovjete, toraj muhasti so sovjeti, ko na eni strani hočejo zatreti vsako praznoverje, in babjeverstvo, na drugi strani pa izdelujejo "srečonosne" slončke za pospešitev prav neumnega babjeverstva. Ko bi kje drugje kaj takega zapazili, gosh, bi bilo ogorčenja nad praznovernimi in babjeverni-mi buržuji, ampak kšeft je kšeft tudi pri sovjetili, in slončki bi bili dober kšeft, ko bi se sovjeti no bili vrezali z —T rilci. Neki pravijo, da imajo je-zuitje načelo o namenu, ki posvečuje sredstva, in hudo so ti krogi hudi, ako kdo tega ne verjame in to zanika, ampak ruski sovjeti, ki so najbolj hudi na jezuite, bi celo ves svet pogreznili v najneumnejše babjeverstvo s slončki, ako bi •— neslo. Vsaj tokrat so se hudo vrezali, pa se bodo še bolj hudo na drugi strani, namreč pri — Bogu. * Na koncu sme. Pomislite ljudje božji, kaj poroča poročevalski biro Prosvete v Jugoslaviji. "Tudi v cerkvi človek lahko umre, celo pred blagoslovom. Pripetilo se je v Ma-renbergu. V cerkev je prišel... Anton Erjavec . . ., v cerkvi in med evangelijem mu je prišlo slabo, odnesli so ga, a je v hipu umrl . . ." Strašno, pretresljivo, hudo. Kam jadramo? Še v cerkvi človek ni žiher pred smrtjo. Le v nobeno cerkev več, ker tam ni varno. Upajmo, da poročevalec poročevalskega biroa še nikoli ni slišal ali izvedel, da je kdo že v kaki postelji umrl, ker drugače se on gotovo ne bo upal v — postelj! Nekaj mi šine v moje skisa-ne možgane. Evo razloga, da se v Ljubljani tako krčevito držijo kavarne. Kje drugje se bojijo smrti, in najbolj se je bojijo v — cerkvi. Tako bo tudi v Ameriki. — Mnogi počakajo na vogalu ali grejo enega švrknit, ko koga mrtvega nesejo v kako cerkev, kamor živega nikoli ni bilo. Tudi jaz sem bil hud, ko je kdo mrtev prišel v cerkev, zdaj ne bom več hud, revček se je pač smrti bal, smrti v cerkvi namreč, ampak ta šment ga je le nekje prijel za frak. POZOR! POZOR! Sheboygan, Wis. V Sheboyganu se je društvo Kraljica Majnika zavzelo, da bi članice rade vprizorile igro in —;"Lurška Pastirica". Morda ima ljudje božji — to pomeni nesrečo, in nesreče nihče noče, najmanj kak buržoazni borzi-janec, in sovjeti so dobili slončke z rilci navzdol nazaj, in škoda je velika, in brezvestno kapitalistično časopisje ničesar ne poroča, da so prišli sovjeti v tako veliko škodo, da skoroda, se zdi, še pjatiletka lahko pade v vodo. Iskreno so-žialj.ej Vsa roba s slončki in rilci navzdol pa ima drugo ozadje. Sovjeti hočejo s korenino in pri korenini zatreti vse praznoverje in babjeverstvo, kar je vrlo lepo, ampak tudi Boga in vsakega boga hočejo in pravijo, da bodo zatrli in s korenino in pri korenini odstranili, ker Bog jim je hudo na poti, ko ;se. sami smatrajo za neke bogce. Pri poizkusu zatreti Boga bo še mnogo glav razbitih, ampak to je zadeva sovje- kakšna knjiagrna vsebino te igre v zalogi. Ali je mogoče Dramatični klub, ki bi hranil to igro, ali kakšno drugo društvo, da ima to igro na rokah se lepo prosi da jo nam pošlje proti odškodnini na naslov: Mrs. Johanna Mohar, 1140 Dillingham Ave. Sheboygan, Wis. Tel. v uradu Crawford 2893 Tel. na domu Rockwell 2816 BR. ANDREW FURLAN SLOV. ZOBOZDRAVNIK URAD: OGDEN AVE. BANK BLDG. soba št. 204 Vogal Crawford m 3959 Ogden Ave., Chicago, 111. Uraduje: Od 9. do 12. dop„ od 1. do S. pop. in od 6 do 9 zvečer. Ob sredah od 9 do 12 dop. Prihranite nekaj svojega zaslužka