Št. 99. V Goriei, v petek due 7. dccembra 1906. ^^» Letnik VIII. Izhaja vsak torpk iiiHobotoob 11. uri predpoldne za mnsto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pa.de na ta duova praznik izide dan prej ob ß. zvočer. Stane po pošti prejeman ali v Goriei na dorn pošiljan celoletno 8 K, pollot.no 4 Kin fietrtletno 2 K. Prodajasn v Goriei v to- bakarnan Schwarz v Šolskih iilicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekaliäöu po 8 via. GORICA (Veeerno izdanje). I'rednistvo in upravniätvo se nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se raČunijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako Be veČkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. L. Lukeziö). Grepröiön peil Slovensko ljudstvo! Ali je kdo med Teboj, čegar uho se še ni naslajalo ob nebeških glasovih „Nazaj v planinski raj!", „Eno devo le bom ljubil!", „Zvezda mila je mig- ljala!".....? In kdo izmed Tebe še ni slišal de- klamovati „Oljki", „Kmetski hiši", „Naš čolnič otmimo !".....? Srce ti je pač malone zastajalo radosti, ko je ob sladkih zvokih te pesni ali ob ljubko žuborečem potoku nje zve- neče besede nanj legal čudoviti car svete poezije. In skozi nežno kopreno te svete poezije si zrlo in poslušalo „kar gledalo ni oko. uho ni čulo posvetno": duša Ti je tiste trenutke plavala v pre- lestnem kraljestvu umetnosti. In to je bilo kraljestvo sloven ske umetuosti. Tvojemu sreu je takrat govoril velik umet- niški genij, ki ga je milostno nebo na- klonilo slovenskemu narodu. Ta genij pa je bil — Simon G r e g o r č i č. Danes Gregorčiča ni več med nami. Nedavno tega seje iz solnčne Gorice po širni Sloveniji raznesla srea pretresujoča vest, da je „soški slavec" utihnil za vselej, da je umrl Simon Gre- K g o r č i č. ^Hf „Ne, ni umrl ! ^H Se dull njegov živi med nami, H, na delo nas budi in drami. ^R^^ Umrl on ni, ^^^^K v nesmrtnih delih tnož živi!" ^K A ob eiiem ž njim v teh nesmrtnih • delih živi in bo od roda do roda živela njegova in naša mati, ki jo je njen ve- liki sin ljubil „iz srea globin", ki je bil njen ponos in ki jo je proslavil pred svetom — mati Slovenija.-------- Slovenci! Kdo r s 1 a vn i h p r e d- n i k o v ne č a s t i, — n j i h n a s 1 e d- nik biti vreden ni! Pokažimo, da znanio ceniti svoje velmože, da se zavedamo, kak biser je s poglavjem „Simon Gregorčič" vdelan v oni okvir, ki se imenuje slo- venska literatura! Postavimo ve- likemu pesniku ne le v svojem sreu, marveč tudi na zunaj, vsemu svetu vi- d e n spornen ik! Avesnarod naj bi posta- vil ta spomenik, k a k o r j e t a najzvestejši sin matere Slo- venije ljubil ves narod! V to svrho se je v Goriei osnoval „ O s r e d n j i odbor za Gregor- ' či č e v spomenik" ter si postavil nalogo, poskrbeti, da se pesniku Si- monu Gregorčiču v rojstno hišo na Vrsnem vzida spominska p lose a in na gomili tarn „v pla- ninskem raju" pri Sv. Lovrencu postavi dostojen nagrobnik. Če le mogoče — in to bi bilo v smislu velik eg a pokojnika — pa bi se Gregorčiču naj postavil še živ spo- menik, čegar piedestal bi bila sola. Dbliko kipa na tern piedestalu (usta- nove, Gregorčičev dom...) pa bi naj dogovorno določil celokupni slovenski narod potem osred- njega odbora in lokal nih pod- o d b o r o v. Rodoljubi! Da čim preje dosežemo, kar nam veleva sveta dolžnost, se obračamo do Vas, kar Vas je brez razlike stanu in mišljenja. z iskreno prošnjo za požrtvo- valno sodelovanje Gregorčičevemu spo- meniku v prid. Prirejajte zlasti v ta na- men Uregorčičeve slavnosti in veselice in seznanjajte na njih množice z velikim pesnikom! S tern storite dvakrat ro- doljubno delo. A vsem nam spričo velike odolžitve napram pesnikovemu geniju bodi geslo: „Nc samo kar veleva mu stan, kar more, to rnož jc storiti dolžan"! Ivan Berbuč, prof, v p. in dež. odbornik, predsednik. Matija Rutar, deželnosodni svetovalec, p o d p r e d s e d n i k. Josip Ivančič, prof, v p., b 1 a g a j n i k. Dr. Ivo Šorli, notarski kandidat, Dr. Karol Ozvaltl, prof., Franc Sivec, vadnični učitelj, t a j n i ki. Ivan Kokošar, mestni župnik, Franc Vodopivec, ces. svetnik, Andrej Ipavec, gimn. učitelj, Niko Omersa, gimn. učitelj, o d b o r n i k i. V GORICI, due 6. decembra 1906. O p. Doneske, ki se v časopisih objavijo, sprejema prof. Jos. Ivančič, Gorica, Korenjski trg št. 8., ktikor tudi vsak odbornik. Pobarvano ogorcenje. Ogorčenje naših naprednjakov je vedno tako pristno kakor je pristna rde- čica na obrazu stare salonske dame. Stare, razorane poteze na svojem obraza si na- maže z raznim lišpom, to pobarva s pri- mernim barvilom, na glavo dene lepo črno lasaljo — ta imaš potem najlepäo gospodično. ki včasih res še vjame ka- kega kalina, Takaje naša napredna stran- ka s svojimi prvaki^ Na nji ni ničesar več pristnega, vse nmetno, ponarejeno, pobarvano. Navadno jo vidimo v celi njeni propalosti ; včasih celo kak njen voditelj aleče obleko narodnjaštva in obleče obleko kramarja, potem ga res ne dobiš kalina, ki bi veroval, da je ta stran- ka reena, Slovenci jo že predobro po- znamo ; zato med Slovenci ne vleče več. A oeamelim italijanskim vitezom ta stara brezzoba klepetnlja še ngaja. Ko pa se je zadnjič celo pobarvala z rdečo barvo ogorčenja, je vzbndila v teh vitezih oči- vidno zanimanje, če ne celo Ijubezen. To pa je priälo tako le : Kakor je znano, je dne 18. novem- bra govoril dr. Gregorčid na shoda v Dornbergu o volilni reformi in med dra- gim rekel sledeče: Laški volilni okraji po so : 1). Glavno mesto Goriško, Gorica ima s svojimi 25.000 prebivalcem svojega po- j slanca ; 2). Okraja Gradišče in Kormin, ki ätejeta nekaj nad 31.000 dnš, sta en volilni okraj ; 3). Červinjan in Tržič z 40.000 Ijodmi tvorita 3. laški okraj. V teh laških okrajih pa se nahaja tndi mnogo [Slovencev. Tndi mandat. ki ga imajo Lahi v Gorici, ne bo ostal vedno laški 1 (Pritrjevanje). Gorica je glavno ¦ mesto in Bredišče slovenske dežele (Pri- trjevanje) središče Furlanije je Gradiäce. V prejänjih časih bo se Slovenci v Gorici vedno potujčili, danes se to ne zgodi več, k temu poeebno pripomorejo goriške sloventke sole. Slovenski živelj v Gorici vedno napreduje, Cesar se Italijani že sami boje. (Odobravanje) Delati moramo vsi na to, da postane Gorica slo- j vensko mesto! (Viharno odobrava- nje). Potem bomo Slovenci na Goriškern imell 4 poslance, Lahi pa le 2. (Veliko odobravanje). Vsak trezen človek, bodisi Italijan ali Slovenec, nam bo brezdvomno pritr- dil, da so te besede dr. Gregorčiča de- janski popolnoma utemeljene in da o kskem hajskanja ta niti sledu ni. — Pa vendar je brihtna „LEco" iztaknila v teh besedah hajskajrijo ler napadala dr. Gregorčiča radi tega govora, skoro gotovo le z namenom, da se priknpi laškim liberalcem. Na ta napad je od- govoril dr. GregorČič na shoda v Št Petra dne 25. novembra sledeče: V Gorici nas je 5000 Slovencev in 16.000 ltalijanuv. Ako bomo Slovenci v Gorici tudi za naprej tako napredovali ko doslej, bomo v doglednem časa odlo- čevali pri volitvah. (Veliko odobravanje). To sem povedal tndi v Dornbergo. Neki laški list pa mi je rekel, da hajskam. Nisem res hajskal, pad pa sem vedno zato, da se Slovenci, ki pridejo v Gorico, zavedajo svoje narodnosti. (Odobravanje). Naäi ljadje naj le äe naprej hodijo v mesto, ter tam ostanejo kot zavedni Slo- venci ! (Veliko odobravanje.) Mi nočemo jemati Lahom njih pravic, zahtevamo pa zase, kar nam gre I (Odobravanje.) Mi Slovenci bi morali imeti na tth tleh celo več pravic, ko Italijani ; saj ime mesta emo dali mi, Gorica niti laškega imena nima. (Viharno odobravanje.) Poglejmo imena teh „čistokrvnih" Italijanov, ki veljajo za stebre laškega življa v Gorici. Vsa njihova imena se glase na „iö" in „čič"1 Znano pa je, da take končnice ne rastejo v Toskani, ampak v okolici gorižki, ki je slovenska ; (Viharno odo- bravanje.) Mesto dobi svoj naražčaj iz okolice, ki je slovenska. Naravno je, da mora prej ali slej postati Gorica slo- vensko mesto, (5e bodo naši Ijudje ostali zvesti svojema jezika. (Veliko odobra- vanje.) Ce pa hočejo Lahi na ta način rešiti italijanstvo Gorice, naj pa povabijo svoje rojake iz Farlanije v Gorico. (Viharno odobravanje in veselost.) Kjer odločajejo Lahi, se godi Siovencem kri- vica, čemar je dokaz goriški tramvaj. Vprašamo goriške mestne oöete: Je-li oni spoštujojo pravice Slovencev, če tako delajo ? (Viharni : Ne ! Nikdar ne !) Mi ne hojskamo proti nikomnr, zahtevamo pa svojih pravic, zahtevamo, da vsak sam sebe spošioje, „ker kdor zaničaje se sfim, podlaga je tajčevi peti'. Pred časom je neki drugi glovea- ski list pisal, da bodo slovenski stariäi, ki imajo sinove, še lahko doživeli, da bo njih sin izvoljen v Gorici za župana. Proti tema pa Italijani nipo protestirali akoravno je to veliko težje. Veliko ložje je namreč spraviti iz Gorice v drž. zbor slovenskega poslanca, ko pa dobiti slo- venskega župana (Res je!) Italijanski vitezi, katerih bojna ko- pja so se že dolgo prašila v temnih 8hrambah, so naenkrat začutili v sebi potrebo braniti italijanski narod, ki ma je po tern govora dr. Gregorčiča zapre- tila velika slovenska nevamost. Tako so dopadli ti junaki stari salonski dami, slovenski napredni stranki, da se je ta- koj oblekla v globoko ogorcenje in se pobarvala po starem, rajavem obraza z rdečo barvo ogorčenja. In vzljubili so vitezi to nežno, rahločutečo damo ter se ji globoko poklonili. Ljabezen in zveza je torej sklenjena. K LISTEK. B Socijalist ^Kr (Konec.) „Teh besedij sem se tako prestraäila da sem mislila : srce mi mora žalosti počiti, Tdkoj sem spoznala, da so mi morali otroka odtajiti, ako vže ne po- polnoma pnkvariti. 0 teh socialists sem namreč večkrat slišala, kaka nesreča so za drnžine. Kdor stopi v tisto drnžbo, ne hodi več v cerkev, preklinja Boga, Mater Božjo, ne mara več za ženo, ne za družino, ampak poslaäajo le njih vodnika in kar jim tieti vkaže, vse store. Tako se sliši tndi pri nas dan na dan o kaki družineki neereči. Oh ti socialisti !M „Toda, kam sem zašla 1 Sina nisem mogla spraviti iz krčme ne zlepa, ne zgrda. Jaz revica, sem vila roke in ga prosila, naj gre domov vsaj radi očete. Ali vse zaman 1 Srpo je gledal pred se, in molčal kot grob. Ko sem ga pa hotela znova prijeti za roko in ga odpeljati, tedaj — o moj Beg, — kaj sem revica dočakala, — tedaj dvigne svojo roko, da bi me vdaril". „Meni je ^Mlo to več kot preveč. Srce mi je krvavelo, da me lastni sin tako zametaje. Od.^la sem osramočena in jokaje iz krčme, ker nisem imela nobe- nega, da bi bil branil mojo materinsko cast in pravo". „Kako sem priäla domov, nisem vedela; samo toliko se še spominjam, da ko je prišel mož domov, ni naäel ve- čerje". „Povedala Bern ma v Btraha, kaj se je zgodilo, — jezil Be je in rentačil nekaj časa po hiši, polem pa se spravil nezadovoljen k počitko". „Sina ni bilo domov tisto nod. Spal je s sosedovim na senu". „Pa tndi dragi dan k zajatrku ga ni bilo. Grem ga klicat. Ne najdem ja več". „Mislila sem revica, da je šel na delo". „Ali kako se prestraäim, ko mi ga prinesejo ob 11. uri domov nezavestnega in z zlomljeno roko". Mati postoji nekoliko časa, kakor bi se hotela oddahniti. Potem pa na- daljuje : „Lahko si pomislite položaj uboge matere. Droge pomoči ni bilo, poslali anno ga na zdravnikov nasvet hitro v bolnišn co v Trst. Roko si je bil zlomil na dveh krajih; sedaj ma je boljše in jatri pride domov. Da bi bil pa za delo sposoben, ne vem !M „Kako pa si je zlomil roko", jo povprašum, ker sem zapazil, da je mati v svojem strastnem pripovedovanju nekhj pozabila povedati. „Eh, saj bi bila kmala pozabila po- vedati, tako prevzame človeka taka ne- sreča. Tisto jntro sta šla z sosedovim v mesto na delo Iovit ptiče. Pravili so potem, da so ätrajkali. Moj je bil vedno izvrsten v plezanja. Sei je na neko vi- soko drevo pogledat mladiöe, da li so vže godni. In ko se je hotel vrniti, vlomi se veja pod njim in pade tako nesrečno, da si je prelomil roko na dveh mestih. Pretresel se je bil tndi tako, da sem mislila, nikdar več ne vstane". Žena je hitela pripovedovati, kajti stala sva vže pri vhoda v grajski vrt. Skrivaj si je obrisala solzo, mene, da jo ne vidim. Uboga ženica, koliko je trpela ! Stopila je na prag grajskega vrta, prejela za kljuko, pritisnila in rekla : „Zbogom 1" ^Zbogom !w odgovorim zamišljeno in stopim naprej. V glavi pa se mi je vedno vrtela misel : Tadi te bolečine so krivi so- cijalisti. Zastopnik laäkega lista „Gazzettino Popolare" je intervistiral „odličnega go- riškega Slovenca" — reci — liberalca, ki je povedal, da fo goriäki Slovenci skrajno ogorčeni nad dr. GregorčiČem, ki je na svojih shodih „ačuval proti Ita- lijanom". Vsak pravi Slovenec bo odo- braval, kar je govoril dr. Gregorčič. Se- veda v očeh naäih naprednjakov je dr. Gregorčič äovinist. In upravičeno pristav- Ija k temn „Siovenec": „Dr. Gregorčič je torej äovinist. No, sedaj razumemo trojezične napise na Ga- brščekovi knjigarni in njegove nemäke vozne rede. To vse namreč ni — na- rodni äovinizem, kakor ga uganjajo grdi klerikalci. Todi „Soča" podi dr. Gregor- čiča nazaj v lemenat, ker brani sloven- ska prava proti Italijanom. To je torej tista „Soča", ki je nekoč vsak dan ,za- grinjala eel tucat Lahov v svoje razpe- njene valove !" Poznamo se ! Vse tisto narodno nav- duäenje, ki ga je včasih kazal Gabraček, vse to je bilo le umetno, ponarejeno. Slekel je narodnega boritelja, oblekel ogorčenega Slovenca, spodaj pa se skriva — goli sebičnež. Njemn in njegovi pro- padajoči stranki pokaži vrata Ijudstvo I Proč s hinavačino ! Dopisi. Iz Škrbine, dne 6. dec. 1906. — Več časa od tega je, ko so bili iz naäa- ga kraja zadnji dopisi v „Gorici". Sedaj pa je vže nekako mrtvo. Ravno sedaj ob času občinskib volitev je marsikaj treba o tem spregovoriti. Volitve vrsile so se v drngem in tretjem razreda mir- no brez vsake agitacije, čisto po volji volilcev. Drugače so se pa vršile v pr- vem razreda, kjer sta si stali nasproti dve 8tranki. Stara atranka z dolgoletnim našim gospodom žnpanom je propadla, to na prigovarjanje „meäetarja" Dagu- linčka. Naša mlada liberalna stranka je zmagala s par glasovi, ter pahnila naäe- ga dolgotetnega gospoda župana iz sta- reäinstva. 0 naäen Dugulinn smo si mi- slili, da bode res vir naäega življenja, a varali smo se . G9spod Joäko se je ba- hal pred volitvijo, da ne sprejme te ča- sti, ali le navidezno ; so le pozneje se je dognalo, da je naä liberalni Dugulin- dek agitiral sain za svojo cast ter raval proti sodanjemn gospoda žapana Pipana. Res in pribito je, da je naš gosp. Pipan kot župan storil veliko za naäo občino, radi tega ni zaslužil, da se ga kar tako naenkrat odslovi od županstva. Župano- val je okroglih 40 let, ako se ne raotim, podal marsikak podnk naäemu liberal- nema Joäku Dogulinčku. Za hvaležnost je pa dal brco gosp. zupanu z agitacijo, da niti v stareäinstvo ni izvoljen. Naä liberalni modrijan Joäko par dni po končanih voiitvab ni mogel spati od veselja, ker ga je doletela cast, da je postal ud stareäinstva. Vedno je brbljal in tahtal, kaj storili sedaj. „Meni ne za- dostnje, da sem član starešinstva, ampak jaz hočem biti tudi županček v prihodnje. Škrbina mora imeti enkrat naprednega župana. Di je to res, evo dokaza. Naä liberalni Joäko si je napra- vil „klubu. V naäi vasi se voli 12 starešin, ti si volijo med seboj po stari navadi žu- pana, tri podžupane, osem ostane odbor- nikov. Joäko pa je dragače izračunal, da si zagotovi žo naprej žapansko sto- lico. Stvar je napravil tako : Izbral je sedem odbornikov in jih povabil v do- mačo gostilno. To so se vsi morali pis- zavezati, da nihče izmed njih ne bo volil drugegR. za žapana ko Dugalinčka. Kdor bi tega ne htoril ali bi odstopil od stranke, zapado 100 kron globe. Vse to je imelo oatati tajno. Pri veseli zabavi so se dogovorili, da tega ne sme nihče nikomnr izdati; kdor bi izdal to tajnost, plača 10 kron kazni. Ta „čedna" tajnost pa ni trajala dolgo. Naä gospod Polaj se je namreč nekoč v gostilni nekoliko ovi- nil in začel razlagati, kako so aklepali pogodbo, po kateri mora biti župan Du- gnlin. Drogih 5 odbornikov na dan žu- panske volitve lahko oatane do ma. Za naäe volilce Škrbinčane je tako miä- ijenje sludiranega gospoda Joäka jako slabo. Proti volitvi je vložen ntok. Kaj in kako sc bode izvräilo, ali bo res naä mali liberalček župan, se ne ve še. Oi- visno je od tega, kaj ukrene avno na- mestniätvo v Trstu. To je pa gotovo, da on težko pričakuje dneva volitve župana. Ob čaau kžupanske volitve hočern vam sporočiti natančnejše. Politiöni pregled. Volilna reforma v gosposki zbornici. Z Danaja poročajo, da bo gosposka zbornica reäila volilno resormo äe pred Božičem. Dne 10. t. m. se snide komisija gosposke zbornice. Bavila se bo s plu- ralno volilno pravico. Vendar pa je npati, da gosposka zbornica ne bo spre- minjala sklepov poslanske zbornice. Delegacije. Dne 4. t. m. je naä zananji minister baron Aehrenthal razložil v pro- račnnskem odseka svoj program. G d- voril je odkrito, kratkd in jederuato, Cesar pod njegovim prednikom nismo bili navajeni. 0 trozvezi je dejal, da so razmere z Nemčijo najboljäe, z Italijo slabäe. Dobre so razmere z Rasijo. Raz- mere napram Franciji in Angliji bo še treba zboljäati. Na Balkana je reformno delo težavno, ovira ga posebno neza- upnost Srbov in Grkov. S Srbijo se raz- mere kmalu urede. Maročansko vpra- äanje je še pereče. Minister je obljabil izveati reforme pri izkašnjah diplomatov. Proračanski odsek je v sredo razpravljal o proračunn za skapno vojsko. Poroče- valec del. Baernreither je govoril o gradnji novih vojnih ladij ter je pred- lagal, naj bo seja tajna, kar je bilo vsprejeto. Predlagal je, naj se stavijo zalaganja za armado, in mornarico na dnevni red kakor pO9ebna točka, ker je to problem, o katerem je treba pDdrob- neje razpravljati. — Poveljnik vojne mornarice je pojasnil proračan za vojno mornarico. Govorili so na to del. Steiner, Dobernig, Šusteraič, grof Glam-Mirtinic, gros Schönborn, Sylvester. Del. Dobernig je zahteval nemäko mornariäko äolo. Dr. Sasteräiö je govoril o mornarici in je dejal, da je srediäöe naäe zananje politike jadranska politika. Zato nam treba močnega brodovja, ki bi v sluöaju vojske rnoralo imeti tudi dobro opirališče v Sibeniku. Vojska z Italijo nikakor ni izkljuöena. Končal je : Adrija je in ostane slovanska, ali ita- lijanska, nikoli pa neroäka. — Dines je bila zopet seja. Vojni odsek ogrske delegacije je v sredo ob 5. uri popoladne nadal- jeval svoje razprave. Vojni minister je izjavil na različna vpraäanja, da se vo- jaäki kazenski pravdni red izda ustavnim potom, to je stvar, ki je bila določena že pred veö nego 10 leti. Vojaäki pravdni red izdelnjeta obe vladi in je nade, da bo isti kmalo dovräen. Premenna pri srbskem poslaništvu na Dunaju. Dosedanji srbski poslanik Vuič gre v Berolin, na njegovo mesto pa pride dosedanji srbaki poslanik v Girigrada dr. Simič. Simič je bil že leta 1891 poslanik na Dunaju. Obadva poalanika sta prija- telja Avstrije. Vuič se je na vso moö trudil, poravnati carinski spor, kar se mu pa n\ posrečilo. Vuič je izredno izo- bražen. Študiral je na Danaju in v L/p- skem državne vede in silozosijo, kjer je imel za učitelja Wandta. Maroške zmede. Francoski minister za zananje za- devc Pichon je izjavil, da so velevlasti v skupni noti opozorile tangerskega mag- zena, da za varstvo tojcev dosedanja po- licija ne zadostuje in je treba preosnove. Francoska pa je z novimi tremi križar- kami le nadomestila prejänje tri stare, ki so doslej križarile v maroäkih vodah. Spun ska. Nameravani zakon proti cerkvenim redovom je komaj v preteku enega tedna strmoglavil že dve ministerstvi, Sadaj je zopet sestavljeno novo: Vega de Armijo, predsednik, Pernz G^ralelo, zananji, Ro- manones, notranji, Revertes. fitiančni, De F^derico, z* javna dela, IVeyler, voj- ska, Cobian, moraarica, Jimeno, naučni, Barosso, pravosodni minister. — Pri de- monstraeiji 4. t. m. so od vlade pahui- skani demonstranti napadli nadäkosi madridskega in tri duhovnive. Eiega so ranili. Za žrtve požara. Velika nesreča jezadela tri posestnike v vasi Krn. V pondeljek, dne 26. pr. m., ob 11. uri dopoludue je naenkrat se prikazal ogenj pri Sivcu h. ät. 13. V par rninutah so bila vaa poslopja, ki so stala okrog v plamenu. in ob 2. uri popoldne bilo je vse pokončano. Pogorelo je posestnikora Ivanu Siveo št. 11, Francu Sivcu ät. 12 in Jakobu Sivec ät. 13 vse kar so imeli t. j. 3 hiäe in 5 gospodarskih poslopij z vso upravo, vsi pridelki, örez 400 centov sena, prveina äe povrb dvoje telet in vse tesarsko orodje vrodno nad 200 K, tretjemu okrog 800 K denarja, katerega .e potegnil za živino in air, dve kravi in Jin troje telet. Nekateri so reäili vsaj praznično obleko, seveda kolikor taliko ožgano, drugi äe te ne — ampak le to kar so imeli na sebi. Še celo zidovje je tako pokvarjeno, da bosta morala druga dva popolnoma novo sezidati, ker je ßtaro popolnoma spečeno in prežgano — ogenj je ävigal izpod zidovja. Ne ve se prav kako je nastal ogenj, najbrže, kakor se misli, je zaneala ogenj v slamnato streho mačka. Zivarovani so bili sicer vsi, pa le za male svote: prvi za 2000 K, drugi za 1800 K in tretji za približino 2500 K, natančno ne ve, ker mu je zgorela tudi zavarovalna knjižica; äkode pa je po cenitvi zapriseženih cenivcev nad 40.000 K. Dopis v zadnji „Gorici" ni natančen in dotičnik, ki je to sporočil, gotovo ni videl ne požara ne pogoriäca. Vrhu vse nesreöe imajo pogorelci še stare dolgove in sedaj niti prostora, kamor bi svoje trudne glave položili — zima pa je takaj — gori je že zipa- del prvi sneg. Ker so hiäe v Krnu jako razstresene, imajo pogorelci do svojih sosedov daleö in morajo si sedaj po zimi vsaj za silo popraviti stanovanja. Pogorelci so v resnici reveži — pomoč je najno potrebna. Podpisana, ki sva osebno pregledala pogoriäce, prosiva milih darov za po- gorelce. Vsak dar, tudi najmanjäi dobro doäel. Darove bodeva izkazala v svojem časa v slov. časopisih. Na Libaänjem, 3. dec. 1936. Janez Bergin c, Ivan Leben, župan. karat. (Dirove pobira radevolje tudi naäe upravniätvo.) Darovi. „Za Šolski Dom" so plačali predsedništva narnesto venca na grob pesnika Simona GregorCiÖa : Matija Fabijan, okrajni sodnik v Kobaridu 20 K ; Fran Vidnur, sodni pristav v Ko- baridu 5 K 40 h; J. G. v K. v spomin atarega znanca in prijatelja diönega pes- nika v znamenje visokega spoStovanja 30 K; Gotard Pavletič, dekan v Št. Petru 20 K; Alfonz Blažko kurat v Mirniku 6 K. Lotnino sta plačala: dr. Ferdinand Terkač, c. k. notar v Kanala 48 K; Ma- rijana TerkaÖ, notarjeva soproga v Ka- nala 24 K. Upravniätva je doälo : Na me3to venca na krato pesnika S. Gregorčiča Karol Čigon vikar na Vojäöici 5 K; v spomin svojega častnega čUna pesnika GregorČiča daraje „Slov. Čitalnica" v Gorici „ŠMskema Doma" 50 K. Srčna hvala ! Za GregorčiČev spomenik. Sigismund grof Attema, graščak v Podgori, svojemu visokočislanemu rojaku, katerega je oaebno spoätoval, 100 K; dornberäko učiteljstvo 25 K; Gotard Pavletič, dekan v Št. Patru, 10 K. Domače in razne novice. Gospodom naročnlkom. — Približuje se konec tekočega leta. Veliko je gospodov naročnikov, ka- teri niso še poravnali letošnje na- ročnine. Dosti je onih, ki niso po- ravnali naroenine tudi za prejšnja leta. Prosiino torej vse, naj nam prav zagotovo dopošljejo zaostalo naročnino, drugače moraino dolič- nikom list ustaviti. Upravništvo »Gorice«. „GregorMčcv Dom". — S Koba- ridskega se nam piäe : Tolminski rodoljabi so izrazili željo, naj se raj. Gregorčiču ne stavi spomenik, ampak naj se mn zida „dom". G^riäki in drugi rodüljubi so nasprotnega rnnenja: Gregorciö ne sme biti brez dostojnega spomenika in nabirajo zanj žo donarno prispevke. Kaj pa naj rečemo o „iomu"? Rijnerna pesnikn nnjljubši dom je bil „Silski D)inw, saj je postal radi njega celö „narodni b9rač" in ga tadi v svoji oporoki ni po- zabil. Pridno kupujte „Jjbi" in prepla- čujte ga in hranite denar za „Jsremijeve žaloatnice", ki pojdejo v kratkem v tis- karno. S tem bo3te slavili raj. pesnika spomin iu pomagali zidati „Gregorciöev Dom". Osmiuo po rajnem pesniku Si- mona Gregorčiča so praznovali pri Sv. Luciji dne 4. t. m. s peto sv. maäo, h kateri je prišla tudi äahka mladež. „Simon Gregorčičevo knjižnico iu čitaluico" je sklenil ustanoviti Ijub- Ijanski občinski svet. Dr. Triller je klical ob tej priliki z znanim svojim patosom : „Simon Gregorčič je bil naä!" Ne sme- äite se gospod doktor ! Blagi pokojnik je dobro vedel, kaj je vaä liberalizem in je delovanje slovenskib iiberalcev obsojal z vso odloönostjo. Tega ne boste utajili, de äe tako kričite, da je bil vaä. Gregorčičev častcu večer je pri- redila v torek „Slovenska kräöanska so- cijalna zveza" v Ljubljani. f Simonu GregorSiču. — Sledeöe vrste posvečene nepozabnemu pesniku je dobil naä rojak od prijatelja Hrvata iz daljne Slavonije : „Žalim äto je dični slovenski pesnik kojeg sam osobno po- znao i kojega se još vrlo dobro ajecam, slavni Gregorčič umro! Tjelo mu je umrlo, ali čvrsto sam osvjedočen, da duäa njegova, da onaj čisti duh njegov, koji je tako silno ljubio svoj slovenski narod, lebdi medju Vami, on boravi a svojim neumrlim stihoma medju svojim narodom, on govori k Vama, pa je kod Vas! Nije on umro, tjelo je umrlo, ali d u h živi, i živjet če vazda dok ima svi- j eta. nikad ne bude prestao živjet duh Gregorčiča, nikada, odviäe je velik taj duh, i odviäe voli taj ubogi narod slo- venski čuti one medene rieči, kojima ih je znao Gregorčič utjeäiti! Zato kličem Tebi i slovenskom narodu: „Slava Gre- gorčiču !" i „Ne ronite suze za tijelom, jer dah Gregoričev je medju Vamül" (Matej Ileven.) „Narodiia Tiskarna" priporoča slavnemu občinstvu S. Gregorčičevo knji- go „Job". Zalostno. — Žalosten elučaj na- rodne nezavednosti nam podaje pismo neke Slovenke iz Števerjana, ki služi v Badgaätajnu. Domov je poslala 20 K de- narja in pisala na nakaznico sledeče: „Zvanaik kronen. — frajlen J. K. Poat Št. FJorijan Gor. Cerovo Baj Görz in Cerovo in Kistenland." — Rsva si sili nemščino, ki jo ne zna, noče pa napisati slovenski, kar bi gotovo bolje znala. Za- lostno ! Več zaveati in izobrazbe ! Sinrtna kosa — V Ljubljani je umrl ruski prosasor v p. dr. Vinko Šercl, star 63 let. Ža kot 23 letni mladeniö je znal 40 jozikov. Bil je dolgo vseuöiliäki prosasor v OJesi. Ssdaj je že veö let bi- vai v Ljubljani. 0 Sbvencih je ta izre- dni mož dejal: „Slovenci so jako nadar- jeni, napredujejo razmeroma jako hitro, jezik se izvrstno razvija, njih slovstvo za8lužuje brezpogojno priznanje". V Kropi na Gorenjskem je umrla g. M i h e 1 i č, mati tukajšnjega bogoslovca M i he li č a. V Gradiäcu pri Prvačini je umrl posestnik Ivan Keräevan, v Podgori je umrl delavec Okroglič. V samostanu usmiljenih bratov v Gorici je urnrl v noöi od torka do srede brat HoDorat Bottegaro, ki je opravljal slažbo v tttkajänji bolnišnici nad 25 let. Pogreb je bi) vöeraj ob 2 pop. Naj počiva v miru ! — Umrl je franciäkanski brat Valentin Rape. Bil je 6 let v sveti deželi kot misijonar. N. p. v. m. Nagla smrt. — Iz Bovca nam po- ročajo : OJ kapi zadet je dne 5. t. m. nagloma umrl tukajšnji žapan gDspod Anton Šu I i n. Trgovsko in obrtno društvo Si- monu Gregorčiču. — Trgovsko ia obrtno društvo je sklicalo na preddan pogreba ranjkega Simona Gregorčiča slavnostno sejo, pri kateri je govoril po- smrtnico velikemu pesniku in ljubljenca slov. naroda druätveni predsednik. OJ- borovi člani so poslaäali stojo ter za- klicali na koncu trikrat „Slava" ! Pri tej seji se je sklenilo, da se gre odbor skapno poklonU zemeljskim ostankom in izrazit svoje sožalje, ter da se udeleži pogreba po veöji deputaeiji. Mesto venca ranjkemu je sklenil odbor nabirati pris- pevke v prid „S^lskemu doma". OJbor je nabral do danes v Gorici 200 kron in v Tolminu 76 kron ter upa, z ozirom na to, da je äe nabiralnih pol, ki krožijo po Goriäkem, da se mu bode posrečilo kaj veö nabrati, na kar se prinese na- tančni izkaz. Yinski sejm je v Dornbergu dobro uspel. Vina so se prodajala od 18l/2 do 35 vin. 15 deklet v narodnih noäah je točilo gostom razna bela in črna vina. Priälo je mnogo kupeev iz Trsta, Tolmina in iz raznih drugih vipavskih krajev. Skoda, da se sejm ni izvršil poprej, ker je sedaj že večina trgovcev založena z vinom. Ogenj. — Dne 5. t. m. ob % 10. uri dopoldne je nastal požar pri posest- niku Franu Štolfa v Volčjemgrada št. 55. Sioda je velika. Štolfd je bil zavarovan. Tatvine. — Ob prililci sejma sv. Andreja se je priklatilo v Gorico mnogo tatov, ki jim ob takih prilikah cvete päenica. Policija je bila pridno na delu ter je mnogim tatovona pokvarila njih posel. Med dragim je bil 3. t. m. are- tiran 33letni kmet Jožef K o s iz Prva- Čine, ki je ukradel neki zagrebški kra- marici en par saknjenih čevljev. — Vončina Lnka iz Banjšice je ukradel v kavarni „Pecorari" nekemu Bravorinu zavoj obleke v vrednosti 4010 K. Mlad tatič. — Peter Liöan, 14Y2 let stari vajenec pri trgovcu go- spodu Jo8ipu Medveda, doma iz Pod- gore, je kradel svojemu gospodarja kakor sraka. Med dragim je ukradel Qsnjeno čepico za avtomobiliste vredno 24 K, par gumbov z biseri in površnik vreden 38 K. Tatiča so dobili, ko je hotel prodati čepico nekemu kramarja na Travniku. Podjeten tat. — V sredo ob 10. uri zvečer je prijela policija na Kornju 34'.etnega Ivana Valentinuzzija, ki je v pondeljek ukradel v kavarni „Au- rora,, lastniku kavarne Michelazzijn zim- sko suknjo, vredno 48 K. Suknjo je neael v kavarno „Nazionale", kjer jo je zastavil za ceio krono in 48 vinarjev. Til pa je zopet ukradel brivcu Povodniku zimsko auknjo, vredno 40 K. Ko je Čal, da ga policija išče, se je sam oglasil na po- liciji, češ, zakaj ga iäcejo. Saveda suknje ni imel na sebi. Policija ga je takoj iz- puatila. Mislil je, da je varen, zato je doma oblekel ukradeno auknjo ter äel okrog. Na Kornju ga je policija zasačila ˇ ukradeni suknji ter odvedla v „peržon". Brez denarja. — VČeraj se je zglaail na policiji löletni delavec Silvestr S e š k o, doma iz Planinske vasi, okraj Brežice na Štajerskem. Fant je bil po- polnoma brez vsakih sred^tev in listin. Ravno tako je priäel na policijo 2oletni delavec Grossinger Franc, don* iz Ormozü na Štajerskem, pristojen na Qgrako, ter povedal, da nima nobenega denarja za nadaljno pot. Oddali ju bodo Po odgonu domov. Samoumor. — V četrtek zjutraj okrog 1/.,8 ure so našli v uüci Girlo Goldoni traplo 25—30 letnega moškega. Udtreljen bil v deano sence. Pri njem so naäli „recepis", glaseč se na ime • Square in, iz čeaar so sklepali, da se piše tako. Izvršil je najbrže samoumor. Pri njem so naäli srebrno uro z zlato Verižico, poroöni prstan, denarnico 7 54 K, 2 svinönika, l dragulj in samokres. Prenesli so ga v mrtvašnico na poko- paliäce. Djgnalo je, da je mrtvec Squarcin, zlatar iz Trsta. Včeraj po- poidne sta dospeli sem njegova žena ia mati. Pouarejcn srebrn denar kroži po Gorici. Restavrater na drž. kolodvoru je izročil te dni policiji en ponarejen srebrn goldinar, ki ga je dobil eden njegovih natakarjev te dni. Po deželi pa krožijo tudi dobro ponarejene krone in petače, le nekoliko lažje so kakor pravi denar. Prcprcčena nesreča. — Pri zadnji povodnji bi se bil kmalu po- stesrečil g. učitelj s Kamoega. Peljal se j© domov iz Kobarida. Soča, ki je izsto- Pila, je tako preplavila cesto, da je bil konj (Jo trebuha v vodi in ni mogel več stopati, ker ga je voda pričela vzdigovati. Q- učitelj se je reäil, da je skočil iz voza v vodo, ki mu je bila do paau. Tudi *°nja in voz so potem reäili. Otrok je zgorel. — V pondeljek Popoldne se je igral 5 letni Jeler For- lftn v Št. Petru pri Gorici z žveplenka- ^1'- Ker ga nihče ni nadzoroval, se je ^žgala otrokova obleka in revček je po- n°či umrl v goriški bolnici. Stariši pazite sta otroke ! Pazite ua otroke. — V Koba- r'du je zgorel pri kovaču „Nadalču" °trok »tar okrog 6 let. Miti je šla nekaj Kupovat in puatila otroka samega; kmalu 8oi saališali sosedje strašno vpitje, vlo- niili vrata in naäli otroka v zadnjih zdihljejih. Ko so ga omočili — je zdihnil. stariši pazite na otroke ! Na Prešernov spomenik so ljub- Jjanaki dijaki položili dne 3. t. m, ko je bil njegov god, Frančišek Ksaverij, lep venec in pa zapeli so pred spomanikom dve posmi. Telovadba v „Kršč. soc. zve^i" v L;ubljani se lepo razvija. Mladih navdu- senih mladeničev pristopa vedno več. Slovcnska zmaga ua Koroškom. — Pri občinskih volitvah v Sp. Dravo- gradu so sijajno zmagali Slovenci v 3. in 2. razredu. V prvem razreda so pro- padli za en glas. Doslej so v občini vla- dali Nemci. Vrlim slovenakim borilcem : Slava ! Kraško-morske novice. Naknadno poročilo o umo- ru Fr. Kravanje v Sesljana. — Isti usodopolni veöer je södel Fr. Kra- vanja s svojim sodelavcem Rico torn iz Cerovelj v krömi in sta pila. — Rico je iakal prepira, no Kravanja je bil mi- roijuben, pa se je izogibal vsaki neljabi besedi. — Slednjič sta se bila pobotala in Kravanja je odšel proti doma. — Ali kmala za njim se dvigne tudi omenjeni Rico, ter je izvršil oni zavratni umor, kar je pozneje tudi sam priznal. — R'co je ostarel po ječah, kjer je preživel skoro polovico svojega življenja. Zlata poroka. — Prejšnji teden sta praznovala v Jamljah na tihem zlato poroko dva nesrečna ali potrpež- ljiva zakonska. — Umrli so jimi vsi otroci. — Sfojo skrb posvečujeta sedaj Bogu in potrebnim ljudem. Iz gostilne v zapor. — V Devinu so aretirali v petek na St. Andrej štiri tičke. Eien izmed njih je poneveril v Trstn v neki zalogi vina svotico čez 1000 kron, pa si je poiskal äe tri druge tovariše, da bi mu pomagali pognati te kronice po grlu. — Izbrali so si za prvo postajo Devin, kjer so si naročili rižot, piščance in druga okuana jedila, ki tr- žaškemu želodcu tako dobro teknejo. — Ali žalostno! Ko so rumeno pečeni pi- ščanci stali na mizi in vzbujali s svojim vonjem rimljan9ki „apetit", tedaj stopijo možje pravice v krčmo in odpeljejo tičke v zapor. — V petek ni dobro jesti piščancev 1 Žendarmerija na delu, — V Sesljanu preiskuje äest orožnikov vse hiše, kjer spijo delavci. — Našla je in pobrala mnogo samokresov, nožev, bodal pil in jednacega svedrskega orodja. — Tudi nekaj nevarnih tičkov so zaprli. — Orožništvo opravlja točno in vestno svojo težavno službo in trpi za druge. Zlata in nova poroka. — Srečni par Jernej in Apolonija Pahor iz Brestovice St. 47 sta obhajala svojo zlato poroko slovesno in častitljivo skupno z novoporočencema Jožefjm in Marijo Frančeškin, avojima sorodnikoma. — Altar je bil bogato okrašen s svežimi zlaticami. — Ginjiv prizor je bil, ko sta klečala stara jabilarja, poleg veäelja in življenja željnih novoporočencev. — Ei par je stal nezlomljen na večeru svojega življenja, zahvaljujoč BDgu za nestele dobrote, drugi na vhodu v novo življe- nje, neizknšen, proseč blagoslova iz nebes na novo zvezo. — Vlč. g. J. Kos, vikar brstovski, je v lepem in primemem govoru, vzetem iz življenja priletnih slavljencev, pojaanil, da stalne sreče sicer zaman iŠČemo na tem svetu, ali jo kolikor toliko vsejedno dosežemo v vzglednena, krščanakem živ- Ijenju, ki je prva podlaga in izvor prave sreče. — V krogu svojih trinajsterih otrok se je razvila po cerkvenem opravilu lepa domača zabava, kjer sta darovala slav- Ijenca 13 gld. za zidanje novega zna- menja. — Njuni otroci, odrasli in krepki, sei vže vsi pri dobrem kruhu. Nekateri so pridni rokodelci, ali podjetni trgovci v Trstu, toda vsi zavedni Slovenci, kar je pač vsega priznanja vredno, ko vi- dimo, da se naši Ijudje tako radi podvr- žejo tujemu vplivu in se celö popol- noma potujčijo. — Cast, komur cast! Kravaseje zadušilaz repo kmetu Jožesu Tavčarju v Brstovici. — Pazite vendar, Kmetje, na živali! Ne pu- äöajts to nikjer brez zadostnega varstva. — Nesreča nikoli ne počiva ! — Nezgoda. — V Jamljah je uda- rilo živinče nekega pastirja in mu izbilo oko. — Bodite previdni pri odklepanju in priklepanju žtva.Ii 1 — Književnost in umetnost. CitaltiiSlvi koucert. (Konec.) — Spored je bil krasno sectavljen in ime- nitno izvräen. Kar se je bilo najbolj bati, da bodo namreč pevski glasovi, kojih moč je zadoščala v društveni dvorani, se čuli občutno šibkejši v loliko večem prostoru, pokazalo se je kot prazen strah. Močno in krepko je donelo ubrano petje izurjenih glasov po dvorani, in vsaka glasbena podrobnost je prišla do popolne veljave. Po uvodni točki „Le Polo1', svi- rani od vojažkega orkeslra, nastopil je moSki zbor, ter zapel, spremljevan od orkestra, koračnico iz Z»jčeve opere „Zrinjski" preeizno in krepko. „Triglavaka roža", (vglaabil Parma), je mičen venec narodnih napevov, spletenih v prikupljiv valček, ki ga je jako nežno sviral orke- ster. „Ljubezen", melodiozna skladba Ros- Binijeva, je nam dala priliko naslajati ae ob zvonkih glasovih našega ženskega zbora. Ugajal je občinst?u tako, da ga je želelo šd enkrat slišati; žal da pre- pičli čas ni dopu^čal ponavljanja. Na kla- virju se je izkazal pri tej toČki g. II. Livrenciö kot spreten spremljevalec. Dobro došla nam, mlada nadepolna glas- bena moč ! Suppe-jeva overtura k ope- reti „Pesnik in kmet*', točka za orkester, ima v sredi neko melodijo z značajem valčka, ki je tako aladkomila, da je človek ne pozabi tako lahko, če jo je enkrat aliäal, in mu dolgo noče več iz glave, ako se je je spomnil. Konča se pa točka z uprav besno glasbeno vihro. Taki kon- trasti spadaio med najizdatnejäa sredstva glasbenih efektov. V naslednjih dvehtoč- kah, v Pirnatovi „Žalosti" inlpavčevi wDa- nici" so bile združene vse pevske moči. Prvo je pel osmeroglasen mešan zbor, drugo meäan zbor kot spremljevalec baritona- solista. Ta je vzbujal našo pozornoat prijetni, simpatiöni glaa g. baritoni-ita Sö- deia; radi bi ga čuli še večkrat ! Po „Uspavanki" iz opere „Nemica iz Portici", svirani od orkestra, nastopil je meäan zbor z orkestrom ter zapel „Kolo" iz slovenske opere B. Ipavöeve „Teharaki plemiöi". V tej živahni skladbi smo čuli še drugega izvrstnega baritonista, g. uöi- telja Koršiča. Kako veselje, da vidimo se množiti naraščaj takih moči, ki nam jamčijo, da imajo naša zabavna društva lepo prihodnjost. H^ala Vam, ki ste od Boga obdarovani s krasnim glasom, da ga pustite doneti nam v slast in narodu v cast. Hrala Vam vsem, gospicam pev- kam, med njimi kraljici Klementini, in gospodom peveem na požrtvovalnem tru- du, s katerim ste nam pripravili tako izreden užitek ; iskrena hvala pa pred vaemi g. pevovodji, ki je pac" imel to pot vse na svojih ramah. „Gori! Pom&gajte !kt, brošurica, broječa 68 strani, ki kliče v boj vse za- vedne Slovence zoper žganje (alkohol), a poieg tega tudi zoper t o b a k, se do- biva v „Narodni Tiskarni" äe vedno na razpolago. — Stane le 20 v ; na vaakih 10 komadov se dobi eneg* povrhu. — Rodoljubi sezite hitro po brošurici ! Grospodarske vesti. Bolezeu (tfdost) vimena. — Ako opazimo, da je postalo vima krare trdo, vroöe in oteklot zdravimo jo na sledeöi način. S3grejemo opeko, ka nsn ali gla- dilno železo do belega, postavirao to v posodi (skledi) pod kravo, nato pa vli- vajmo po malem na segreto reö vode, ali po nekod jetnljejo za to tudi naleko. Mad tem je treba kravo čez hrbet pokriti 8 kakšnim ogrinjalom, da ve3 sopar puhti na bolno vime. To se po potrebi parkrat ponovi, dokler bolezen ne zgine. Svinja, da se ložje ostrg* (ara). — Ne vem, kako daleč na okolu po naäi domovini je razSirjena navada, da kadar svinje koljemo, jim potem söetine in nesnago kože oatrgimo. Tj namreŽ gotovo zategadelj, da se špeh potem bolj vkup drži, s kožo vre3, da se lažje obeaL K temu dein je treba primerno velike posode, da se vsaj pol živali naankrat vanjo dene, nato pa vrele vode, s ka- tero jo polivamo in z nožem poteni oatrgamo. K vodi ponekod prideirajo ps- pela, da je nekak In?. AU boljše nego to, je v prah zdrobljena kolofjnija, s katero se potrese žival, katero am) poprej z mrzlo vodo zmoöili. Nato äe le se polije krop in äcetine se dajo kmalo oätrgati. Društva. „Narodna čitalnica" v Cerknem priredi v proslavo apomina našega pesnika Simona Gregorčiča dne 9. t. m. ob 2. uri popoldne v dvo- rani „Gospodareikega doma" slovesnoat s sledečim Bporedom : 1. „Ob mrtvaškem odru", solospev s spremljevanjem gla- sovirja; 2. „Pesnikovo življenja in nje- gova dela", predava Vaclav Tušar; 3. „Naä čolnič otmimo„ deklamajija; 4. „Vpliv Gregorčičevih pesmi na slov. skla- datelje", predava Gabrijel Bavk; 5. „Na- zaj v planinski raj", poje mešan zbor MNar. čitalnice". Vstop vsakomar prost. Papežev zdravaik smrtno ne- varao bolau. — Dr. Lapponi je obolel na raku v želodcu Položaj za obolelega bolnika se poalabšuje, ker je Lipponi prepričan spiritist. N^ki bolnik mu je namreö pred tremi meaeci rekel, ko ga je tolažil Lipponi, da kmalu okreva: Umrl born v dveh dneh, moj strežnik v enem in gospod profdsor v treh maseeih. R93 sta paeijent in atrežnik utnrla v napovedani dobi. Lapponi pa trdno ve- ruje, da je bila odkrita njegovemu bol- niku bodočnost. Lep vzgojitelj. — Na smrt obao- jeni učitelj v Hofu H. Müller, ki je umoril neko mlado deklico, je priznal, da je uamrtil tudi za zabavo neko vdovo. Sumijo, da je umoril še dve drugi ženski. Naroeaite in sirite list »Gori 1 ü \j Za „MDJdöKd Zdlllllp Gorica, Via Sipri 1 zimski cas so ravnokar došle razne v velikanski izberi krasne novosti modnega blaga, kakor modre volne, flanele, for5tajne, sukno za moške in dijaške obleke, svile za bluze, aalonske preproge, zavo=e, odeje, šivane kuverte (Steppdecken), žime, volne perje itd. T Blago najljop, Eonkiircnca izkljucena. P. n. Dovoljujem se Vas prositi, da nas o potrebi počastite z Važim cenj. obiskom in si ogledate vse naše novosti, ali pa blagovolite naročiti vzorce kateregakoli blaga, koje Vam poSljemo ra- dovoljno iVanko na dorn, da se prepričate o naši zares bogati zalogi in izberi, ki se lah^o meri z vsako, tudi najmoder- nejšo trgovino te stroke. Nadejaje se blagohotnega upoštevanja naše prošnje, bilje- žimo s 8poštovanjem Teod. Hribar. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v G eric I na Kornju st. II. W w i^r ¦>*• w nw w >^ -w W -»^ W *^r W W >^V W W W >MT wiw w ~k^r "w »w I**' igv -v^, i flnton Ivanov Pečenho ! Gorica t \ priporoča svojo veliko zalogo pristuih } belih in Črnih vin iz lastnih in drugih I priznanih vinogradov; plzenjskega piva \ »prazdroj« iz sloveče češke »Meščanske pi- ^ vovarne«, in domačega žganja I. vrste v I steklenicah, kojega pristnost se jamöi. J Zaloga ledu katcrega se oddaja le na I debelo po 50 kg naprej I Vino dostavlja na dorn in razpošilja ) po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske $ države v sodih od 56 1 naprej. I Cene zmerne. Postrežba poš- l tena in točna. m tA /a m /a /a Električna •• žepna luč vedno uporabljiva. Mai pritisk 8 prstom, razžari svitlo električuo svit- lobo. Brez vse nevar- nosti lahko in priročno nosi se v žepu in upo- rablja delj časa. Izrab- ljena baterija, nado- mesti se lahko z novo. GeDa komplcktno K 3; s povekševalno lučjo K 4; nadomestna baterija K 1. Pošilja po povzetju J. König, Elektrotehnik. Bunaj, YIL, Westtahnstrasse Hr. 36. Prodajalcl velik rabat! t Poshusitej in priporočite 1 = izdclhe = i ITydrope toparne hranil 1 uPragiVIII. CenoDntafonj. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. ^ mizar in <* lesni trgovec v Poflpri, na oeIh noveaa železništeaa mosta (na cesti, ki pelje proti Gradiški) ooo Trguje tudi z opek«, ima ve- liko zalogo vaakovrstnega trde- m'tt in mekhega lesa domacega in tujega, veliko zalogo pohišt- va, vhiHkih poNod, Htiskalniv itd. I__________________________________ Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. St. 2. Prodaja- stroje tudi na teden ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Stare, avstrijske in ino- zemske poštne znamke iz let 1850-1870, že mogoče že prilepljene na pismu ali odlomkih pisma nakupijo, se v vecji mnozini in se prav dobro plačajo. Ponudbe je nasloviti na uprav- ništvo tega lista. Anton Kustrin. trgovec v Gorici Gosposka ulica st. 25 priporočn častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jodilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/j kilainod enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Jocli- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Novost! Velik učinek! Briljantnoliolno ärevesce z zvončkljanjem s 6 pozlačenimi angeljci, 30 cm visoki. — Celo božižno drevesco trdno. — Garantira se za iz- borno delovanje. Najlepši in najnovejši kinč božičnega drevesca = kl ne bl smel manjkatl v nobenl katollškl rodbini. V gorki'n» zraku, ki g;i sogrojojo 3 sveče se vrti kolo, na ka- torem so vtr- jenekrogljicc, ki udarjajo na tri zvončke, ki provzroči lepo božično zvoncnje. Cene v kar- tonu z navo- dilom vpo- rabo franko proti prodpla- <5ilu 1 koinad ^ l\ I OU 3 kom. K 4, 6 kcm. K 7 50, 12 kom K 1350 j l'o poštnem povzotju 2Ü v voe. < Abo ne vgaja so vrne denar. Naroča so pravočasno pri HANNS KONKAD Prva tovarna ur Most (Brüx) štev. 2051 (Češko) Na zahtevo razpošiljam zastonj in franko 200 strain obs^srainČ c.nnik s RsUK) nndnl^mi :> kupite vedno najboljše pri domači tvrdki J. flH. GORICA, št. I0 20Ska št. I0 Brockhans Conversations-Lixikon še nov na prodaj za 60 K. — Kje, pove naše upravništvo. Simon Gregoriič. Krasno zadete slike pesnika Si- mona Gregorčiča: 1. Iz zadnje dobe. 2. Na mrlvaškem odru. 3. Mrlvaški sprevod v Gorici. 4. V Kobaridu. 5. Zadnja pot k cerkvici na hribčeku Sv. Lovrenca pri Kobaridu. 6. Po- greb. 7. Panorama opevanega »pla- ninskega raja« obsegajoč: Sočo, cer- kvico Sv. Lovrenca, libušenjske in vrsenske planine s sivim Krnom v ozadju. 8. opevan Slap. 9. Rojstna hiša. 10. Rojstna vas Vrsno. 11. Pa- norama krnskega pogorja. Te slike so razstavljene v razložbi posojil- nične hiše v gosposki ulici št. 7 ter se dobivajo na prodaj edino pri fotogrofu lerlfiču v Gorici in sicer posamezne slike v formatu 18X24 po K 3-—, kabinetna slika iz zadnje dobe K. %•—. Povečane slike po dogovoru. Nobena sloven- ska hiša ne bi smela pogrešati slike našega slavnega pesnika. Rojflhi! bupujte RQPQdni holeli „Solskega Dornn". Ugodna prilika! Namesto 18 K, samo | 7 K. Krasnarem. glo- rija prebrn» ura s 3 močnimi po- krovi lepo gravirana, natančno idoda s 31etno garancijo, proti povzetja za 7 K J. Konig, Uhrenfabrik Dunaj VII., Wesibahngasse 36. „NÜR0QN9 TISKilRNil" ::: U Gorki, ulico Vetturini št. 9::: i, je prcskrbljena z povsem no vim i ^ ^§?1\\ črkanii, okraski in finim papirjem, <<$fe\ L0}$$hj