Naše zadružno deio. N» naš popolnoma stvarno pisan uvodni elanek pod gornjim naslovom je odgovorilaj nDomovina" z uvodnikom pod istim naslovom. Naš članek je bil popolnoma objektivno ia na podlag^ natan&nik podatkov, katerih pa \z ozirom na narodne nasprotn;ke ne maramo objavljati, sestavljen, ter je bil svarilo vsem onim, kateri iz lastnega samoljubja zidajo velikanske palače, katere se niti najmanj ne rentirajo in žrtve, katere aa ta način prinašajo denarni zavodi, nikakor ne odgovarjajo koristim, k&tere ima narod od teh stavb.Ali bi Slovenstvo ne imelo ravno toliko, če ne več haska od Narodnih doraov, 6e bi bili skromnejši? Zakaj ne zahaja kmečko ljucistvo v Narodne dome, katerih nameii \vendar ni služiti le uneihu malenm številu slovenske inteligence, ki živi v mestih in trgili ? Kdor je odkritosrčen prijatelj ljudstva in ae posameznili voditeljev, bo znal najti primertjn odgjovor na ta \pra5anja. Sicelr pa razun člankarja ,,Domovine'1 ni na Spod. štajerskem človeka, kateri bi ne uvidel* koliko stotisočev ljudskega denarja se je zabilo v te vecinoma nepraktične stavbe. Saj člani načelstva zavodov-lastiiikov teh palač žive v — večnem strahu. Dokaz, da so te v mestib in trgih obstoječe posojilnice meSanega ustroja res kapitalistični zavodi, najde člankar ,,Domoviue" pri pregledu računskih zaključkov teh zavodov. Na ostale točke ne moremo odgovarjati, ker pričajo — milo rečeno — o velikanski nevednosti pisea, ki nima niti najmaajšega pojma o posojilnicah. Da obstoje poleg rajfajznovk še razne vrste dmgib posojilnic, da zakon z dne 1. junija 1889. natanko predpisuje glavne določbe pravil, je temu — vele-odličnemu člankarju, narodno-gospodarskemu strokovnjaku, popolnoma neznano. Dopisnika najuljudnejše vabimo, da se udeleži pribodnje leto zadružnega tečaja^ da si pridobi vsaj osnovne pojme o zadružniStvu. Med tem časom p» naj pridno prebira strokovne liste in brošure; upamo, da bo prišel potem do prepričanja, kako velikansko nesmisel je spisal v ,,Domovini." Da nrm n* bodo delate rajfajznovke in -rajEajznovpi" prevec1 preglavice, ga potolažimo s tem, da mu naznanimo, da spodnještajerska ljudska posojilnica v Marfboru ni rajfajznovka, temvteč Schultze-Delitzschevka, pri kateri se bode vse uradovanje za stranke vršilo zastonj, pri kateri se bodo deleži k večjemu obrestovali tako visoko kakor hranilne vloge ter s tem izključevali koristolovci, pri kateri pa bodo tudi člani načelstva brezplačno opravljali svoje posle. Scliultze-Delitzschevka je, ako je v pravih rokab, tudi za blagor ljudstva delujoč zavod; potrebua je v večjih mestih, kjer moraj izvrševa,ti tudi bančne posle. Pri sestavi pravil ni sodeloval noben rajfajznovec iz Ljubljane in bo boljše kazalo predlagaiio subvencijo podeliti piscu članka v ,,Domovini", da si kupi potrebnih knjig in časnikov za poučevauje zadružništva. Ce bi dobili poklicani zadružni krogi na Dunaju ta uvodnik JDomovine" v roke, bi izgubili razni velezaslužni zadružni strokovnjaki, ki stoje ,,Domovini": sila blizu ia so ta konfuzen 61anek, poln same nevednosti, povzročili in ga odobravajo, še tisto — trohico ugleda, ti ga imajo tajn vsled OTOjega — odličnega, rodoljubnega,' požrtvovalnega, zadmžnega dela. Ubogi Rajfajzen bi se res v grobu obrnil, 6e bi mu kedo poveidaJ, da se najdejo med ljudmi, ki si upajo pisati uvodne članke o zadružniSlvu, taki ncvedneži, kakor je člankar .^Domovine."