St. 104.
V Gorici, v sredo dne 28. decembra 1904.
Tečaj XXXIV.
IzhajuL dTftkrat na teden, in eioer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z itrednim prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti   prejemana  ali v Goriol   na dom poSiljana:
Vse loto.......13 K 20 h. a!i gld. 6 60
pol leta ........   6 , 60 ,   ,    ,   3-30
četrt leta  .......  3 , 40 .   ,    ,   170
Posamične številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravniStvo t Gosposki-ulio . gtv. 7. v Sorioi v »GoriSki Tiskarnu A. GabrSoek vsa* dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa cd g, do 12. ure. Na naročila brei dopoilane naročnin* se no oziramo.
Oglasi In poslanica se raSunijo po petit-vrstah 5e tiskano 1-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. v,.sjk.. vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Brke po prostoru — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.                      ,
»Vse za omiko, svobodo in napredek I*    DrJT. Lavtit
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorioi v I. nadsp. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ofc nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulioi Jt. 7. v J. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase Je plačati Ioeo dorlea - •   Dopisi mij se pošiljaj? le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le aprarniStrn.
»PBJMOB&C«
ishaja neodvisno od «SoiSe» vta«k petek in stane vse loto 3 K 10 h ali gld. 1-60.
cSoča* in «Primoreo» se prodajata v Goriol v to-bakarni Sohvars v Šolski ulioi !n Jellersitz v Nunski mM; — v Trsta v tobakami Xavrenčič na trgu della Casenna.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
— Telefon št. 83.
»Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
K novemu občinskemu redu.
Klerikalci so začeli sedaj begati duhove po deželi z novim občinskim redom, ki je bil sprejet v zadnjem zasedanju deželnega zbora.
»Gorica" je priobčila že dva dopisa, v katerih se obračajo proti novemu občinskemu redu, zlasti proti občinskim tajnikom V taki službi, kakor jo določa nov občinski red. h dopisov je vidno, da se ves glavni odpor vrti okoli tajnikov. Dopisnik v št. 102. »Go" rice" priznava po eni strani, da občine nimajo sposobnih tajnikov, po drugi pa pravi, da je na razpolago v vsaki tudi najmanjši občini sposobnih in poštenih mladeničev ter mladih mož za to službo, le potrebnega znanja ni. To utegne biti res, ali prav to kaže klerikalce v pravi luči, kajti šele sedaj nasvetuje dopisnik, naj bi se v Gorici ustanovil tečaj za tajnike, da bi tako vsaka občina imela v par letih sposobnega tajnika. Ce bi se ne bilo sedaj podrezale z novim občinskim redom, bi so najbrže ti kar na-krat tako goreči pospeševatelji občinskih interesov ne bili nikdar ganili, marveč bi bili pustili, da ostane vse lepo po starem, kakor doslej. Iz izvajanj v »Gorici" se vidi, da gredo klerikalna stremljenja k večjemu za tem, dopustiti kak nedolžen tečaj za tajniškega kandidata, vse drugo pa bi šlo po starem tiru naprej. To pa stoji, da pri starem ne sme ostati.
Novega reda je potreba občinam, o tem ni dvoma; če je prav tak, kakoršen je bil sprejet v minolem deželnozborskem zasedanju, najboljši, ali bi bilo treba prememb, o tem danes ne bomo razpravljali...
Novih tajnikov se boje, tako nekako, kakor hudič križa. Ali vendar je nespod-bitno, da mora imeti vsaka občina, katera hoče vspevati, se varovati nepotrebnih tro-škov ter imeti vse lepo v redu, dobrega tajnika. So nekatere občine, ki so tako srečne, da imajo dobrega in veščega občinskega tajnika, ali so pa tudi take, T $a nimajo. In katerih je več?
Občinski tajnik mora biti čim več tim bolje izobražen, inteligenten človek, ter popolnoma izvežban v vseh svojih poslih. Vspo-sobi se tekom let, in kadar obvlada svoj delokrog ter je popolnoma kos svoji nalogi, potem je v splošno korist občini. Občina, ki ima takega tajnika, naj bo vesela ter naj ga drži in dobro plača. Temu ne bo menda nihče ugovarjal. Take tajnike pa hoče dati občinam nov občinski red. Tajniška služba naj bo stalna s pravico do pokojnine, tajnik naj ne bo ie hlapec vsakokratnega župana, marveč občinski uradnik, ki vrši svojt posle v^redu in pošteno v korist občine, pa naj županuje Peter ali Pavel. Le poglejmo, kako čudno je doslej v marsikaki občini. Pri novih občinskih volitvah zmaga vladajoči nasprotna stranka. Župan je nov, starašinstvo je novo, občinski tajnik je pa tudi nov, ker je že taka navada, da le prerado pade s prejšnjim županstvom tudi občinski tajnik. Ta zapusti nekega dne pisarno, v katero vstopijo čisto novi ljudje. Novi občinski tajnik se ne spozna na to in ono reč, župan tudi ne, in treba je potov, zamud in troškov, da pride novo županovanje in tajnikovanje zopet v tir. Po novem redu pa vse take ne-priličnosti, združene le prečesto z nepotrebnimi troški, odpadejo, ker občinski tajnik ostane, tudi fie pri novih volitvah ne pro-dere več daro starešinstvo. Tajniška služba se vrši nemoteno naprej, kar more biti pač le v korist občini. Red mora biti v obemi, la je pa mogoč le, če se ga vzdržuje potom stalne tajniške službe. Seveda je res, da more delati tako, kakor smo povedali, le vesten in marljiv človek. Tak pa mora biti, ker drugače ne ga odstavi.
Tu je pač dolžnost župant va, da gleda na to, da gre vse pravo pot, za. zanemarjanje službe je pa deželni odbor tu, da ukrene, kar potrebno.
Bojijo se tudi deželnega odbora, češ, Lahi imajo večino v njem, in pa s tem občinskim redom stopi bližje občinam in višje nad nje. Mi smo že stokrat povdarjali, da potrebujemo v deželnem odboru dobrega zastopstva od slovenske strani. Da proti juri-stom ne opravita nič slab matematik in vaški župan, to je pribito. V našem deželnem od-
boru je pač potreba takega zastopstva od slovenske strani, kakoršno je bilo pred sedanjim. Takrat je šlo vse lepo, slovenska odboi niStasta uživala ugled in vpoštevanje, in niti z daleka ni prihajalo Pajerju v glavo, delati s slovenskimi rečmi tako, kakor dela od takrat dalje, ko je stopil v deželni odbor Berbuč in dr. Gregorčič, oziroma Klančič. Slovenska odbornika morata biti moža na svojem mestu, kos ne prelahki nalogi, potem pa bodo slovenske reči že dobro zastopane, kakor so že bile. Izgovarjanje na večino pomeni vso slabost klerikalne stranke. Možje te stranke s takim izgovarjanjem kažejo'le, da jim ni za nikak boj za slovenske interese, marveč lepo komodni bi bili radi, češ, smo v manjšini, ne moremo nič opraviti. To je politika obnemoglih Ijudij brez volje in glave, da le kaj pade v žep. Slovenska deželna odbornika morata biti, kakor rečeno, cela moža, pa se ne bo prav nič bati, da bi se usiljevali v slovenske občine tujci, celo Lahi, ter da bi se hotelo potom novih tajniških služeb uvesti po slovenskem delu dežele nekako poitalijančevanje.
Popolnoma se pa strinjamo z zahtevo dopisnika v »Gorici" st. 102., da če je v občini košček kruha, za katerega mora občina skrbeti, naj uživa ta košček kruha ob-činar-domačin, ne pa tujec. To je res, tako je prav, če je le tu sposobna oseba. Prido-dajerao še to, da v nijedno slovensko obči iio ue stuo priti za tajnika Lah, ako bi se recimo ne dobilo kje slučajno primernega moža za tajniško službo. V tem oziru je pač podano delo deželnima odbornikoma.
Vidite, tako vedno prihajamo do deželnih odbornikov, ali vedno se tudi bridko spominjamo, kako slabo so zastopani slovenski interesi v deželnem odboru. Strašno se utegne še maščevati neprevidnost voliIcev,ki so poslali v deželni zbor klerikalne poslance kimat ter tako omogočili tako zastopstvo slovenskih interesov v deželnem odboru, kakoršno imamo — to je, tam smo skoro tako, kakor brez zastopstva. Ce gre tako naprej, potem res zna nastati kaka neprilika marsikaki občini tudi potom novega občinskega reda tako, kakor po drugih rečeh. Saj čutimo  šibo, s katero nas tepe Pajer potom
dež. odbora, dan na dan. Pač zato, ker smo zastopani tam tako, da se Bogu smili!
Domače in razne novice.
»Pevsko In glasbeno druBtro" t Gorici naznanja članom društva in ljubiteljem glasbe, da priredi »Suvestrovo* v dvorani hotela »Central«. Poleg možkih in mešanih zborov je na vsporedu igra »Snubač", prizor »Atila pred Rimom", kupleti iz mestnega življenja, srečkanje, šaljiv govor, ter po po-Iunoči zabava, pri koji sodeluje septet civilne godbe. Vstopnina prosta, vabila se ne razpoznajo, vsporedi bodo na mizah.
Pri koncerta .Glasbenega In pevskega društva" v Gorici dne 4. t. m. so preplačali vstopnino gg. fin. svetnik Golja 20 K, dr. Piki 10 K, dr. Treo Dragotin 10 K, Zajec Vekoslav 4 K in ingen. Costaperaria K 3*30. Odbor jim je v seji dne 19. t« m. izrekel prisrčno zahvalo.
Pri deželnem odbora je pomaknjen vodja deželne pisarne Albert Planiscig v deveti člnovni razred.
Cddala se je tudi služba konceptnega vežbenca. Sprejet v to službo avskultant na tukajšnji sodniji dr. Ivan Grusovin.
Pri deželni hipotecnt banki je pomaknjen vodja pisarne g. Emil Kavčič v deveti čiaovni razred. Praktikant P. Guglielmi je imenovan asistentom. Radi tega vzamejo v službo novega praktikanta, seveda Laha.
Službe glede" pobiranja deželne užlt-nlne na jidvžltek piva so tudi že oddane. Deželni odbor je imenoval za Gorico re-videntom A. Velicogna. Za goriško okolico, Kanal, Ajdovščino je imenovan opravnikom Bekar; za Sežano in Komen Marega; za Bovec, Tolmin in Volče Cermelj, zaPod-brdo, Sv. Lucijo in Cerkno Vi s o rek; za Cervinjan Gregorich Gb.
Admiral baron Spaun je odpotoval iz Gorice v Pariz takoj, ko mu je došla vest, da je imenovan članom razsodišča v hulski aferi. Razsodišče bo imelo prihodnjo sejo dne 5. jan. 1905.
Brez dogma
Roman.
Spisal H. Sienkiewicz. Iz poljščine poslovenil Podravski.
(Dalj*.)
Dne 24. rožnika.
Proti koncu mojega bivanja v Varšavi sem napisal to-le: »Ljubezen do tuje ženske, ako je navidezna, je podlost, ako je resnična, pa je ona največjih nesreč, kakoršne človeka doleteti zamorejo.« Pišoč to pred prihodom Kromickega, si nisem mogel točno predstaviti vBeh prvin take nesreče. Mislil sem si, da je plemenitejša, nego je v resnici. Sedaj šele vidim, da navzlic velikim bolečinam obstoji ta iz nekoliko osramotenja in občutka lastne ničemnosti ter lastne smešnosti, neobhodno nujne laži ter potrebe spolnje-vania tisočerih bednih učinkov, ohranitve tisočerih človeka nevrednih previdnostij — kak šopek! Res, ob vonjavi teh cvetic se je mogoče zadušiti.
Bog vidi, s kakim razkošjem bi bil pograbil Kromickega za vrat, pritisnil ga k steni ter mu dejal naravnost v oči: »Ljubim tvojo ženo !c — a namesto tega si moram prizadevati, da bi mu niti ne prišlo v glavo, da mi je ona všeč. Kako je to lepa uloga glede nje! Kaj si more ona misliti o meni!
To je le ena cvetka iz tega Šopka.
Dne 25. rožnika.
Dokler bom Živ, no pc abim onega dneva, ko je dospel Kromicki. VrnivSi se domu pozno avečer, sem
zagledal v prednji sobi neke zavoje. Ne vem, radi; česa mi je prišlo takoj v glavo, da utegnejo to biti kovčki Kromickega. Nakrat pa je on sam pokukal iz stranke sobe in spustil, zagledavši me, monokel z očij, ter skočil z razprostrtimi rokami pozdravit novega sorodnika. Kakor v snu sem videl njegovo suho lobanjo, podobno lobanji mrliča; njegove leskeče se oči in črne lase. Črez trenutek so me objele neke roke, podobne rokam lesenega »manekina«. Prihod Kromickega je bilo lahko pogoditi, ali vendar mi je bilo tako, kakor bi bil zagledal smrt. Zdelo se mi je, da imam grozne sanje in da one besede : »Kako se počutiš, Leon?« so bile najbolj fantastične, najmanj verjetne besede, kakoršne sem kedaj slišal. Nakrat se me je polastila taka besnota, tak gnus in tak strah, da sem moral napeti vse moči, da nisem planil na tega človeka, ga vrgel na tla ter mu razbil lobanjo. Večkrat sem imel občutek besnote in ogavnosti, toda vpliv teh občutkov s strahom je bil zame nekaj novega in nerazumljivega ; ni bil to namreč strah pred živim človekom, marveč strah kakor pred mrličem. Dlje čs nisem mogel spregovoriti niti ene besede. Na srečo si je mogel domisliti, da ga nisem poznal, al." da sem bil začuden, da on, kot človek, s katorim sem se komaj seznanil, občuje z menoj kakor s sorodnikom ter me celo tika... To me draži še danes v najvišji stopinji.
Prizadeval sem si priti do zavednosti. On je med tem založil svoj monokel in potresaje znovič mojo roko, mi dejal:
»Kako se imaš? Kako se počuti Angelica? Kako mati ? — Ali je še zmerom bolna. In teta a ?«
In znovič se me je polastilo začudenje, začinjeno z nadčloveško jezo, da on najbližje in najdražje mi ženske našteva tako, kakor bi bile njemu enako bližnje. Svetoven človek, kakoršen sem, vse prenese, vse zakrije, ker ga v tem urijo že od detinstva — a vendar sem čutil, da ne vzdržim. Jel sem klicati služabnike, da naj prinesč čaj, hote* se na kakoršenkoli način otresti te otrpnelosti ter začeti vkvarjati se s čim drugim. Kromicki je bil vznemirjen radi tega, da mu nisem odgovarjal in spustivši vdrugič monokel, me vpraša živo:
»Ali se mar ni kaj zgodilo? čemu mi ne odgovoriš ?«
»Vsi so zdravi,« mu odvrnem.
Nakrat mi je prišlo v glavo, da to moje ganutje daje pretežje nad menoj temu sovražnemu človeku in premagal sem se hipoma.
Pospremenil sem ga v obednico in posadivši ga za mizo, ga vprašal:
»Kaj mi poveš novega ? Ali prideš za dolgo ?«
»Ne vem,« mi odvrne. »Stožilo se mi je že po Angelici — in mislim si, da tudi njej po meni. Komaj par mescev sva prebila skupaj. Za mlada zakonska je to nekoliko premalo — kaj ?«
In nasmejal se je s svojim lesenim smehom, na kar je dejal:
»V ostalem imam tukaj tudi opravek. Opravek opravek in zmerom opravek!«
Tu mi je začel takoj praviti obširno o svojih zadevah, toda jaz ga nisem poslušal in nisem razumel niti besedice. Cul sem samo vsaki hip besedo: »forsa« ter videl gibanje monokli Ne vem, ali je tako splošno,
t Dr.  Blnfco Viteze*. — Na otoku , Krku je umrl v visoki starosti 83 let hrvatski prvoboritelj v tužni Istri dr. Dinko Vitezi«!. J
V  dolgem svojem življenju je storil mnogo za svoje ljubljene istrske rojake na narodnem in gospodarskem polju. Nastopal je v hudih časih v politični borbi ter se bojeval uspešno za povzdigo toli teptanega slovanskega naroda v Istri. Njegovo delo rodi uspeh, počasi se dviga slovanska Istra; iz ledine, katero je oral Vitezič, klije sad. Slava vrlemu možu!
Edina slovanska knjigarna na Pri morskem t Gorici. — Vsak napredek Slovencev je združen z velikimi težavami. Sef naše tvrdke »Goriška tiskarna" A. Gabršček je pridobil šele te dni koncesijo, da sme v Gorici otvoriti si o van s k o^ k nJ i g a m o Ta trgovino s s 1 o v a n s k i m F muzikalijamT.
V  neslovanskih jezikih sme prodajati le še taka dela, ki se bavijo s slovanskimi književnostmi in narodi. -—Neomejene koncesije ni dobil. In tako je njegova knjigarna izrecno slovanska! Tudi prav, iaj te v prvi vrsti potrebujemo. — Časopisi in pe-rijodične tiskovine pa smejo biti* tudi v drugih jezikih.
Nasprotniki so dobro čutili pomen takega podjetja, ker so ponovno napenjali vse sile, da bi te knjigarne ne bilo. Niso dosegli svojega namena! — Zato pa pričakujemo, da bodo Slovenci znali ceniti vrednost nove pridobitve. Koliko knjig bi se v Gorici prodalo, ako jih občinstvo vidi in kupi brez ne-razmernih naročevalnih troškov. Zdaj se tu lahko kupi vsaka slovanska knjiga ali muzikalija. V kratkem bo na razpolago velika izbera slovenskih in drugih slovanskih knjig.
Veliko je Slovencev, ki naročajo časopise v raznih jezikih; to so posebno: ženski in modni listi, revije, humorHieni in ilustro-vani listi. Vse te oskrbuje nova knjigarna po izvirni ceni. — Raznašalec že hodi po hišah ter prinaša s seboj na pogled bogato zbirko takih listov. Prosimo rojake, da mu prihranijo svoja naročila.
Pri deželnem stavblnskem urada je imenovan diurnistom g.Fr. Smrek ar.
Imenovanja pri deželnem odboru, ki so se izvršila te dni, kažejo, da hodi Pajer po svoj; začrtani poti popolnoma neovirano naprej. Kar hoče, pa doseže, na n'kak resen odpor ne naleti. Zaraditega mu je igrača postavljati v vse boljše službe edinole Lahe. Pač le opravičeno bi bilo, da bi bil imenovan na drugo mesto konceptnega uradnika Slovenec, ker je že deželni tajnik Lah; toda ne, Pajer je reserviral vsa taka mesta edinole Lahom, zato pa tudi v resnici dobivajo taka mesta le Lahi. Od slovenske strani v deželnem odboru ni nikakega odpora, marveč stoji slovensko zastopstvo tudi tam na onem stališču, kakor v deželnem zboru, da naj se vrši nemoteno laška volja. Če je slovenski kandidat za koneeptno mesto še tako vspo-
sobljen, ako se le oglasi kak Lah, pa dobi isto mesto prav gotovo, in Slovenca se pahne v stran. Tako je dandanašnji v deželnem odboru, ko so bili slovenski volilci toliko pametni, da so poslali v deželno hišo klerikalce v večini. Za razpisano mesto v kon-ceptni službi je prosil tudi slovenski jurist, tudi doktor, vsestransko vsposobljen, toda ne, mesto se je oddalo manj vsposobljenemu Lahu. Konceptne službe pri goriškem deželnem odboru niso za Slovence! Pajer se ne »pregreši* nikdar tako daleč, da bi postavil na tako mesto Slovenca, ker pač, kakor že stokrat povdarjano, ni od slovenske strani nikdar nikakega resnega odpora. Raditega pa napravi deželni glavar tekom let iz deželnih uradov močno laško trdnjavo, v katero Slovencu ne bo tako kmalu pristopa.
-------Volilci po deželi bi pač storiU prav, da
bi se dvignili ter zahtevali od takih zaniker-nežev, kakoršni so klerikalni zastopniki slovenskih interesov, naj odstopijo, še predno poteče doba, ko stopijo mandatje iz veljave.
Ge pojde tako naprej, ne bomo  SI venci res prav nič več vredni v lastni deželi!
Opozarjamo gospode krčinarje In kupčevalce, da se mora posebni davek od zganjetoča in prodaje žganja za I. polletje 1905. do konca tega meseca pri c. kr. davkariji vplačati.
Ker pa bode davkarija zaradi letnega zaključka in zaradi pobiranja užitnine od vina in mesa zadnjega decembra z delom preobložena, svetujemo strankam, da vpla-čanja posebnega davka ne odlašajo do zadnjega dne, ampak da že popred ta davek vplačajo, ker bi drugače pri avkariji dalj časa čakati morale in brez potrebe čas zgubile.
Tako naznanja c. kr. finančno nadzor-ništvo v Gorici.
Don Callfgaris — izpuščen Iz zapora. — Katehet Galligaris v Gradišču, katerega je bila aretirala žandarmerija radi naznanjenega »fridolinstva«, je puščen na svobodo. Svetovalstvena zbornica pri okr. sodniji v Gorici je sklenila tako že v soboto, nakar so ga takoj izpustili. Preiskava pa se vrši dalje, in menda pride tudi do razprave. — Za Calligarisa se je pridno gibal neki cerkveni dostojanstvenik v Gorici.
Vedno manj slovenščine na deželnem odbora. — Slovenščina gine iz deželnih uradov, kakor sneg izpred solnca. Sedaj so prišli že tako daleč, da če je treba kaj pisati kakemu okrajnemu šolskemu svetu med Slovenci, pišejo — po nemško. Torej samo slovensko ne! Iz tega se vidi, kako sistematično se opušča slovenščina v deželnih uradih ter še nadomešča celo z nemščino, ki pri nas niti deželni jezik ni. Tako daleč smo že, odkar so klerikalci na površju. — Upamo pa, da okr. šol. sveti vedo, kaj jim je storiti, to je dopisovati z deželnim odborom le slovensko. Najlepše pa bi bilo, zavrniti vsiljeno nemščino t
Ostudne polemike Žalosten konec.
— Kdor je čital v »Gorici« zadnje poslano odstavljenega »direktorja" KerSevanja, je pač moral reči, da mož ni opral s sebe' grdega madeža, ki sta mu ga prisila gg. Konjedic in Gabršček s svojimi pojasnili. Stvarno je ostal v mlakuži, da imenovana gospoda lahko pomilovalno opustita sleherni daljši odgovor. — Ker je stvarno pogorel, je pridejal zadnjic še par impertinenc, katere utegnemo mi v uredniškem delu vredno osvetlili, da bodo čitatelji videli, s koliko podlostjo se morajo časih boriti naši ugledni možje.
»Notranjec*. — Izšel je nov list pod tem imenom kot glasilo političnega in gospodarskega društva za Notranjsko. Izhajal bo dvakrat na mesec. Uredništvo je v Postojni. List bo odtočno narodnega in naprednega mišljenja. — Pozdravljamo novega bojevnika za napredek slov. naroda.
Češko - slovenski akad. krožek. Češke podružnice »Slov. pl. dr.« je imel dne 7. t. m. v kfivami Karla IV. v Pragi ob mnogoštevilni uSeiežbi članov svoj letošnji občni zbor, o katerem je došlo nastopno poročilo: Krožek, ki šteje danes 98 rednih članov (25 Čehov in 73 Slovencev), je priredil dne 3. dec. 1903. 1. akademijo na Žo-finskem otoku v Pragi in 14. avg. t. 1. ljudsko veselico v Bolcu. Obe prireditvi sta j imeli najlepši moralni in gmotni uspeh. Dne 25. febr. t. 1. je predaval član g. Pavliček v kavarni »Union« v Pragi o Goriškem. Dne 13. avg. t. 1. je priredil krožek zborovanje v Logu na Goriškem, pri katerem se je sklenilo zgraditi kočo v Koritnici pod Mangartom.' Občina Log je prepustila krožku brezplačno prostor in potrebni les. Lega nove koče je krasna in praktična. Načrt je izdelal krožkov predsednik-arhitekt in proračun sestavi domač podjetnik. Spomladi se začne s pripravljanjem lesa. Oflbor je poslal v domovino 32 železnih orientacijskih tabel, ki so jih barvali člani-tehniki. Za zaznameno-vanje potov in steza v planinah je poslal več zabojev barve in čopičev zanesljivim osebam, ki so prevzele to delo. Ob vseštudentskem zletu maja meseca t. I. v Pragi je bil pri splošni dijaški razstavi tudi krožek dostojno zastopan s svojo planinsko zbirko. Za nesrečne rojake v Ukvah je nabral in odposlal 40 kron. — Dohodkov je imel krožek 645*87 K, stroškov 344*07 K, torej prebitka 301 K 60 h. — Za predsednika sta se zopet izvolila dosedanja predsednika: arch. cand. Oto-kar Vbndraček in iur. cand. Julijan Pavliček; v odbor pa: ing. caud. Fran Jenčič, iur. cand. Viktor Dvorsfcv, iur. cand. Emil Eisen-koll in raech. stud. Ciril Jekovec. Odborova preglednika sta: pravnik Jifi Čermak in tehnik Lgze Smolč. — Krožek je sklenil na občnem zboru založiti in preskrbeti slovenski »planinski kolek* ter v pospeh koče v Ko-ritnici priredili v Pragi ples in subskribcijo vobče, kakor hitro prejme odbor primeren proračun.
Podružnica »Slov. planinskega društva« t Cerknem bo imela svoj II. redni občni zbor dne 15. januvarja 1905. v gostilni A. Kranjca. Na vsporedu: nagovor načelnikov, poročilo tajnikovo in blagajnikovo, volitev novega odbora, slučajnosti.
Podružnica t* o v. planinskega društva za ajdovsko-vlpavski okraj t AJ-dovSčInl priredi Silvestrov večer dne 31. decembra 1904. v dvorani društva »Edinost" v Ajdovščini. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Pri plesu udarja slavni tamburaški zbor »Danica« iz Sturij. Ker je čisti dohodek namenjen za napravo planinske koče na Kuclju, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor.
4 košate je poslal nekdo iz Zagreba v Rim princu Odescalchi. Do Gorice so se pripeljale srečno, ali tu sta dve poginili, dve pa sta se peljali naprej,
Na dva meseca ječe je bil obsojen neki človek, ki hodi okoli pod imenom Jakob Wermut. V Tržiču ga je prijela policija, ker je bil brez sredstev. Potem so ga hoteli poslati v Hamburg, ker je trdil, da je tam pristojen, ali ko je povprašalo glavarstvo v Gradišču oblasti v Hamburgu po Ver-mutu, je prišel odgovor, da ga tam ne poznajo. Tako tudi iz nekega drugega kraja.
Meso iz Galicije. — Okoli 300 poši-Uatev mesa po 5 K je prišlo za božične praznike v Gorico. Meso je v Gorici drago: goveje po 1 K 36 v, po 1 K 60, po 2 K; teletina: po 1 K 60, 1 K 80, po 2 K 40 v. Iz Galicije pa se dobi 5 kilov za 5 K. Ker tukajšnji mesarji ne odnohajo od svojih cen, so si začele nekatere rodbine stalno naročati meso iz daljne Galicije,
Društvo »Naprej« v Dornbergu« vabi vse ude k rednemu občnemu zboru dne 15. januvarja 1905. ob 3. popoludne v dvorani g. Kerševana s sledečim vsporedom: 1. Otvorilev zborovanja, 2. poročilo načelništva,
3.  predložitev in odobrenje letnih računov,
4.    volitev   novega    načelništva,   5.   razni predlogi,
Z Jesenic javljajo, da v spodnjem rovu novega predora sedaj nič ne delajo. Žvepleno-slana voda priteka s tako silo iz stene, da ni možno delati, čeprav so podjetniki izjavili, da bo predor d ovršen do meseca aprila 1905., se to ne zgodi. Pred mesecem julijem ne bo predor dovršen. Sedaj imajo prevrtati še 425 metrov.
Aretirali so v Gorici ,nekega 51-let-nega Karola Umerja, baje pisatelja iz Budimpešte, ker je v Tržiču osleparil nekega krč-marja za 60 K.
V Opatjemselu je neka slaboumna Tereza Marušičeva neki svoji sorodnici zadala z nožem rano na glavi, o kateri so rekli zdravniki, da je smrtna. Marušičevo so spra-, vili na varno.
Lastnik [graščine t Štanjelu na Krasu, g. A. Sessler, je brezplačno prepustil del svojega gradu oddelku 500 Črnogorcev, ki  delajo   na  novi železniški progi.
ali se je to godilo samo z menoj, dovolj bodi tega, da te besede »forsa« in tega monokla ni bilo mogoče prenesti. V prvem hipu pozdrava sem bil prav brez za-| vesti, ali vendar bi bil mogel prešteti vse gibanje mo- j nokla. Tako je bilo zmerom — tudi sedaj.
Po čaju sem spremil Kromickega v sobo, ki sem mu jo odločil za prenočišče. Ondi, ne nehaje mi pripovedovati, je jel s pomočjo služabnika odkladati kov-čege in to, kar je bilo v njih Časih je pretrgal pripovedovanje, kažoč mi nekake posebnosti z daljnega vshoda. Med drugim je razvezal popotne zavoje, v katorih sta se poleg pleda nahajali dve mali vshodni preprogi ter dejal:
»Ti-le sem kupil, ko sem bil v Batumu. Ali sta lepi, kaj ne? Položim ju pred najini postelji.«
Vtrudivši se, se je po odhodu služabnika vsedel na naslonjač ter govoril dalje o svojem prometa in o svojih nadejali na vshodu, toda jaz sem mislil na vse kaj drugega. To je brezdvomne rešitev za človeka, kateri se v danem slučaju, ne zmožen se ubraniti splošni nesreči, brani njenim posameznim drobnostim. Meni je sedaj glavno mar to, ali Kromicki pojde, ali ne pojde v Gastein, radi teg» sem mu rekel črez nekaj časa:
»Le slabo sem te poznai doslej, toda sedaj verjamem, da si pridobiš premoženja. Ti nikakor nisi lahko-mišljen človek in občutkom ne posvetiš važnejših zadev.«
Kromicki mi uneto stisne roko.
»Ti ne verjameš,« mi odvrne, »kako mi je mar za to, da imaš zmerom zaupanje vL-me.<
V prvem hipu se nisem dosti zmenil za poseben pomen teh besed; vznemirjalo me je to, da som omadeževal svoja usta pred Kromickim z lažjo in podlostjo — z lažjo, ker nisem verjel v njegovo sposob-
nost za trgovino, in podlostjo, ker sem se mu dobri-kal, njemu, katerega bi bil najrajše vtopil v žlici vode. Toda meni je bilo pred vsem drugim do tega, da ga odvrnem od potovanja v Gastein — zato sem brodil po tej vodi dalje.
»Vidim, da ti potovanje teh gospa ni na roko,« mu rečem.
On, odgovarjajo mi, se je jel pritoževati radi zdravja gospe Celine, tako, kot navaden egoist, ki začuti vse le toliko, kolikor se to tiče njega samega. Naravno je,« je dejal, »da mi ta odprava ni na roko. Med nama rečeno, mislim si, da bi se lahko prebilo tudi brez njo. Vse more imeti svojo mero, celo naklonjenost hčerke do svoje matere. Ženska, ki se je omožila, mora .razumeti, da prve njene dolžnosti tičejo možu. Vrhu tega pa ta mati, Bede" večno ob steni v sosedni sobi, pripravlja druge ljudi ob svobodo ter jim ne dopušča, prepustiti se izključno samim sebi. Ne ugovarjam, da naklonjenost otrok do starišev je hvalevredna stvar, toda kadar se pomakne k predsodkom, postane ovira v življenju.                      j
Prekoračivši na ta predmet, se je razgovoril in j izpovedal množico podobnih vzgledov, nenavadno plitkih in vsakdanjih, ki so me dražile tem huje, ker je imel v nekem obziru prav. Končno je dejal:
»Toda težavna stvar. Jf. sem trgovec: vedel sem, kako pogodbo sklepam ter sem pripravljen izpolniti vse to, kar je moja dolžnost.«
»Torej pojdeš v Gastein?«    ,
»Najpoprej imam ondi lastni opravek. Meni je le do tega, da se seznanimo bliže drug z drugim in s teto, in da pridobite vi do mene nekoliko zaupanja. O tem se pomenimo v bodočnosti. Imam meesec ali poldrugi mesec prostega časa. Na vshodu sem pustil Lucijana Hvastovskega, ki Varuje moje zadeve in ka-
teri je kakor pravijo Angleži »a solid men«. Vrhu tega pa tudi razumeš sam, ako ima človek tako ženo, kakor je Angelica, pa ga že kar miče bivati ž njo pod eno streho — ali razumeš, kaj ?«
Po teh besedah je odprl usta in kazal svoje trohnele zobe, na to se je nasmejal in me jel otepati po kolenih. Mene pa je jel spreletati mraz po možganih in po glavi. Čutil sera izborno, d» mi bledi lice. Vstal sem in odvrnivši se urno od luči, da ni zapazil premembe na mojem licu, sem komaj posiloma spravil iz sebe vprašanje:
.    »Kedaj pojdeš v Plošev?«
»Jutri, jutri !*
»Lahko noč!«
»Lahko noč!« m! odvrne ter spusti monokel izpred oči j.
In stegnivši proti meni obe roki, doda :
»Jako me veseli, da se bova mo^a zbližati. Zmerom sem imel do tebe neko slabost.,, zagotavljam te, da se bova izborno razumela.«
»Midva se imava razumeti? Kako je vendar go-rostano bedast! Toda čim bolj bedast je, tem straš-nejša mi je misel, da je Angelica njegova last, njegova last, njegova prtljaga. Nisem niti poskusil sleči se to noč. Nikdar nisem videl tako jasno, da more biti položaj, v katerem ko besede končajo, konča tudi sposobnost razumevanja in spoznanja poraza — ali poraza le ni konec, Res, pripravljeno nam je sijajno življenje. Dovolj je, ako povem, da poprejšnji okoliš mojega bivanja, v katerem je hodila Angelica po mojih občutkih in katerega sem smatral za vrhunec nezgode, še mi je zdel sedaj kot okoliš basenske sreče.
(Dalje pride.)
Za pravoslavni praznik sv. Nikolaja je naprosil župnika iz Peroja pri Puli, da je imel službo božjo. Na predvečer praznika je g. graščak pogostil svoje goste z jedrni, pijačo in sroodkami iz veselja nad izredno vzgled-nim vedenjem sinov Črnogore.
V Krminn so prijeli nekega Ivana Anela iz Sv. Ivana na Čresu, ko se je vrnil iz Amerike, ker se je bil odtegnil vojaški dolžnosti. Prisodili so .mu 10 dnij strogega., zapora pa 10 K globe mora plačati.
Opoearjamo na naznanilo slovenskih odvetnikov glede počitka ob nedeljah in praznikih po novem letu 1905., zlasti naj vzamejo to na znanje stranke iz oddaljenih krajev, da ne bodo imele zaman poti in stroškov ob navedenih dneh.
7
P roti n revmatične bolečine     *
Zolt&novo mazilo
toli priznano kot najbolje mazilo se dobiva  v  vsaki večji  lekarni,  steklenica K 21— Razpošilja po pošti lekarna Zolt&n, Budimpešta,
V. Szabadsagter.
Vojna med Rusi in Japonci.
Potrjena vest o zopetni osvojitvi Visoke gore.
In Londona se poroča: Glasom poročil, ki so došla iz Tokija, se potrjuje v celem ohsegu vest da se je Rusom posrečilo zopet osvojiti Visoko goro ali, kakor jo Japonci imenujejo, 303metrski grič in Japonce pregnati z vseh preje zavzetih pozicij. Sodi se, da so Rusi ponoči japonsko posadko nenadoma napadli in jo, ker ni bila pripravljena na naval, pregnali z griča. Poroča se, da so ruske izgube neznatne, dočim so japonske zelo velike, finsko torpedovke ušle Iz  Port-Arturja
Po poročilih iz Londona so ruske torpedovke, ki so ulekle iz Port Arturja, izginile, kakor da bi bile začarane. Vsi japonski poskusi, da bi jih izsledili, so doslej ostali brezvspešni. Sodi se, da so torpedovke ušle v Vladivostok. Načrt za izpad torpedovk je bil najbrže dogovorjen z admiralom Skridlovim. Ko je admiral Kamimura, ki je doslej straž.l korejsko morsko ožino, s svojim brodovjera odplul proti jugu, je Skridlov to javil v Port Artur, nakar je osem ruskih torpedovk takoj vdrlo iz luke. Na širokem morju so jih čakale transportne ladje, ki so jih preskrbele s premogom. Čuje se, da piuje torpedovkan nasproti admiral Skridlov s svojim brodovjbin.
Odbit napad japonskih torpedovk.
Reuterjev urad porcča iz Cifua : Po odredbi generala Steslja se je med portar-turško posadko in prebivalstvo razdelilo živil za tri mesece. Med bojem za Visoko goro so se Vhodu v pristanišče približale japonske 'torpedovke. General Steselj je ukazal podadmiralu Virenu, da naj napade japonske ladje. Po ljutem boju so se Japonci morali umakniti. Oklopnica »Sebastopol* se je usidrala na zunanji rejdi; ponoči se je vrnila zopet v luko. »Sebastopol" je potopila v boju neko japonsko torpedovko, dočim je bila sama neznatno poškodovana. Podad-miral Viren je bil lahko ranjen.
Boj po noči.
Strašen popis priobčuje dopisnik »Rus. Vjedomosti" o boju, ki se je pred kratkim vršil na levem ruskem krilu. Iz Udutuna, vasi na desnem Šahovem bregu, se je pričel napad r<* Japonce. Polk je moral navzdol proti reki, prekoračiti dve veliki, od pehote zasedeni soteski ter potem napasti nizek, a strm holm, čegar vrh je bil zavarovan z jarki in utrdbo. Napad je pričel 19. strelski polk. Kdor je padel v boju, je obležal do konca boja ondi, k»>r je padel. Rusi so se srdito vrgli na sovražnika ter se drvili naprej preko solesk, jarkov, utrdbe, ne da bi se ustavili. Moštvo dveh baterij je biio pobito a vedno naprej so zasledovali sovražnika, ki se ga je polastila velika groza. Le ss največjo težavo so se dali vojaki pregovoriti, da se vrnejo. K sreči je prišel gori 20, polk kot reserva. Vas, v kateri so bili Japonci, so Rusi obkolili ter zažgali. Med tem je začel padati na zemljo mrak; toda grozoviti boj se je ob svitu velikanskih plamenic nadaljeval. Ko so Japonci videli, da so obkoljeni, so zapustili odporno moe. Največjih je izvršilo samoumor. Mnogi so se rajši vrgli v ogenj, nego se dali ujeti. Neki podčastnik je potegnil iz ognja dva možs, a eden se mo iztrga ter se zopst vržo v plamen, kjer gori. , Polkovnik Sišovski, ki je poveljeval, opisuje boj sledeče: »Dal sem le povelje za .naprej« in cel polk je korakal, kakor bi • li- ?aradi* Ko smo dospeli do reke, sem saklieal: ,Hura !•  ter stekel naprej. Okrog
10—15 korakov pred jarkom smo se ustavili. Bil je tragičen trenutek. En napačen sklep —in vse bi se bilo drugače obrnilo. Toda odločil je poročnik Aleksander, mož nenavadne neustrašenosti. Planil je naprej in bil pred našimi očmi od bajonetov raztrgan v kosce; naposled so ga udarili še s puškinim kopitom. Tuleč, vpijoč, bijoč okrog sebe so drvili napadalci vedno naprej. Ko sem za-povedal »Stoj!", so vojaki pričeli mrmrati ter se niso hoteli vrniti. Poveljnik tretjega ,batal|JQna,izJmšen mož, je bil k sreči blizu zastave, PoTr "ar T9TjF*1žgubir*oirrog 400 mož, ki so vsi umrli s svojim orožjem v rokah. Še slabejše se je godilo Japoncem. Vas se je kadila še dolgo in razširjal se je strahovit smrad o . zgorelega mesa trupelj samomorilcev!«
Talinčaan
so zasedli baje Japonci, kakor se poroča iz Tokia, v soboto. Osvojili so si baje tudi vse sprednje ruske utrdbe pred desnim japonskim krilom.
Razgled po svetu.
Dr. Ktfrber namerava baje podati de-misijo. Sinoči se je vrni cesar izWalsee. Morda je demisija že podana!
Strossmaverjeva devetdesetletnica bo 4. februarja 1905. Hrvaški narod dela velike priprave, da najslavnejše praznuje slavlje svojega zaslužnega sina.
Postojnska jama. — V zadnjih 17 letih je obiskalo Postojnsko jamo 148.119 ljudij. Letos jih je bilo v njej 16.164. To število se je tekom zadnjih let skoraj podvojilo, v dobi 17 let pa potrojilo. Leta 1888. je bilo namreč 5.854, leta 1900. pa 8.156 obiskovalcev. V resnici je poselilo jamo veliko več ljudij, a se onih ni štelo, ki so imeli prost vstop. Tudi teh je bilo veliko. Največ pač leta 1888. ko je bil v jami cel vojaški voj, okoli 13.000 mož. Zadnja štiri leta je videti v jami v vsakem oziru velike izpre-membe. Promet se je moderno uravnal. Upeljala se je povsem električna razsvetljava. — Jamo razsvitijuje 32 obločnic in 996 ¦žarnic. — Uvedle so se docela stalne cene za posetnike in omogočil obisk za vsak dan v letu. — Jama je odprta vsak dan ob 7,11. zjutraj in Vi4. popoludne. Vstopnina znaša skozi celo leto za osebo 5 K, le od 1. novembra do 1. marca znaša 10 K. Jama se odpre tudi za eno osebo. — Dohodkov je bilo v zadnjih 16 letih 412.083 K, izdatkov pa 292.529 K. Od čistega dobička 120.554 K je tekom tega časa prejel polovico jamski zaklad, polovico jamski zaklad, polovico pa trg Postojna. — »Notranjec«.
Na Reki je zgorela papirna tovarna Snith & Mevnier. Škode okoli 200.000 K.
Sedem umorov. — V Obersteinu pri Pulsnicu (Saško) je nekdo umoril graščaka Freudenberga, njegovo ženo, dve odrasli hčeri in tri vnuke. Potem je poslopje zažgal, da so našli trupla strašno ožgana. Umorov je sumljiv graščakov zet Domschke, ki so ga zaprli.
Kanonikom je posvetil. — Nadškof mesia Palermo na otoku Sicilija je umil. Za njegovega naslednika se niso mogli zediniti kanoniki palermske katedrale, kateri imajo pravico voliti nadškofa. Pij X, je zvedel za njih zadrego in je kar po brzojavu določil za bodočega palerraskega nadškofa skromnega k&pucina, župnika neke neznat ne vasice blizu Palerma. Seveda kanoniki so bili sila izne-nadeni. Takoj so poslali v Rim deputacijo prosit Pija, da naj zopet blagovoli uvaževati svoj sklep. Eden iz deputacije omenja, da je že stara tradicija, da se za to stolico od kanonikov izvoli plemenitaš in pa doktor bla-goslovja. „Že prav", pravi Pij, »povedal vam bom malo zgodbico. V severni Italiji je ži?el reven župnik skromnega pokoljenja in brez doktorskega naslova. Ta župnik je bil postavljen za ravnatelja semenišča in kmalu po-vzdignjen v škofa. Pozneje je bil imenovan za eno največjih škofij in patriarh. Bil je-pa revnega rodu m tudi ne doktor bogoslovja. In pozneje je bil ta revni vaški župnik izvoljen celo za papeža*. Kanoniki so pap%Za umeli in so se tiho vrnili   v mesto Palermo,
Štrajk rudarjev se obeta na Nemškem. Baje je že vse pripravljeno, da z*5uo rudarji lahko takoj generalni štrajk.
Samomor ali umor? — Zadnjič smo poročali, da se je usmrtil v Trstu neki K. Hofbauer, ker se je bal, da bo pri vojaškem naboru prihodnje spomladi pot< jen v vojake. Sedaj pa se čuje, da H. ni storil samomora, marveč da je bil ubit. Na glavi se mu poznata dva vdarca s kladivom.
Divjaki. — V Kanfanaru v Istri sta zgradila zakonska Zalaznik, Slovenca, pri postaji hotel za popotnike. G. Z. se je bavila tudi z vinsko trgovino na debelo. Ker sta Slovenca, sta bila obsovražena, in nekateri hudodelci so pred kratkim po noči udrli v klet, ukradli dva sodčka konjaka ter potem zažgali hišo. Vse, kar je bilo v njej, je zgorelo do tal, Skoda je jako velika.
Vojni psi. — Na Dunaju se«je~usta-, novilo društvo, ki hoče preskrbeti avstrijsko armado z vojnimi psi. Moderni vojni pes, kadar je izučen, varuje čete pred sovražnikom in prenaša jako hitro pismena poročila in pismene ukaze. A pred vsem izvršuje službo usmiljenega Samaritana. Natančno preišče in najde ranjenca, če je še tako skrit. V zadnjih vojskah so vojni psi rešili mnogo ranjencev; ko pes najde ranjenca, laja toliko časa, da pridejo sanitetni vojaki.
Sijajno plačilo za zvesto službovanje so dobili uradniki, ki so bili v službi nekega Jurija Williama v Walesu. Oskrbniku svojih kamenolomov je zapustil 1,400.000 K;.njegovi hčeri 2,000.000 K, ki se ji izplačajo, ko bo lOietna deklica stara 21 let, ali pa, če se prej omoži. Svojemu oskrniku zemljišč je zapustil 400.000 K, svojemu tajniku 400.000 K, asistentu zemljiškega oskrbništva 60.000 K, revizorju 20.000 K. Tudi služab-ništvo ni odšlo praznih rok. Skupna zapuščina znaša 65,000.000 K.
96.000 K za staro knjigo ali 4000 funtov šterlingov je plačal ob razprodaji v Londonu te dni Baer iz Frankobroda ob Meni za latinsko «. >rko psalmov, katero sta natisnila I. 1459. na 136 pergamentnih straneh s starogotiškimi črkami Fust in Scho-offer. Leta 1900. je plačal za zavno tako knjigo ameriški milarder Mogan 5250 funtov šterlingov.
Mesto Berolla je 17. t. m. doseglo število dva milijona prebivalcev.
Znižanje žitnega Izvoza Iz naše države. — Izvoz žita iz Avstrije se je v zadnjih 11 mesecih jako znižal, kakor je razvidno iz statistike, izdane v tem pogledu pred kratkim. Letos se je izvozilo žita v imenovani dobi za 412 milij.K.lani pa v istem času da 85.4 mil. K. 39.8 mil. K, torej skoro cela svota, pade na izvoz ječmena; lani se ga je izvozilo za 80.5 mil. K, torej je padel izvoz za polovico. Izvozilo se je ječmena v Nemčijo največ, potem na Angleško in Holandsko.
Pokojnina za bivše francoske poslance. — Francoska zbornica je sklenila ustanoviti pokojninsko zalogo za bivše poslance. Poslanci bodo morali v ta namen plačevati vsak mesec 15 frankov.
Za Opazovanje prihodnjega popolnega solnenega mrka, ki bo 30, avgusta 1905. viden v severni Ameriki, enem delu južne Evrope in severne Afrike, se že sedaj delajo priprave v astronomičnih krogih. Ame-rikanci so najbolj delavni pri tem. Vsled tega ne bodo samo potovali na najugodnejša mesta polotoka Labradorja, ampak tudi v Španijo in višji Egipt. Astronomična družba v Franciji je izvolila v svoji novemberski seji odbor, ki bode zastopal Francijo pri opazovanju. Že sedaj je gotovo, da se udeleže francoski astronomi v Alžiru in Tunisu, ker bo ravno v teh dveh krajih najugodnejše mesto za opazovanje in ker bo tu popoln mrk. Tudi v Petrogradu so se pred kratkem bavili z zastopstvom Rusije pri tem opazovanju.
Oh8a   slovanska  organlzacijar —
Petrograjski list »Rus« je objavil članek o potrebi obče slovanske organizacije, kateri bi b«la svrba in dolžnost, da slovanski in inozemski svet izveščuje o vseh važnejih dogodkih v slovanskih deželah. To nalogo bi imel vršiti slovanski izvestiteljni urad z brzojavnimi agencijami.
Japonska in evropska kultura. -* Vojni poročevalec Gaedke, nemški častnik, primerja v nekem članku kulturo obeh vo-jujočih se narodov ter piše: Recimo, da nas Japonci v bodoče v kaki panogi človeškega znanja prekosijo, kot učitelji in razširjevalci te znanosti bi nikoli ne nastopili. Pri nas sezna ves svet v najkrajšem času o vsaki iznajdbi in vsakem odkritju in izumatvu, ker skrbijo za to knjige in časopisi. Kdo pa zna brati japonske knjige ? Niti stotina tujcev, ki žive že dolgo časa na Japonskem. Ako pravijo Japonci, da se vojskujejo za razširjanje civilizacije, se jim mora Evropejec pomilovalno posmehovati, ako mislijo s civilizacijo še koga drugega osrečiti kakor Mongole. Rusija je in ostane evropski, civilizovan narod, kojega mišljenje in Čuvstvovanje lahko razumemo, kojega pridobitve so skupna last celega sveta. Noben Evropejec, najmanj še Anglež, ki je kdaj živel na Japonskem, ne bo prispel tako daleč, da bi se popolnoma uži-vel v čuvstveni svet Japonca, da bi ž njim simpatizoval ali se še celo spoprijateljil. Ta nasprotstva bodo vedno ostala, in to je za nas Nemongolce takozvana rumena nevarnost.
Snjiževnost
Gospa Judlt. — Neumorni slovenski pisatelj Ivan Cankar je izdal novo povest pod naslovom: Gospa Judit. Stranij 133. Cena: broširana knjiga K 2, po pošti K 2*10; elegantno vezana K 3-20, po pošti K 3-40.
Naznanilo.
Podpisani odvetniki naznanjajo slavnemu občinstvu, da bodo imeli od novega leta 1905 naprej voje pisarne ob nedeljah in praznikih zaprte.
V GORICI, 27. grudna 1904.
Dr. Alojzij ?ranko, Dr. Dragotin Ireo, Dr. Henrik turna.
četrti slovenski odvetnik dr. Frančišek Pavletič je uvedel že takoj ob začetku svojega uradovanja nedeljski in prazniški počitek.
Zahvala.
Podpisani izrekamo tim potom najsrčnejo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so o priliki smrti naše nepozabne in presrčno ljubljene
|\dela Pi. P*eL1 poj. ^oboi^čič
c. fir. pošlarice In posestnice u Rihembergu
prihiteli k pogrebu  ter s tem skazali ranjki zadnjo čast kar nam je bilo v veliko tolažbo. Vsem Rog povrni!
V Rihembergu, dne 25. decembra 1094.
Žalujoči ostali.
Dragim sorodnikom, eastitim prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je gospa
fSdela Pi. #f«$1 i-oj. ^obopčič
c. to. poštarica in posestnica o Rihembergu
včeraj, dne 24. decembra zvečer po dolgi in mučni bolezni v dobi 67 let previdena s sv. sakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala.
V Rihembergu, dne 25. decembra 1904.
Žalujoči ostali.
yAW^:OTM^na^!
j\nton Jvanov pečenko - Gorica
Velika zaloga
pristnih belik in ornih vin it lastnih in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Zaloga piva
„Belniške družbe združenih pivo-varan Zolee-ZaSki Jrg in plzenjskega piva aprazdroj* iz sloveče češke »meščanske pivovarno"*
Zalog« leda, karerega se oddaja h na debelo od 100 kg naprej.
Cana znam«. Postratba paitana In ta6na.
Gorica # Gorica
H6tel
pri zlatem j
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo.
Ruski lak
sem dobil direktno iz Moskve. Zagotavljam, da je bolj trpežen kot navadni lak.
imam v zalogi tudi lepe glage in navadne lak-čevlje za dame, kakor tudi vsakovrstne otročje čevljičke.
P. ^|orič,
čevljar u Gorici, fiosp. ulica 14.
Naznanilo.
Imam na prodaj nad 300 cepljenih, krepko vzgojenih dobro okoreninjenih vrtnic, raznovrstnega plemena, vseh barv, visoke so y2, 1 in 2 metra; imam tudi take, ki splezajo ob hišah takozvane ple-zavke.
Cene po dogovoru.
iakob Birsa št. 119.
na Brjah pri Rihembergu.
r\arol Prašči^,
pekovski mojster in  sladčičar v Gorici na Kornu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače s» birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu z? Tinogobrojna naročila ter obljublja solidn, postrežbo po jako zmernih cenah.
Tr^oVjko-obrtna re^ijtroVar^a zadruga
2 neomejenim jamstvom v Gorici. V svojem   »Trgovskem  Domu/*
Hranilna vlog« obrestuje po lll%%, ~ večje, Btalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti. — Bentni davek plačuje zadruga sama.
Posojil« daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine Udi na 10-loino odplačavanje
Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na w len, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje 30. junija 1904:
Dalai!: a) podpisani.........K 1,174.800'-
b) vplačani.........»    376.103-—
Dana posojila........... »  1,930.929'—
Vloga................» 1,828.591-—
Slična dunajskim  tvrdkam   sem   znižal  tudi jaz
radi
pozne zimske sezone
jako občutno cene vsega zimskega blaga
in sicer:
Raznovrstne pletenine za dame in gospode kakor: rokavice, nogavice, jopice, jaeger-periio, volnene rute, šerpe, dalje kožuhovne ovratnike, svileno blago,
raznovrstne okraske za obleke itd. Dalje priporočam svojo veliko zalogo krasnih ovratnic za gospode, belega perila, dišav, mila, glavnikov, pasov, predpasnikov, modercev, dežnikov, žepnih robcev, galoš, domačih Čevljev, nlačnikov itd.
J. ZORNIK -, Gorica
sedaj   Gosposka   ulica  štv. 10.
ZLATAR
DRAGOTIN VEKJET
(C. VECCHIBT) =   Corso 47 - TRST - Corso 47   =
SALAHE IZ ŠUNKE
zelo priporočljive in dobroznane kg 2*40, meso ali špeh suh po K 1*60 kg, kranjske klobase velike 40 h jedna, brinovec pristni K 2*40 liter, kisla repa brez sodov K 16 100 kg in drugo pošilja po povzetju
Janko Ev. Sire,
prelcajevalec in razposiljalec živil
v Kranju.
Sprejme s«
- učenca =
za urarsko obrt.
Ponudbe na: Jakob Šuligoj, urar v Gorici, Gosposka ulica §t. 25.                                    '
A. vd. Berini - Gorica
Šolska ulica št. 12
rita zaloga opep olja I
prvo^vrste
najboljših IvrikjZjIstre, Dalmacije, Molfettts, Bariju Hice
s prodajo na drobno in debelo. Prodajana drobno; K —-72, --80, —88, —-96,104,
1-12, 1-20, 1-36, 1*44, 1-60, 180. -------     Na debelo cene nerodne.     -------
Fofiilja poStnine« prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi so spet zameni 8 polno
Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne.
Ckr. priviligirani
aparati za krojiti obloke
Martin Poveraj
v fSorlel na Travniku it. 5
Civilna vojaška iif uradniška krojačnica. Trfavfna z^mantffafcturnim blapmlin gatcvimi^ablekami.
Vse foprave za vojaške'JŽastniSkelin uradniške uniforme.
Blago na meter In gotove obleke •e prodaja po najnižjih cena* brez kcnkurence.
Nova trgovina v Gorici.
Otvorili smo novo trgovino, ki ima:
knjige, Časopise (slovenske, hrvatske, ruske, češke, nemške, italijanske, na željo preskrbi vsak časopis v kateremkoli jeziku), papir vseh možnih vrst, pisarniške in šolske potrebščine (peresa, svinčniki, ročniki, črnilo, radirke itd. itd.)
Razglednice v najbogatejši izberi (nad 40000 vzorcev), med temi vse možne slovanske, narodne ali izdelki slovanskih umetnikov. Prekup-eem velik popust.
Slike: zgodovinske, posvetne in nabožne, Slovanskih umetnikov z umetniškimi okvirji tudi slovanskega izdelka.
Kipi • Preširen, Vodnik, Vega, Jurčič, Kesnik, Slomšek, Tolstoj, kralj Petar II. srbski, S. Gregorčič, Levstik itd.                                        %
V kratkem bo trgovina vrejena in popolna. Rodoljubi se lahko prepričajo, da bo to modern vseskozi slovanski zarod, kakoršnega na co lem Primorskem doslej ni bilo. Kazati hoče rojakom napredujočo slovansko umetnost, znanstvo, slovstvo v vseh panogah, in vzbujati za vse to med rojaki smisel in čut.
Rojakom v mestu in na deželi se toplo priporočamo
..Goriška Tisbrna" A. Gabršček.
Priporoča  svojo   prodajalnico   zlatanine,... srebrnine   ter   žepnih, zlatih in srebrnih ur.
Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur.
Velika izber srebrnine za darila.
Kupuje aH zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro.
'.: , "        Cene zmerne.   ......"..",:.:::