St. 3. V Gorici, 18. januarija 1878 Teidaj VH1 „So5a" izhaje vsak petek in velja t po§to prejemana ali v Gorici na dom poiiljana; Vse leto.....f. 4.50 Pol leta ....,„ 2,30 6etnt leta . . * . „ 1.2a Pri ozaamlil* in prav tako pri „po ilanicah" se placuje za uavaduo tristop bo vrsto: 8 kr.ie se tiska 1 krat 7 n .. ,. „ 2 „ 6 n m „ „ 3 „ Zaveie firke po prostora. SOČA Posameae itevilke as dobivajo m 10 soldov r Gorici v tobakarnici t >•• aposki ulici blizo „treh toon", — t Trsta t tobakarnici ..Via della a*. Berma 60". Dopisi naj se blagovoljno poiiHaja uredniStvu „Sce" v Gorici Via del Mu-nicipiov Ealistrovi bigilU.nadstr. narot-nina pa optavii§tva „So5e" v Gorici „Via scuole" h. 6tv. 429, II. naditr. Rokopisi ¦*" ne vraCajo; dopisi a^J bo blagovoljno frankuj jo. — Delalcem in drugim cepremoinim se narotnina sniia, akoie oglase pri uradnifttru. ftlasfk sbvenskega politftnega draitva goriSkega m brambo narodnih pravic. Grof Coronini-jev govor. | llUlje.) Ce obrnemo oft od zvunanjtga pobt/aja na zno-trmnjt dizavni poluzaj. tie odptia beuam tola/iven po- D.jalizero je po mojih mislili imi:i naj-nesreLtttfjAih uravnav. kar t>v jib je in uglo znajii; ii^tia no krvi tie kosti. in ne centralized ne fedf*rali/.mi in lunula ne za druzega, nego da zdru/tije u a pake obeli ten dveh Kt»ti*m»v. Njpjfot apar.it upiavlja tako slabo„ da !;•• more aliiliM*. Dvv ieli *e v/e piotiesa-va. kako bi se ponovilr v poravnavt z O^.^ko neka-ti'fc tuCke, ki St' imajo v.-aku toliko pivgbdavatt; pa tu bilo injure, shar o praH'in fasti dogiiati in tre-balo je. dnI'H'itt pruvtzorij; pa Ii.»g ve, alt so bo iiio-gta *ilim /Mw.kua /adeva v treh imweih prtivi/orija konrtno n-i'iit. IW tod prihaju, da vladi lu-mati east tako vlatiati. kakor bi uiorab<; pusLuudajni /.huti pa, ineito da Irt \ krafkth seaijah i/.u.Mstali ^vnjo midgh'd-ttti j-ra\ko. .>r «t«*vih prolamine ter skleiuh kako ne-obbidno pott. bn<> p<>*!avo, zbnrujejo ^ktsi«> oelo b'to in vhdi m \:tii.iuit.'iit.i v obirft dt/aMjilt stranth bti lie. pPilajo z drHiiitu. i:f^o kako bi *»i* z drum* sttauijo pu^HiiUv kar g»>toM> uv iiwr« biti tijtli vditi in pravi uam« pofctavmrin potu laitko pre-uratjia ali pr»pra\i. Na drujji stratd pa iuu htalnost dr/avttilt ti^ta-nov toako vt»lja*v, da bi gutuvu ttc /guluii nmogo b«-sj»:di, ako bi i-l* baitun za to. da hi*, dot it ue doUn'.bi; lu pono^r in «»¦ t;idt spnmune. V tent pritn<:r!jaji bi bili nturali sanio kaj pre-:ikrlu>tt zartid banke. k^je pnvibgij jo ncttaval kott-c-m pntekiiga lota. K ttesteOi j»* zadobila .stvar po-litiftio barvo. dasi je (iato gu.-pudarsktga poutena in diii oi v tern cziru infj naSimi in ogerakimi interest nobecte prave navskrizuo^ti. Skupr.pmtf tntort'S!} ngaja. da ostann ta vidik kre-(!.¦;.: zavod trdtio \tf*nit Ijrij in dobro uskrb«»van. da zal 5>tujc kop.k^r taog>s^ t;m^^knn potrvbani. da \la-da ::a-nj ptevef n« uph\a m posflitio, da tic dcla no-ber.e zlorabe s teui. da bi u»u po.-ujala tiste zueske, LISTEK. 0 stanji iensk pri raznih narodih) (Dalje.) Kakor sploh po v?eh izhodnih de&dab. tako jr tudi pri i^tTbo-Urovatzh zena niozi va robinja. To velja se vc. da !e o priprostera. kmoekein ljud>tvu, kt iivi dale-? od omikanih most. Zlasti poinilo\an^a vred-no se nam zdi stanje Cernogork. lodki osodopolnc linanfcie krize leta 1873, kt se Se vi'dno siri, so zadeli tudi razne velike obrtnije, katerim ui bilo mogo^e, da bi se bile iz splo§ne nc-zgodn iteu>kodo\iiiti! izvlekle. Ko so vidfli veliki olirtniki, da se id vlatla loti-la pravih sred>tev; s kateriini bi kri/.i v okom pri-sla.zlaMi da je imjela posojilo HO milijonov, katera >vota se je porabila deloma za take zelezidoe, katero se ne bodo labkn vzdiycvale, deloma se je pa razpo-Midda po>ame/nim druslvom, ali posamezuim, poseb-uo pioteziraniiii obrtnijskim podvzetji'in,•-- zadeli so ti veliki obrttiiki prositi. naj re tudi v njilt koristkaj preskrb:, obdol/evaje obstojefo rolno tarilb, da je ona kriva njib izgub, daairavno so poprej pri isti tariff dobro zbajali in se je /aeasanje obstoja mnogonovib obrtnijitkili /apot!etij u.stauovilo, lia je njib obdolzevauje. prazuo in da obrtnija, ako jo vodijo krepke in razumne mof.i, ne potrebuje mti zabteva protekfijoniziiia, za to iiuamo prod otmi itajjaMtejsi' dokaze. Z velikimi pripoutoeki, katero inta-jo volikt obrtuiki v rokah, za^ela ko je bila na obftir-m podlagi prav mofua protekcijska agitacija; ua Ce-bi so ji stale velike obrtttij'! z volneuim blagont na (V^kem, velike bombawe pr dilnire in barvo-tlskarnc na Oeskein in v Spodnji Av.striji. Njib lastniki so uplivni inej Ijudstvom in v par-latitetitu in miniaterstvo je zalibeg menilo, da se mora njilt pritinku vdati. Sklenilo se je, da se tie ponove coluc pogodbo se sosednimi drzavami, da bi se tako zafiela bolj protekcijska tigovska politika; toda za to je trebalo pri-voljenja od ogoiske strani. Ogersko je pa pred vsem ktttetijirka dezela in za to jt je veliko veC na tern, da varuje pou/ivalec obrtnijskih izdelkov nego izdeloval-ce ali fabrikante; Ogcrsko je tedaj privolilo s pogo-jem, da se ono primorno odskoduje. Mtnfcterstvo se je zopet vdalo dovoliv§i to od-skodbo deloma s tent, da je naredilo neke politique konoosije zastran banke, katere niso brez nevarnosti za redno nji-govo opraviLstvo in pa tnaterjalnc konce-bijer ki so izraieue v prodlogu, da bi se prenaredila Cernogorec je junak, ki nosi orozje, in se ne pe-6a z nikakim delom, razen ce je treba knezu roboti-ti. On nifi druzega ne dela, kakor je, pije, pu§i lu-lo, razgovarja se o juuastvu in spi. Delo je Cerno-gorcu sramotno, kakor nokdaj nemskim vitezom. Na-sproti pa mora vsa hiSna in poljska opravila 2eua iz-Ver§evati. Ona pripravlja jedi, spravlja po hi§«, siva, veze, plete, prede, tke itd. Ona hodi po vodo, v mlin, po dem> na somen] in nosi jako telka bremena na herbtu. V tern ko 2ena dcrva in druge domace izdel-ke na terziSCe v Kotor prenaSa, sprehaja se moi zra-\on nje, dorii puAko na rami in prepeva. Cernogorec ne pokaze nikoli svojc ajne ali hCe-re tujcu, tudi 6e je vojveda ne. Ce slucajno zraven pride, izgovarja se C'oruogorec: „oprosti, to mi je ie-na!" Ko bi kdo v Cernigori se svojo ieno na^spre-hod Sol, smijali bi se mu vsi. To bi bilo za Cerno-gorca nojuiiaSko, sramotno. Sedanji knez hofie mtlej-se navade v svoji derelict vpeljati in zato se vefikrat javno kaze s kneginjo. Ali tudi njemu se Cernogorci posmehujejo. V Cetinji nikoli ne zapaziS na ulici ^en-ske, razen ce breme nese, ali po opravkih kam gre. Samo ob nedeljah gredo akupno v cerkev in kazejo svojo pisano ohleko. Kedar se rodi Cernogorcu mo^ko dete, tedaj nij radosti ne konca, ne kraja, ker hisa in vse pleme se je pomnozilo za enega junaka. Kedar se pa Ucl rodi, takrat se to nikomu Se omenja ne. Moogokrat se zgo-di tudi, da odidejo zene pred porodom v gore in da ondi cakajo svoje ure. Ce porodd. fantiCa, vernejo se ¦PqIp.c Yc;c!jtHk"kwi, te ya lodiju dell>cop5ag55^iQ, toliko casa v gori, da se moz doma potolazi in poza-bi svojo nevoljo. Lahko razumemo torej, da Cernogorke jako spo-§tujejo mo2ke. Trudijo se za svoje junake in se I nji-mi ponasajo. Ti pa je zato ne spoStujejo, temvefi fie celo prezirajo. Najbolj ljubi Cernogorka svojega bra-ta. Spodtuje ga bolj, kakor ofieta, mo^a ali sest.ro. Pa tudi brat je ponosen na svojo aestro. V bratu ima Cernogorka edinega zagovornika in branitqljft, Njemu postava, katera dolocuje, koliko ima donaSati vsaka drzavna polovica v zalo^bo skupnih dr2avnih stroftkov; slednjiC je koncediralo tudi nckoliko sprememb v novi colui, tako imenovani avtonomnl tat In, ki Jzadevujo razno uiitno blago, kakor kavo, ri2, petrolej i. dr. Minister Tisza je prcracunil, da se Ogrsko s tern za kake 4 milijone okoristi, In cislajtansko prebivalstvo bi moralo vefi pre-potrebnega blaga druze plaCevati, da se zlozijo ti 4 miljoni za Ogcrsko in da bodo imeli veto dobiCke po-samczni veliki obrtniki in kdor je od njih odviien. Menini, da z ozirotn na to, kar sem do zdaj razlozll, je opozteija proti nugodbi z Ogersko, kakorSno je mi-nisterstvo predbigalo, zadostno opravifiena. Ker 2e o tej stvari govorim, naj omenlm, da vprafianje, ali gre poKojilo 80 miljonov, ki je bilo sklenjeno 1. 1807 z nacijoualno banko, samo na na§ raCun, kakor zabte-vajo Ogri, ali na racun cele drzavo, kakor trdimo ml, noma velike prakti^ne va^nosti, ker no pride menda nikdnr do tega, da bi m ta denar povrafial; tudi naj omeiiim, da sto bili postavi zarad izdelavanja slttd-korja in zarad spiritov silno potrebni, ker uIbo po-prejsnje postave vei zadostovalo. Naj daljo se dostavim, da je Ogrsko vedno tr-dilo, da je skojeno po Joloftbah, katere uravnavajo , povra^ilo zneskov plaf/inib za sladkor in zganja, kedar scftevazajo 6ez drzavnc inejc; kajti dotifine davfifiine gredd v korist budgetov posamcznih dezel, tedaj po-sebno Cislajlanije, mej tern ko se povrafiila, katera o-pravljajo colm uradi, vradunojo v skupnem budgetii. Toda ozirati oe jo na vse dolofibe v njihovi zvezi, po katerik so uravnan: doneski za skupni budget kin ker se ni ge Ogerskemu posreLilo, da bidokazalo, da je v obce in po neopravicenem naCinu preoblozeno, treba se nam je za zdaj drzati obstojeCih doloCb, katere nam je Ogersko leta 1867 tako rekoc* narekavalo, da-si bi se ne ustavljali, poravnati dejansko krivico, ako bi jo poznali, Konec prih. Vojna porodila. PoroLila z raznih bojiS6 so ^edalje ngodnejsa slovanskemu oro^ju. Vkljub hudi zimi, vkljub viharjem, pcledci in zametom, vkljub povsod pretrganim ko- poto2i vse svoje te2ave, on jo osveti (malcuje), Zq se jej kaka krivica zgodi. Iz tega si lahko razlagamo, zakaj si volijo Jugo-slovanke izmed junakov pobratima, de neraajo rodne-ga brata. Pobratim sprejme vse dolznosti do pose-stre, kakor pravi brat do sestre. Ta zveza je naj-svetej§a, sklenjena navadno v cerkvi v prico popa in na kako nemoralno razmero pri tern se ne da mti mislili. Cernogorka ne spostuje le svojega moza, nego sploh vsakega mozkega, tako da mu roko poljubi, ce ga na poti sreCa. Ce nese sludajno breme po potu, po katerem gre ved mo^kih, tedaj odloii breme na stran in ponizno pristopi, ter po\jubi vsakemu zapo-redoma roko. In to dela Cernogorka ne le dokler je dekie, nego tudi kedar se postara; ne le kot neve-sta, nego tudi kot vdova. Cernogorka je tako udana svojemu mozu, da ga celo na boj spremlja. Za junaki gredo ienske in jim donasajo zivoza ter streliva. K soteskam znaSajo ka-menje, da ga potem z vi&ne na sovraga spuste". Celo Lv bojne ve'rste se upajo. Tukaj nabijajo mozu alibra-1 ttTpuiko in Se on pade stopijo tudi na njegovo me-sto ter ga vsve.tijo. Motili bi se pa, ko bi mislili, da Cernogorka cu-ti svoje ponizanje, da jo boli, ker vidi, da je moze-va robinja. Temu nij tako! Ona je Le od mladosti tega svojega stanja navajena in ko bi drugaoe bilo, zdelo bi se ji stnelno in sramotno. Smijala bi se ona, ko bi zaCel mo2 delati ali bremena nositi, kakor \ ?e pri pa emejemo, & vidirao moikega prestl aji pl^ti, jH'IHf Mi'.-,-.', munikacjjam, prekoracili so na§i junaSki bratje najvi-*ie balkanske prelaze ter prodirajo zdaj povsod zma-govalno ˇ srce turSke carevine. Hrabra generala Gur-Jo » Rftdecki sta priSedsa vsak od svoje sr«wi ne-nadDraa preplaSila Torke v svojih vteqenih yozicijah pri §i*ki, ter Tjela 41 batafloaov peScev, 8 baterij fe in polk konjice skupaj 28 tisoS mo2 z orozjem in iiveiem vred, kolikor so ga imeli. Poxneje so Rom zaporedoma vzeh Bazard&k, }htm«n, Meiko, Klissuro, in druge kraje, tako da je zdaj cesia od NiSa, katera trdnjavase je z vsem, kar je notri fcilv, 9a milost inneroilost Srbom vdala,d° Filipopolj? ˇ nisko - srbskih rokah. fidi ve»ki taez Nikolaj je Sel preteklo nede-lio fiez Balkan in je bil v Gabrovem navdoieno sorest. Armadi Gurkova in Radecki-jeva majorat; proti Adrijanopolji; njiina so se pridruiih tttdi Srbi pod Horvatovidein. Vcerajsnji liati so piioesli vest » Carigrada, da so se te zdroiene vojske pri Filipopo-Hi sprejele a Torki pod Solhnan-paSo. Mogoce, a tur-skim virom ni ntfesa verjeti, - Vse kale, da je po-tapeaecn odklenkalo, ker nema ted vojsk, da bi ga branile, da bi ustavile mogocaega medveda na svojem Mtn—' vsem tern prav in pravitno, da se tudi Locniz.tiom ohranijo stara rodbinska imena fista in nepokvarjeua? Ali lomi v. L gospoda dekana za-ares asmania slovenizzatrice", ko slovanska rodbinska imena pravilco pi§e, tako pise, kakor so je pisali prvi. njih nositelji? Gospod „Rusticustt vrzite v^aj trenntek casa svojo kmecko nevednost na stran in odgovorite kot omikanec in vsaj enkrat v svojem iivijenji tako, kakor mislite in ne kakor zelite. Sleduji6 naj omenimo—pa le mimogrede-—Se zadnje velike pregrehe, koje se obdol2uje v. L. gpspod zupnik-dekan, in ta je, da si prizadeva vvesti slovenski jezik tudi v locnisko solo, da je bil v ta namen uie pri c. k. okrajnem glavarstvu v Goriei, ka-teremu se vtegne loLuiska obiina v kratkempridrujli-ti in da je tarn prav gorko priporocal svoj naLrt. Koliko bedarij v malih besedah! Pa kaj hoct;mo? . Ut-sticu.sa je rusticus, boren kmeti6; njemu so soi.tke postave deveta briga in tedaj ne more vedeti, koliko upliva more tmeti zupnik in koliko glavarstvo na uf-ut jezik katere koli ljudske sole.—Da bi priscl Locmk pod gori>ki polit. okraj ¦• to je uie dolgoletna sptoi-na Zelja tiuno.snjega prebivalstva, zelja, kojo j«* olVin-sko zastopstvo v^e v raznih prosnjah do de2elnega zbora in do name*tui§tva izrazilo, ki je pa pri vsem tern do zdaj Se vedno *pium desideriurn'* ostala. Pokier se pa ta zelja ue izpolni, roma gosp. zupnik lahko vaak dan v (iorico, nesamo k nekompetentnemu glavarstvu, ampak tudi k pristojnemu okrajnemu §ol-skemu avetu — pa bo le zastonj podplate brusil. Sicer poznarno gosp. dekana za vrto zvedeuega mohi in smo vec" ko prepriiani, da ga MknietiC" evo smes-no sumnicenje cisto nic" ne zadeva. Ilazburjena fan-tazija obrazi ua.4t*nsu R-u meglene slovanskc straho-ve v zrak in po njih udriha, kar more, prav kakor ni'kdaj Don Quixote, ko se je boril z vetetruikom. Ni 6tda, tuiiki strah je ainil naAini Isotizianccut v koHti in v niozjane in „rusticus* ima sicer trdn<*j4e kosti — pa inehkpj^e mozjane od drugih. — KI. Dopisi. Iz Solkana 1">. januarija. (Izv. dopis) — Praz-uovanje desetletnega obstanka na>e ritalnice. VoliteV novega zupai»a. — Beseda v proslavljenje desetletnega v\ talnifnega obstanka se je veraila v nedeijo vefer prav doslojno. Pokauje inoznarjev zacelo se je prccej popoludne raz-legati in odmevalo je pozno v not po Solkanski do-lini. Ob 6. uri.zacela se je veselica v Kpo in okusno okintani, jako prostorni dvorani gosp. Rupnika. Klju-bu velikej burji poCastilo Jias je bilo lepo stevilo odiicnih gostov iz Uorice. Tudi Solkancev je bilo obilo navzocnih. Ali pogre&ali smo kmetovskega ljudstva. Take veselice na deieli imajo v pervi versti namen, da izbujajo in navduSujejo nase prjprosto jjudstvo in da sku^ajc obzor njegovega misljenja razsiriti. Na to naj osnovatelji veselic pribodnjiC bolj pazijo. Vse tocke programa so se reduo in v obino zadbvoljnost verLile. Zlasti lepo sestavljen je bil go-vor gosp. predsednika visokoC. I. Uodnica. Opomnim naj samo v obfie, da ti se morali govorniki v iital-nicah na kmetih bolje ozirati na manj izobrazene po-slusalce. na kmete in rokodelce, nego na omikance. Tudi zastran petja naj smem izreci svoje mnenje, — in to, kar sem v tem oziru zapazil v Solkanu, to is to se godi pri besedah tudi drugod n. pr. v Dornbergu, Cernicah. Kviskem i. t d. da zbi-rajo namreC prete2\vne, preumetne pesmi, za kojih gladkoizvrsitevtreba vefega Stevda spretnih mofci. Saj imamo Slovenci toliko prelepih, laie zloleuih pesmi; in nase narodne, katere so nam nabrali M. Vilhar, KocjanfiC in drugi, mari niso naS naroden zaklad s kojim se smemo Slovenci pri vsakipriliki, posebno pa pri na-rodnm slavnostih ponasati? Pomislite in storite, kar vam drago, jaz tem hotel samo svoje oseboo mnenje izraziti. Igra se je morala iz programa izpustiti. ker je vecmo igralcev zade.a nenadoma nesreCa v rodbini. Po besedi je bil pies, kojega se je lep venec plesalk in plesalcev udelezil. Tako smo praznovali prav dostojno pervo de« setletnico v nadi, da nam bode mogoce §e mnogo, mnogo dostojnejsih in veselejih praznovath 14. t. m. je bila pri nas volitev novega lupa-na. Izvoljen je bil skoro enoglasno obee spostovani in priljnbljeni g. Anton Mozetic. Zvefier so se zbrali solkanski pevti in drugi fantje se zastavo in svetil-nicami |pred Jstanovanjem novoizvoljenca, ki je bil med tem obcinske staresine na kozarec rebule pova-bil. Ko so bili pevci nekaj alovenskih pesuij zapali? povabii je g. zupan tudi te na gostijo. Tako smo tudi ta vecer prav veselo sklenili in slednjifiSe pro-stovoljno odstoplega starega zapana na dom spremili. Noverau gupanu polagarao na serce, naj vredno posnema svoja dva prednika in posebno na to gleda, da se mirodna zavestin redvnaSem Solkanu obranita. Iz Trata, 15. jan. (Izv. dop.) (Viktor Emanuel kot predmet za demonstrative.) V sredo zvefrr priSIa je v Tret vest, da je kralj italijanski, Viktor Emanuel, uinrl; to zvedeti in demonstracijo osnovati, bila je ret enega hipa glavnih faktorjev lists „Indipendentett (mu pravyo tudi Impertinente). Tisti veder je bila tudi fieja naSega staresinstva in ko je bila najvaznejsa de-bata o proratuuu, privrejo nekateri agenti provocateurs, veftnoma iidje, na galerijo mestne dvorane in zaCnejp glasno vpiti: nchiudere per la niorte di Vittorio E-mauuele*. 2upan prosi za tnir. Sunder nadaljuje. Lozer iuterpeluje, ali ni tukaj uobenega, ki vavuje last Trsta. Na to govori Hermet proti obtinstvu o-brnjtMi in poudarja, da je pred v.-eiri dolzuost; mestui ocetje morajo mirtio ro-iti proracun in dol/.nost ob-tinsLva jet da jih ne moti pri spolnovauji te vazne doUmfeti, v tern jih ne sine uiti wnrt vohkrga kralja V, K. ujotiti. akopram ima kralj V. K. najvcci zasluge za nas narod. llteruiet je Armenec; torej hi bil V. E. morda primoral rusk?ga cat a. da osvobudi Armence turSkega jannaj. Hermet ra/mni svoje delo, on je moj^ternku purabil priliko, da je v javni seji Se celu mej grajarije upltd Inmno na ranjkega itahjaiiskfga kralja iu posreduo zadovoltl tudi ita&c tez mejo ski-lete ItalijanfiCe. I'o ib-nnetu oglasi se Se Vidakovich (rujeu Slovan. pa hud laliun) iu predlaga konoc aeje, teh daao duhovi prevec razburjeni. Galeria odgovarja z gromovitim „Evviva Vidacovtch" in zupan tikietiu scjo. Na ta naciii je torej obveljalo, kar mi /.ahtevali vecinoma zidje na galeriji. Ko se je to godilo v mestni |ialaLi, zbralo m je uie par ftoiia Italijautiftev iu plaOuih neredoljubov pred nu«tno palaco. a policija je bila hitro pri rokak iu je hitro razpodila v&o druhal. »Se li.sti vt'eor pa su poda»o deiuotistraiifje k ruvnateljeiu vueh gledahAO iu delajo presijo na nje, da udpowdo u/e iia/iiatijciie predstavu. kir se je tudi zgodilo; a policija jim j« Jugala !» ka/itiji) in ravnatdji bili s>o v uajwc't za-dregi. Kaj m znmlyo /daj na4i Itatijaiit'i^i? Tctejo do vseh igrafcev, pevrev, plmlcev itd. iu vea ta personal, ki atvje uiwigo tin 1W osub, ua/.nani dot. rav-nateljeai, da zliog liote/ni ne more igiati. Ker igralccv nij bilo, morala .*o ostati zaprta vsa gledisca v sredo, tetrtek in pelek zveLer» rA(ina" in nTriester-Zeit.1* sicer pik'te, da igralci ni.^o zato igrah, ker so italijanski podauiki, a ta u/ruk nij rehtiiOen in tudi ne do&tigne naniena urailmh listov, katen imajo povelje, v^e te sicer res ne pos-ebno nevarne deuiouatiacije ignorirati; italijanski igralci v Avatriji uemajo prav ice, siliti av.stiij>kt' podatiike, da /alujejo po itah kralju, to nas uti iui\adna konvenijenoa ne glede na medna-roduo pravo. Se tisti vefer so hoteli rogoviU'/i pri-siliti tudi v&e Stacuuarje, da zaprejo svoje lokale: eu par se jih je vdalo, vevina pa nij hotela vdati se te-roristom in tako no ostaie prudajalnice odpite. Drugo jutro v ivetrtek je viseia pri italijanskem konzulatu ital. zaativa povita v fl«r in uekoliko zidov je strazilo pred konzulatom t-r oJ mimogredodh mirnih IjtMi zahtevalo, dase odkiivajo pied oiiienjeno tasUvo. Ti Gealerji so uaictiH tudi na en par Tellov, ki nijs-o hott-H maltkovati ter feO naniesto koiuplimeu-tov iidom pomerili zau§mco in eden je takega 2ida, nekega T. izro^tl celo pohcijt, katera ga je precej od-peljala v zapor za krimiualhte, kder bode moral morda yeL tasa tituiirati §§. 06 in 300 k. z. Xekatere ital. in turske ladije v luki obesile so zastavo na pol jar-bola v znara.-.je zalosti; a veliko manj^a je bila ta demonstracija. nego ona za Plevno. V eetrtek o poludne i2laziti je imel nmoniteur" naSih iidov iu ItahjanOiOev: ker so bill rogoviiezi u?.e podufem, da bode ,L' ludipeodente*, crno obtobljen, prinesel tudi uvodni clan»;k ranjkemu Viktorju Eina-nuelu, v katerem 6lanku bode tudi stalo nekaj zarad spojeoja Trsta z Iuiijo, cakalo jih je kakih 300 pred adunnistracijo tega lista, apolicija pride iu konfiscira list Se popred, nego seje zaLela razprodaja Obenem je policija preiskala ttskarno in stanovanje odgovor-nega urednika Piccoli, katerega je tudi precej vzeia Be seboj v zapor, ob enem pa je policija ala iskati na dom tudi pravega urednika, slovanskega izdajico Mat-kovida, a pticek je bil uic vSel iz kletke; pobral jo je cez mejo na Italijansko. Kaj so storiU na to? Kontiscirano Stevilko .V Indipendentee so natisnili 8 Crnim robom v Bene'kah iu od tarn na stotine skri-vaj importirali v Trst in aploh na Primorsko. Jaz sam sem videl ta list in tital uvodni dlanek, v katerem stoji razlocno, da V. E. nij Se popolnoma izvrsil naloge, katero je bil tako dobro zaCel in da se torej tria^ki in spioh primorski Iralijani nadejajo, da bode novi kralj Hrmbert Se ostale dele Italije spojil z ma-temo zem^jo. V tern stilu pise „L' Iudipeudente," kateri resuiCuo zaaluzi ime „Impertiuenteu kajti drzni so ti judje v taki meri, kakor so malodusui, Ce jim pokaies zobe. V petek zopet vsa drubal pred ured-niStvom pIudipendentettj a list je bil zopet Honftscjl- ran; ^e le v nedeljo je zopet izlazil en list, katerega so aZuiki" in ItalijanCiCi po ulican Citali, akopram nij bilo prav ni6 v njem. V nedeljo so hoteli nekateri pobaliui zopet v vseh gledaliSCih demonstvirati z venci in Sopki Crno povezanimi, a policija jim je vzela vence, iroe trakove odvezala, in potemjvence zopet izrofiiia de-monstrantom, ki pa jih niso hoteli take podajati igral-cem in igralkam. Ker nijso mogli drugafa, porabili so 2idje(!) k a t o 1 i § k o (!) cerkev za demonstracijo; ncko itali-jansko druatvo za podporo ubogih podanikov italijaa-skih, ki so slucajno brez kiuha v Trstu, je osnovalo crno maSo pri sv. Antonu, h kateri je povabilo vse dr^avne oblastnije, konzulate itd. Danes ob 11. uri bila je 6rna ma§a; cerkev vsa v Crno obleCena, katafalk vi-sok, okinOan se svefami na stotine in grbi ital. kra-Ijestva. Blizo 300 godcev in pevcev (mej temi vse prve moLi iz opere) pelo in godlo je Crno roaso na nalaSC v zdolnjem delu velike cerkve pod korom na-pravljenem odru; petjc in godba bila sta resnUmo kaj posebuega, kaj tacega se ne sli§i vpak dan. MaSe se je vdele2il namestiiik Pino in drugi visoki uradniki, konzuli in vse polno obCinstva, veiinoma nizkegn sta-nu, didalci, rokodelci, postopaci itd.; vse te je vlekla voc vadoveduost, kakor sunt ital. kralja in jaz sam v dnizbi tnnogih svojih znancev bil sem tudi pri masi, akopram futiin vse drugo, nego simpatije za Itaiijo. Stal sem zraven dveh Slovenk, ki Bte pobo?.no molile iz bloveuskih molitvenih bukvic; za mano je bilo en par go.spa, ki ste se meuili, kaj prav za prav nas biiga ta Viktor Emanuel in en gospod je pristavi), da oiii guspodje, ki tako ljubijo Itahjo, najbiserajSe kje prt'sclili, kamor jih 2enc sree. Ko stopim malo uaprej, me popraaa euo gosposko oblefomo dekle v slabi italijansCini, ce je Vittoiio Manuvtle umrl v Trstu ali v vojski, 6e so ga pripeljali mrtvega v Trst in Co je njegovo truplo tain v rakvi na katafalku; vpraSala me je colo, ta je bil V. K. tako uiajhen (rakev je bila prav mala videti, ker visoka). Spet tarn sta sc dva JtalijanciCa ogledavala po cerkvi ter toiila, da je vefi ?schiavi in tcdeschi" v cerkvi, nego pa pravih Italt-jnnuv itt ta dva sta imela prav; a tretji je dohtavil, da je to policija za nala&c tako napravila, da bo de-uioustnu'ija osiucsfiia. Sploh so se sli&ule tako raz-iicue opu/k<>, da bi Vain laliko nnpolnil i njiini polno koloito. i'o k on rani masi sem kumuj in komaj po mnogih snncih zopet prisel na zrak; a pred cerkvijo zagU'dam uad par tisoc otiub, tudi vuCinonia radoved-nczev, ker je vse mislilo, Hog ve, kaj vse se bo zgo-dilo. V«a ta muozica, pamuo/.eua po oni, ki je priftla iz cerkve pomikala se je proti velikemu trgu, jaz tudi vinos. Na Korsti bile so zaprtc vse prodajalnice, ra-/uu dveh ali tick; a pri onih odprtih Stacunah usta-vila se je inno/ica in tirjala, da se zaprejo. Policijski komi^ar (ki je blizo mene po slovensko klel: prokleti juiije; ko bi siir-1, bi vain uze poka/.al s kakim po-rajieljeni) zakrei glasno dvakrat: V iuienu postaveste ptok'tu, da se razidete. Muogo jih je odslo na te besede, a uekteti bolj zagiizeui psicki se nijso umak-nili, na kar je komiaar samo dejal roko na sabljo in zidki so tekli, kakor da bi jim igal pri petah. Ti Iju.ljc so stra&uo maloduSni; z mokro cunjo zapodil bi jih kak na§ niocan gorjan. Zopet drugo krdelo rogovileiev ustavilo se je pred prodajaluico nekega starega TrzaOana g. P.; a ta je bil bolj pogumen; stopii je pred vrata prodajalnice in se druhali smejal v zobe, ko je od njega terjale, da zapr6. Italijanska prodajalnica Bocconi (gospodar je v Milanu pri ccu-trali) tudi nij imela zaprto, in ko so ga hoteli s te-rorizmom primorati, da zapre, rekel je ravnatetf veli-kega etablibsementa, da ima preveC stroSkov in da njegovi ljudje morajo vsak dau 2iveti in torej tudi za*lu2iti; sicer pa da smo v Avstriji in njemu kot ital. podaniku se nespodobi na tujih tleh demonstra-cije ugaujati. To je lantaline tako razka&lo, da so mu ubili euo veliko §ipo, ki stane Cez 100 gold., na kar je tudi ou zaprl. Kak d^zen terorizemje bil, do-kazuje to, da so priSli nekateri pobalini celonadrav-natelja c k. gimuazije, da mora Sole zapreti; a rav-natelj jih je poslal, od koder so priSli. S korza in velikega trga valila se je noreca mno2ica proti trgu sv. Katarine, kder je ital. konzu-lat. Tam je zadela vpiti: „Evviva V Italia unita" itd. Vpitje bilo je le bolj plaSno in zamolklo, pa spo-radiCno. Na to je poslal konzul enega uradnika, kateri se je zahvalii ital. podanikom za to ovacijo, a,to rogovilfczem nij bilo prav in so zopet zaieli ^rieati: „e noi Triestiui"? Zdaj je zopet policija napovedala svoj; „V imenu postave — mirl" in ko Se nij bilo raitu, prijela je dva najhujSa kriiaca ter ju peljala v zapor (oba sta pisarja na magistratu). Zidki in Itali-jauCici so sprevideii, „che uou si scherza" in so jo zopet hitro rezali vsak po svojem potu. S tern je bila koncana za vCeraj vsa horaatija, katere so se nekateri tako bali. A, kakor se puste sliSati na§i Itali-janissimi, s tern Se nij vse konCauo. Se huj§e reLi se imajo goditi na dan kronanja novega kralja Humberta; pa menda bo ostalo samo pri zugauji, ker v Tistu so se u2e vsi painetni ljudje, tudi pravi Italvjani, naveliCali teh neumnosti, katere pravim interesom Trsta iuoCqo skodujejo. SliSati je v t obCe od prvih trgovcev, da je ognjusno, kar ta brez-' domovinska druhal uganja tukaj v mestu, kder pre- ......v ' ifiM—i»wasi....... niuiniauMi bivajb razni narqdi in kder bi morala vla?|ati pajyeCft svoboda, nepa.terorizem nekaterili nijfiyredfltbi iisu™-ljudi., deloma plaCenih, deloma zapejjaoih po. Hffi. tovcih in nekaterih doktorjib, ki ra^i x$$ fork j kalni vodi, kakor sem vam u& piaaVin fie m jMjk smejo „mobua, dobro vedofii, da so vse ijte demon* stiacija prazne, ker Trst ne bode nikdar in nikdar italijanski. Vlada ima sicer nekoliko p^ da tja^tp druhal nekam ignorira; a interese uiiroih, mnQgpjfcf. ka plafiujoCih trgovcev, bi vendat morala oSron; odloSno, varovati bi morala te mirne in 4e|ajp6< pred terorizmom Hermeta in njegovih pomag morda vlada ne ve tega, da se nekateri iidje I da so te demonstracije ob enem odgpvor :nL c,e prizuanje drustvu Edinosti? Ali morda vlada i Trst, ki je u2e tako zeld na slabem glasu, zaj pojedeiev in nekpliko pobaliuov brez gjaye -i popolnoma propade? Morda se bodo ta dejanja aama po sebi Tma8Ce-vala; Avstrija Be nema bati teh ftbotaft»tt triaikib kricacev, ker tukaj iivi zveiti atovaiudrj rod, kateri akopram teptan, v 6asu nevamosti poplava Trst in ga oeisti onih smeti, kajti stavim, da 200 okoliCanov ob-oro2enih Bamo s kolci za&ene v morje vso to nalo-BrCno in strahopeto, vsem pametnim pjusefio de^u-hal. Le kolickaj enertije, in ponavljalq pe ne bodo ve6 te Trst in Avstrijo sramotefie neUmnostl. Govori se moftao, da misli vlat(a mpustiti se* danje mestno stareSinstvo, ker tam je srJetiovoom na 8b-venskem in zunaj Slovensko, kako naj si napravljajo zanimive ve5ere, kak6 naj bude rojake svoje, kak6 naj sirijo zuanost mej obcinstvo, in kak6 naj vueraajo ljubav do lepih socijalnih oduosajev savzemajoe in «vne-mujo6 se ne le za milo svojo otjo domovino temvefi tudi za jujoslavjanske ideje itd. nSleveuijau na Dunaji, ki letos slovi kot prvo In naj delavnejSe drustvo izmej drustev slovanskih vse-uCili^nikov, sine ponosna biti z uspehi, ki jih je do-segla pro§lo cetrtletje s6 svojim delovanjem. Sloven-sko ime se je mej tukajsnje 6lavjanako in nemil^o ftb-Ciustvo razSirilo, kot nikdar poprej. Kritike v tukaj§njih nemskih casopisih 0 slayno-still na Cast Kopitarju i PreSirnu so lep dokaz, kak6 cel6 nemSki duhovi sodijo prizadevanje tukajsnjih Slovencev proslaviti imena svojih uCenjakov, prvih svojih pesoikov, nemSki Casniki na Dunaji hvahU .so spretnost v pevanji; in akoravno je policija vsikpar pazno svoje oko imela na ffSlovenijiA ter je pri ooeh slavnostih hotela zapreke staviti ter je tudi progra-mov tocke in to celd v zadnjem trenotku prepovedala, lehko je iz tega razvidno, da se je to drugtvo imftlo z najsilnejsimi zaprekami boriti in tudi v tej bprbi po-kazal je predsednik Slpveuije, gpspod St ajar, in njega zeld zmoien in delaven odbor svojo izurjeo&tm spretnost v odstranjevanji vseh drustvu nemllih in ne-ugodnih sil in neprgateijev. Najnemilejli bili so sevp-da notranji neprijatelji druStva, koji so pa.nay^a zadnje menda vendar sprevideii, da ne hodijo po $ra-vem potu—ter so ae z drustvom spravili. V zadnjem zboru, h kojemu je priSlo veliko fite-vilo udov hrvacskega druStva „Velebitau se* svojim predseduikom vred, zgodilo se je, da se je po dolgem in dolgem casu zopet imeuovalnov fasten ud. Drustvo je jednoglasno in % veliko navduSenostjp po dolgem govoru, ki ga je imel g. ft. Stajer, p zm^ gah moza, ki je muogo storil za razvoj siovenske literature, ki je najprvi beletrlst mej alovenskimi ji-satelji, ki zavzema prvo mesto mej buditejji alpyen-skega naroda, in od kojega se ima fie slovenski narod nadejati, da bodo i drugi cel6 neelovanski darodi ca-stno imenovali ime ievrstnega pisatelja slovenskega naroda in borilca za svobodo uma, za Aapredek lepih umetnosti — imenovalo za castnega svojega Uda go-spoda Josipa Juriic-a, urednika WS1 ov;ern-skego Naroda" in vrlega pisatelja slovenskega, Jako zanimivo bilo je predavanje go^poda K.a-divoja Poznika, inienerja, o vegeM|ttSty.u. v kojem je izvrsten predavatelj kaxaltemeljitp syojo jz-obrazenost in spretnost v govoru. Predavanje j? toji-ko zauimivo iu tcmeljito, da bi zanimab gotovo vse slovensko obemstvo, ako bi gajeg.Poznik hotel pbja-viti v kakovem slovenskem casopisu. ifavduiSeni zivio-klici sledeli so govorniku po dokoncanji njegovega predavanja. Po oficijalnem delu sacela se ie prosta zabava, i Mej popevanjem slovenski^ bmtskih, irbskib, Wti% indrugib pesni, mej napitnicami Tseb vrst,mejnavda-ienimi govori, ki so vnemali za bratovsko Ijubav do Jugoslavjanovm da vseb Slavjanov, koneal je ta vecer, po kojem je le jedna zelja, da bi mu namred siedilo Se mnogo jedhadb. .Slovenija" broji sedaj 96 ndov, itevrio, ki ptC jasno kaze, kak6 vseobce je zanimanje za to slo-vensko droit?©. „Dareiljivost in pozrtvovalnost posa-.meznih wdor ate pak najbolj razvidni iz tega, da je -fib prflici PreSirnove slavnosti, ker je bila „Slovem-_ie" blagajnica po Eopitaijevi svecansti prazna, mno-go ndov blagovoljno iz lastne volje darovalo druStve-,«i blagajnid po dva goldinaija, po 1 gld., itd. ter „tako omogo*UoT da se je mogel .Presirnov veier" napraviti, ki m je tako sijajoo obnesel, kakor ga nii nihce pri&koval. Toliko Vam poroctm danes o vrlcm nasem sla-veaskem drostvu na Danaji Koojiski. Politidni pregled. * V dnnajski zbornici poslancev je za-cela due 12. t. m, razprava o nagodbi z Oger-iko in sicer z doticno trgovsko postavo. Na interpelacijo poslanca Wdrza in tovar-Sev od 13. decembra 1.1. zastran brosure „Las-aer genannt Auersperg", vkateri je ministerstvo obdolieno, da je pospeSevalo zlorabo tako ime-novanih pGrtodnngen* — je odgovoril minister, da je attar v preiskavi pri driavncm pravdni-fitvu in da se bodo resultati te preiskave izro-cili dnnajski deielni sodniji. Take preiskave se kaj rade stezajo ad infinitum. Kraljevi reskript na h r v a § k o adreso od-laga zaproSeno zdrazenje Dalmacije, Vojne Krajine in mesta Reke zHrvasko na ugodnejse case. Koliko je ta odgovor raztuzil ves narod, pravi „Nasa Sloga", to se daje laglje eutiti, nego le izreci ali napisati. Na Tirolskem razpusca vladakatolisko politicna drustva, ce govore kaj ali sklepajo proti novim solskim naredbam. 11. km. je bilo razpusceno drustvo v Bolcanu. Nasi „Slogia bi se menda tudi boljse ne godilo, ako bi se spu-scala v take razprave — ali bi celo kaj zaro-potala zoper ponemcevalne namere, koje obsc-gajo nekda novi, se ne priobceni ucni nacrti. Vesti o mini in premirju med Kusi in Tarki se vsak dan spreminjajo; a kar casnikio tern porocajo, je vecidel le prazno ugibanje. Ruski pogoji so do zdaj se clsto nezaani in nam se vidi, da se ni prisel pravi trenutek, v kate-rem bi Rnsija resno na to mislila mir skleniti. Za to pa zateza stvar in jo bo menda zatezala vsaj tako dolgo, da bo Adrijanopolj v nje oblasti. Tniki poslaniki so zdaj na potu v ruski giavni stan, ki je zdaj v Kazanliku. Jntri se nekda za5no dogovori zarad premirja. AngleSko stras: zopet se svojo floto ter koce Ruse v Dardanelah prehiteti. Iz Italfje ne dohajajo drage vesti, nego 0 ranjkem kralju, o obcnem 2alovanji po nje-govi zgubi in o pogrebnib slovesnostih. V Kim je prislo nad 3C.000 zalovanjskib telegramov. Avstrijski nadvojvoda Rainer je opravil pred rakvijo svojo molitey. Nemski kraljevie je bil sijajno sprejet, obiskal je kralja in ministre. Za-stopnik Francije, marsal Canrobert, je bil z vso vojasko castjo sprejet. Ruskega carja, je za-stopal pri pogrebu baron Uexkuel. Tudi rumen-ski knez je poslal svojega zastopnika. Sploh so bili menda vsi evrepski dvori, bodi po svojih princip, bodi po posebnih poslancih zastopani. Pogreb je bil vceraj v Bimn. Razne vesti. Demonstracije v Trstu so se imele ponoviti vceraj, to je na dan pogreba Viktorja Emanuela. A policija je Seo pravem casu vsem nerednoatim v okom priSIa. Pile se nam, da sta bila ce!6 v kasarni pri-pravljena dva bataljona Khuuovcev, koja bi bila z vso enerzljo nastopila — ako bi bilo treba. TrzaSke de-monstracije so napravile nekda na Dunaji zelo neuse-cen vtis, kateri morda ne bo prav brez nasledkov. Prof Levee izda v kratkem 5asu v Narodni tiskarni v Ljubljani prav zaniirivo razpravo o slo-venskem Sestomeru, o njegovej zgodovini in njegovem razvijanji od Casa Marka4 Poklina do ttaaSojega doe. Ime piaateljevo nam je porok, da bode knjiga izverstno, ne le strogo znanstveno, temveS tudi pikantno pisana in da bode slovenske Citatelje jako zadovobla.— „V Komnn, napravijo domaii sSlav«evi" udje 20 t. m. BBesedo* z govorom, dcklamacijot pet-jem in igro. Po igri bode v gostilni pri g. M. S. pies. Vstop-nina k .besedi* je za osebo 30 novcev, a za pies bode pa posebna vstopnina gospodom. Ker je obfinska dvorana precej velika, zato mogo k „Besedis mnogi poslusaki priti, k iemur uljudno vabi Odbor. Cvet in sad, ze pred desetimi leti zafeti Iur-iiCev romaii, izsel je te dni dover^en v „5farodni tiskarni* v Ljubljani. Deset let je veliko iiasa v ii-venji posaraeznega cloveka. Med tem ga njt*gove vsak-danje skusuje lahko popolnoma preustvartjo in nje-gove nazore v zivenji jako spremenijo. Po pravici smo se torej ball, da bode konec IurtiCevega romana ves drugafen, kakor njegov zafiutek, zlasti Le &mo Se pouiislili, da so drugafne razmere dandanes tudi Ittr-fiifiev slog spremenile. Ali jh> praviti povemor da je bii naS strah prazen: Iurcifu se je posrettlo dpjauje, ki ae je zdelo Se v devetiiaj>tem poglavji jako za-pleteno, v desetih naslednjih poglavjih prav natorno razmotati in svojenm romanu prav vreden konec na-rediti. Ohranil je tudi v zadnjem delu oui realize-m, kateri je skoz in skoz z idealizmom prepleten. tako da se oba v harmontfno celoto striitjata. — Cvet in sad je brez ugovora pervi slovens ki roman in kedor pomisli, kako vuznost iniajo dandanes ro-mani; ki so stopili na mesto eposa, ta bode z vese-ljemsegn:! po tej novi cvetlici slovenske poezije. Pri tej prilozuosti si dovoljujemo opozoriti slavno slovensko obiinstvo, ki rado b^re, tudi na poprejsnje zvezke „Slovenske knjizice,4 ki se v narodni tiskarni prav po ceni prodajajo. Dezelni §olski svet za Gori»ko je imel v sre-do sejo v Goriei, pri kateri je predsedoval gosp. na-mestuik baron Pino. Razpravljale so se nekda prav vazne zadeve. Oe se nam posreci, da pozvemo kaj iz za kulis, priobCimo pribodnjit*. Veliko dalovanje v (iorici vsled smrti ital. kralja, Viktorja Emanuela! 0 tern ve vsaj nek polu-oficijozen organ tukajsnjega meatuega za.stopa nmogo porocati; da mi nismo nikjer ntcesar zapazili, to mora biti le prav posebna naktyucba. Kakor ai bodi tro-jica tukaj i/hajajotili italijaobkih listov je oklcnila porofiila o smrti Viktor Emanuelovi se zuamenji zalo-sti; celo organ katol, drustva „L'Ecu del Litorale" ni v tern zaostal za liber&lnima tovarSema, iz te.sar lahko sklepamo, da se narod na zalost razteza na \>e kroge. Naj buju je r>?\ 2alovuI nas italtjanski bratoc nL Isonzo," kateri je zagrnil celo prvo stran s crno obro-bljenim nekrologom, pa kaksnitn! Take boinbastiOne zmesi, cudne v pisavi in §e cudnejSe v logiki ze ni-smo davno brali in Bog mcS da bi je v drugic tudi ne mogli vefi prebaviti. (iospod dtzavni pravdtiik se je izkazal zares pravega patrijota zaplenivsi doticne §te-vilko, da vsaj zvunaj mesta in zvuuaj dezele, posubno pa v blazeni Italiji ne bero bedarij. koje so naSr Ita-iijanCiCi v svojej neizmerni 2alosti najbrze zajeli na dnu kozarca. Se v neki stvari se je nagim Lahonom posreci-lo posnemati demonastrante nekdaj najzvestejsega Trsta. Kakor so namreC v Trstu v vseh glediscih „btri-kali,B tako so tudi v Gorici odlozili za 10. t. m. na-povedane predstave sloveCega tragikarja Ernesta Rossi -ja na naslednji teden.. Pustimo jim tudi to veselje, da smejo svetu pokazati svojo btidko zalost po neizmerni zgubi stvarnika „Italie unite ma non compiute"; vsaj tako„ compiuta,* kakor jo zeie gospodje detuon-stranti, vendar ne bode nikdar, dokler se bode Avstrija opirala na svoje zveste Siovane. Vulkan v Gorici. Kedo je uze kaj tacega sli§al? Saj o tem ne govori niti obsirna baron Czor-nig-ova knjiga, da si zadosta na drobuo popisuje av-strijsko Mizzo. In vendar je tako. V Gorici iniamo vulkan, uineten vulkan in toje prijazen holmec, na ka-terem je nas grad. V obzidju grada hranijo namreC ves smoduik, koji se rabi v Gorici bodi za vojaSke, bodi za privatne potrebe. Tu je cela zaloga v nalasC za to sezidani, trdni in obstrazeni hisici, katera nam pa pri vsem tem ne daja nobenega poroStva, da smo popolnoma vami pred vsako nesreco, ki bi se lahko po neprevidnosti ali po elementarui nezgodi pripetila. Strelovod je sicer dober varuht-pa bliski in strele so ga vendar uze mnogokrat prevarili. In kaj, ko bi se vulkan vnel, ter vsul svoj pogubljiv zarefc dei na pri-jazno Gorico? Koga ne pretresa groza, ko le na tomi-sli? — Povsod so zaloge smodmka daleC zvunaj mesta, le v Gorici je nad mestom, da ne recemo v mestu. Listnica ufsdniStva: C. g. Ker. vik. v Lok. Mislili 8tao si, da znate razlociti med urednistvom, opravni-Strom in odpravnistvom, to odpravniStvo naredi kak pogreSek, ne gre zato doliito uredn. in opravniatvo. Oprostite. 3mo po-pravili — L i 8 tni ca o dp ravnis t v«. BI. g. A. S. gl. r T. od poslanih 5 gl. smo Vam za leto 1678 zapteali dO aid. drugo je bilo za leto 1877. —> G. J. Ml. c. k. dav. v X. pre-jeli 2 gl. 30 za pol. 1S78, druzega dolga ni. Koristno naznanilo precast, duhovscini. Tovarna za izdelovanje voscenih sved, lastnina Aiojzija Bader-ja v.Gorici, ki je bila odiikovana se sreberno svetinjo in fiastnim diplomom pri svetovni razstavi v Parizu Ieta 1855, na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Gorici, Mona-kovem in Trstu leta 1871, priporoca svoje svece iz frstega voska od cebel, ki se ne kidajo in ne onesnazijo altarja. Gorijo, mimo, se ne kidajo in se pocasi pavzijejo. PriporoSajem toraj predastiti dnhov-seini, naj se ne daja motiti po Urugih pro-dajalcih, ki prodajajo svece, namesane z drugimi tvarinami, kakorsne svece so po cerkvenih postavah prepovedane. Cenajimje2 gl. 08 kr. kilo najboljSe prve vrstt, 2 „ IJIi n „ druge vrste. Placaje se ob koncu leta, ali pa s 5 kr. odbitka pri kilo, ako se precej plaLa. Aluj/jj Bader9 lnntnik. Andrej Pcrko c. kr. okrajtii icivinozdravnik za politiske okraje GoriSki, Tolminski in (iradiski stanuje v Gorici, v Solskih uticah nasproti cerkve Hv. Ignacija v Penaucicevi )m\, Viiznaiiilo. V c'italnieni restavraciji je na prodaj en l)iljard /. vso pripravo, to je 5 krogelj iz slo-nove kosti, vsaka tezi 2«i dekugramov, 11 palic, en lep stol za palice, eua tabla za zaznamovanje iger in pokrov iz desk, daje kakor miza, kadar je pokrit. Kupna cena je 120 gl. Kdor ga zeli kupiti, naj se osebno ali pis-men o oglasi pri podpisanem— Valentinu Tavfar-ju v Sezani. Oznanilo. Podpisana imasta zalogo voscenih sve5 iz tovarne za svece g. Aiojzija Bader-ja v Gorici. Svece iz te tovarne so bile odli-kovane si* sreberno svetinjo in castnim diplomom aa svetovni razstavi v Parizu leta 1855 in na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Gorici, Monakovem in v Trstu lota 1871. Te svece imajo prednost, da so iz Si-stega voska od Cebel, pa proste vsake drage tvarine, so zboljsane, da se vec" ne kidajo in ne onesnazijo altarja, kakor poprej. Cena tem sve&m je 2 gl. 68 sld. kilo najbolj Se pnre verste, 2 „ 83 „ druge vertte, Pla5uje se ob koncu leta. Precastita dubovscina se opozoruje, naj se ne daja premotiti od drugih prodajalcev, ki prodajajo svece, namesane z drugimi, po cerkvenih postavah prepovedanimi tvarinami. V Kanali ima zalogo STEFAN KKAIJ, bandar. V Bovcu pa JANEZ SOKTSCII. i» oagovorni fgedwkj ANTON JABUANL — Tiakar: BiUIUNQ y Gorici,