^ a Koroškem in Gradiščanske Poziv na naslov Avstrije naj končno izpolni obveznosti iz državne pogodbe V noči od četrtka na petek prejšnjega tedna je bila na južnem Koroškem ponovno izvedena akcija, talere namen je bil, opozoriti Avstrijo na njene obveznosti, ki jih je v državni pogodbi prevzela glede Pvojezičnih napisov in jih doslej ni izpolnila. Tokrat je akcija zajela predvsem kraje okoli Klopinjskega iezera, kjer so neznani storilci premazali krajevne napise in kažipote, ki nosijo označbe krajevnih imen * je tokrat spet pisal o sloven-, 'h ekstremistih, ki da izzivajo in Ka|ijo mir v deželi. Ljudi, ki oblikujejo javno mne-..*e na Koroškem, skrunitve par-jZanskih grobišč in izpadi proti ^Vencem, očitno ne vznemirjajo . morda jih smatrajo že za se-Qvni del in potreben rekvizit »ko- roške politike". Zato pa toliko bolj občutljivo in nervozno reagirajo takrat, kadar se kdo v taki ali drugačni obliki drzne opozoriti na dejstvo, da z mirnim sožitjem in ena- Monetarna kriza Kriza, ki jo je sprožil ameriški predsednik Nixon s svojimi enostranskimi ukrepi za „ozdravitev“ ameriškega gospodarstva in dolarja, traja še naprej. Predstavniki desetih najbolj razvitih zahodnih držav (to so Amerika, Belgija, Francija, Italija, Japonska, Kanada, Nizozemska, Švedska, Velika Britanija in Zahodna Nemčija) nameravajo imeti septembra dva sestanka, kjer bodo skušali doseči sporazum o temeljni spremembi vrednosti valut in o reformi monetarnega sistema, ki je postala potrebna po sklepu ameriške vlade, s katerim je ustavila konvertibilnost dolarja v zlato. kopravnostjo v deželi ni vse v najboljšem redu. Tako je bilo tudi ob zadnji akciji v Podjuni in gotovo ni treba posebej ugotavljati, da si je v reagiranju na to akcijo spet list malega formata nabral največ zaslug za »ogroženo domovino”. Ta list je kljub svoji majhnosti tako velik v svoji vsevednosti, da kot edini že kar podrobno piše o baje izsledenih storilcih; njegov „hs" pa v svoji glosi razvija teorijo, ki jo je mogoče razumeti le v tem smislu, da koroški Slovenci sploh nimamo pravice kot južni Tirolci zahtevati enakopravnost — ker je o naši usodi že odločil plebiscit, smo torej obsojeni na smrt in je pravzaprav pripisati le milosti in velikodušnosti Avstrije, da danes še živimo. Res edinstvena logika, žlahten sad her-renvolkovske prepotence in predvsem kričeč primer dvojne mere, ki se na Koroškem uspešno uveljavlja in uporablja povsod tam, kjer gre za odnose med obema narodoma v deželi. Toda prepričani smo, da po tej poti ne bo mogoče doseči zaželjenega cilja — resnične pomiritve in vsestransko enakopravnega sožitja. »Zdaj nas nobena obljuba in no- ................................................................. = = Tudi Slovenci v Italiji | proti diskriminacijam pri ljudskem štetju = Letos oktobra bodo tudi v Italiji izvedli splošno popisovanje = | prebivalstva, Ljudsko štetje. Kakor pred meseci pri nas v Avstriji, | | tako se zdaj tudi tam pojavljajo v zvezi z ljudskim štetjem posebni = problemi za tamkajšnje narodne manjšine. Pri letošnjem štetju naj bi med drugim spraševali tudi po pri- = § padnosti k jezikovni skupini (medtem ko so pred desetimi leti spra- § = sevali po družinskem jeziku). Slovenci v Italiji so tako spraševanje = | odklanjali že leta 1961. Odklonilno stališče so utemeljevali z ugo- 1 1 tovitvijo, da je nemogoče in krivično štetje narodnostnih skupin, dok- 5 | ler le-te ne uživajo enakopravnosti in ustrezne zaščite svojih pravic, I § dokler se še dogaja diskriminacija in dokler poteka nasilna asimila- 1 = cija slovenskega prebivalstva. | Podobno stališče zavzemajo tudi letos ter poudarjajo, da bo = 5 vsak popis v takih razmerah prikazal le okrnjeno podobo resnič- | 2 nega števila pripadnikov slovenske narodne skupnosti; zato rezul- = § tatom štetja že vnaprej odrekajo vsako veljavnost. Pač pa bodo italijanske oblasti pokazale le nekoliko več razu- = = mevanja za državljane slovenske narodnosti, kot je bilo to pri štetju | § v Avstriji. Slovenci bodo namreč poleg popisnih pol dobili vsa | = navodila in pojasnila v materinem jeziku, prav tako pa bodo v 1 | slovenščini tiskani tudi lepaki, ki jih bodo ob ljudskem štetju lepili § = po občinah. iTniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii bena lepa, pomirjevalna beseda ne sme in ne more odvrniti od naše neomajne volje do aktivnega boja z vsemi mogočimi sredstvi," je zapisalo Gibanje za socialno in nacionalno osvoboditev v letakih, ki so jih trosili med akcijo v Podjuni. Gotovo je mogoče razpravljati o tem, ali so take akcije najbolj primerna oblika boja za narodno enakopravnost. V danih razmerah, ko so pristojne oblasti očitno gluhe za vse prošnje in zahteve manjšine, pa bi bilo le nekoliko preveč enostavno, videti v njih zgolj »pobalinstvo" peščice »ekstremistov". Zlasti že časovno sovpadanje akcij na Koroškem in Gradiščanskem namreč dovolj zgovorno priča, da gre za resno opozorilo in odločen poziv, naj Avstrija končno izpolni svoje obveznosti, ki jih je sprejela v državni pogodbi. KANCLER KREISKY: Sporazum o Berlinu važen za Avstrijo Sporazum o Berlinu je po sklenitvi avstrijske državne pogodbe prvi daleč vidni dogovor med Vzhodom in Zahodom, je poudaril zvezni kancler dr. Kreisky, ko je govoril o najnovejšem uspehu, doseženem na ponedeljskem sestanku veleposlanikov štirih velesil v Berlinu. Kancler Kreisky je menil, da ta sporazum lahko predstavlja začetek pozitivnega razvoja v duhu zmanjšanja napetosti v Evropi. »Ta politika odstranjevanja napetosti, za katero je dala pobudo Brandto-va vlada, je velikega pomena za Srednjo Evropo in s tem tudi za nevtralnost Avstrije." Dosežen načelni sporazum o Berlinu ki predstavlja pomemben korak k utrditvi miru Na 33. sestanku, ki je bil v ponedeljek, so se veleposlaniki štirih velesil — Amerike, Francije, Sovjetske zveze in Velike Britanije — dogovorili glede besedila okvirnega sporazuma o Berlinu. S tem je bila uspešno zaključena prva faza pogovorov, ki naj bi privedli do ureditve berlinskega vprašanja in s tem odprli pot za obravnavanje in reševanje tudi drugih problemov, ki bremenijo današnje odnose med Vzhodom in Zahodom. V ponedeljek doseženi sporazum obsega zapletena vprašanja prometa med Zahodno Nemčijo in Berlinom, statusa Berlina in njegovih prebivalcev ter razna druga področja, med njimi tudi ureditev sovjetskega konzulata v zahodnem delu Berlina. Med spornimi vprašanji je bil zlasti promet med Zahodno Nemčijo in Berlinom. Doslej je nadzorstvo izvajala vzhodnonemška policija ter je pogosto prihajalo do zaostritev, ki so vedno bile odraz trenutnih odnosov med obema nemškima državama. Sedaj pa je Sovjetska zveza prevzela jamstvo, da se bo promet razvijal brez zaprek. Nadzorstvo bo omejeno, povsem odpadlo pa bo v blagovnem prometu, ker bodo blago prevažali iz Zahodne Nemčije v zahodni del Berlina v zapečatenih vagonih ali tovornjakih. Vzhodnonemška policija bo pregledovala le še osebne izkaznice. Odpadlo pa bo tudi plačevanje cestnine, namesto katere se bosta obe Nemčiji dogovorili o enkratnem prispevku. Tako imenovani berlinski zid bo sicer še ostal, vendar predvideva sporazum, da bodo lahko izdajali propustnice za prehod iz enega dela mesta v drugega. O teh vprašanjih bosta razpravljala zahodnobcrlinski senat in županstvo vzhodnega Berlina, kar pa bo predstavljalo šele drugo fazo dokončno sprejetega sporazuma. Glede političnega statusa Berlina predstavlja doseženi sporazum kompromisno rešitev. Po eni strani je kot popuščanje Zahoda smatrati sklep, da v zahodnem Berlinu ne bo več prišlo do demonstrativnih političnih akcij, kot so bile n. pr. volitve predsednika zahodnonemške republike, zasedanja zahodnonemškega parlamenta in seje bonske vlade in podobno; po drugi strani pa kot koncesijo Vzhoda navajajo potrditev kulturnih, gospodarskih in finančnih vezi med Zahodno Nemčijo in zahodnim Berlinom, kjer bodo ostali vsi že obstoječi uradi in se bodo lahko sestajale tudi parlamentarne komisije, ki bodo razpravljale o berlinskih vprašanjih. Nadalje je bilo sprejeto načelo, da Bonn lahko zastopa zahodni Berlin v tujini ter da spada ta del mesta avtomatično v okvir trgovskih, političnih in drugih sporazumov, ki jih je ali jih bo sklenila Zahodna Nemčija z drugimi državami — z izjemo kakršnega koli sporazuma vojaškega značaja. Sovjetska zveza pa bo v zahodnem Berlinu odprla svoj generalni konzulat, vendar bodo sovjetski diplomati akreditirani pri zahodnih zavezniških poveljstvih v zahodnem Berlinu in ne pri zahodnoberlinskih ali zahodnonemških oblasteh. Za izvedbo sporazuma je predviden precej zapleten postopek. Veleposlaniki štirih velesil ga bodo podpisali šele potem, ko ga bodo odobrile njih vlade; potem bosta morali obe nemški državi podpisati poseben sporazum med Demokratično republiko Nemčijo in Zvezno republiko Nemčijo; zaključni protokol, ki ga bodo parafirali v začetku septembra, pa bodo podpisali takrat, ko bo sprejet sporazum med obema Nemčijama. Doseženi sporazum o Berlinu nedvomno predstavlja važen korak na poti k razrešitvi spornih vprašanj, ki bremenijo odnose med Vzhodom in Zahodom. Ne gre namreč le za ureditev berlinskega vprašanja, niti samo za rešitev nemškega problema, marveč so s tem povezana tudi razna druga področja velike mednarodne politične igre. Predvsem omogoča sporazum o Berlinu širšo diplomatsko akcijo ter predstavlja pomemben uspeh nove Brandtove politike do Vzhoda. Sedaj je postala možna ratifikacija sovjetsko-nemške in poljsko-nemške pogodbe, ki urejata ozemeljska vprašanja ter odstranjujeta dobršen del tistega nevarnega »političnega smodnika", ki že vsa leta po vojni stalno ogroža mir v tem delu sveta. Napravljen pa je bil tudi pomemben korak k sklicanju evropske konference o varnosti, ki naj bi privedla do zmanjšanja oborožitve in k odstranitvi napetosti v Evropi. Zato je razumljivo, da je bila vest o doseženem sporazumu z olajšanjem in zadovoljstvom sprejeta v najširši mednarodni javnosti, saj pomeni — kakor je dejal glavni tajnik svetovne organizacije U Tant — dobo nadaljnjega razvoja odnosov med Vzhodom in Zahodom ter pomemben korak k utrditvi miru. Podobno prepričanje so izrazili tudi mnogi vodilni politiki v raznih državah, zlasti pa prihaja to do izraza v obširnih komentarjih svetovnega tiska, ki govori o zgodovinskem dogodku, o izredno važnem datumu za povojno Evropo, o dobrem znamenju za nadaljnjo normalizacijo odnosov med Vzhodom in Zahodom ter o zmagi miru v Evropi. Mnenja pa so deljena v Zahodni Nemčiji sami: medtem ko obe vladni stranki — SPD in FDP — pozdravljata sporazum kot izredno pomemben uspeh, je z desne strani spet slišati glasove, ki kažejo, da se gotovi krogi pač nočejo učiti iz zgodovine. Da je ravno politična nespravljivost teh krogov dolga leta po vojni onemogočala vsako rešitev odprtih vprašanj in bila torej kriva vladajoče napetosti, pa je medtem spoznalo tudi nemško ljudstvo. 2 — Štev. 34 (1819) 27. avgust 1971 Svetovno gospodarstvo v veliki krizi Ko je ameriški predsednik Nixon 16. avgusta uradno priznal, da se ameriško i gospodarstvo bliža robu prepada, ker dolar ni več v stanju držati svoje vrednosti, je ■ na prvi pogled izgledalo, da je to zgolj ameriška gospodarska zadeva. Sedaj, ko l imamo za seboj vrsto dni živahnih razprav po evropskih prestolnicah in na sedežu ECS J v Bruslju, vidimo, da dolarska kriza le ni tako enostavna. Sedaj je mogoče reči: svet, ■ v katerem živimo po 16. avgustu, ni več svet, v katerem smo živeli do 15. avgusta. Ta ugotovitev velja za vse države, ki so tako ali drugače v svoji mednarodni trgovini vezane na dolarski blok. Torej tudi za Avstrijo ter za njeno gospodarstvo in prebivalstvo. Na prvi pogled je sicer izgledalo, da avstrijskega narodnega gospodarstva in prebivalstva Nixonova »poslanica svetovni javnosti", da je Amerika v gospodarski krizi, ki je z dosedanjimi prijemi ni mogoče več zadržati, ne more občutneje prizadeti; toda medtem je postalo marsikaj očitno, kar je bilo do 15. avgusta zagrnjeno v meglo. Ameriški gospodarski in finančni krogi so že nekaj let spretno zagrinjali resnico, da se majajo temelji, na katerih se je skoraj 25 let gibala vrednost dolarja. Preprosti človek ni mogel spoznati, kaj se je v zadnjih letih dogajalo na mednarodni monetarni pozornici. Sele osamljena odločitev Amerike in reakcija z njo najbolj povezanih dežel, v glavnem združenih v EGS, sta pokazali, kje v finančnem, tržnem in socialnem gospodarstvu sploh stojimo, ne le v Evropi, marveč v svetu sploh. DOLAR NI VEČ ZLATO Kaj se je zgodilo 16. avgusta? — Do tega dne je vrednost dolarja temeljila na tako imenovanem Bretton-Woodsovem sporazumu iz leta 1944. Po tem sporazumu je imel vsak dolarski bankovec kritje v določeni količini zlata. Tedanji predsednik Roosevelt je določil, da je unča zlata vredna 35 dolarjev. To je bil vsa dolga leta trdni kurz dolarja. Kjerkoli v svetu je do zadnjih let unča zlata v banki stala 35 dolarjev ali temu odgovarjajočo vrednost drugih valut. To je šlo tako dolgo, dokler je imela Amerika dovolj zlata in deviz. Njene tovrstne zaloge so se vendar pričele manjšati. Dežele EGS so čedalje bolj postajale rezervoar zlata in deviz. Leta 1955 so monetarne oblasti Amerike imele zlata in deviz v vrednosti 21,8 milijarde dolarjev, dežele, ki sedaj predstavljajo EGS, pa komaj 8,4 milijarde. Deset let pozneje je bilo to razmerje bistveno drugačno: leta 1965 je imela EGS zlata in deviz v vrednosti 20,2 milijarde dolarjev, ameriške monetarne oblasti pa le še v vrednosti 14,1 milijarde. Lani se je razmerje še bolj spremenilo, ko je imela EGS že za 33,6 milijarde dolarjev zlata in deviz, medtem ko so ameriške zaloge nazadovale na vrednost 10,9 milijarde. EGS je imela torej trikrat toliko zlata in deviz kot ameriške monetarne oblasti. S spreminjanjem tega razmerja se je vrednost dolarja čedalje bolj majala. Nixonu ni preostajalo drugega, kot da se loti reforme, ki je bila potrebna že pred leti, a so jo v Ameriki iz prestižnih vzrokov vedno spet zavlačevali. Pri tem je njihovo gospodarstvo čedalje bolj trpelo in to toliko bolj, ker dobršen del njegovih produktov ni šel v denar na trgu, marveč je bil uničen v Vietnamu ali pa izstreljen proti Luni. NIXON JE POSTAVIL SVET PRED DEJSTVO Nixon je 16. avgusta sporočil, da hoče ameriško gospodarstvo sanirati z naslednjimi u-krepi: 9 mednarodna vrednost dolarja se ne bo več ravnala po fiksirani vrednosti zlata, marveč po pogojih trga; • za 50 odstotkov ameriškega uvoza bo Amerika zahtevala prispevek v višini 10 odstotkov v prid države; O 90 dni se cene in mezde v Ameriki ne bodo spremenile, marveč ostale na sedanji ravni. Hkrati je Nixon zahteval reformo sistema mednarodnega monetarnega sklada v njegovih osnovah. Vsak od teh ukrepov je v stanju hudo prizadeti mednarodno gospodarstvo. To toliko bolj, ker temelji to gospodarstvo od leta 1947 na določilih mednarodnega monetarnega sklada (IMF), ki je bil ustanovljen leta 1944. Sklad zbira svoja sredstva iz prispevkov dežel, ki so postale njegove članice. Ta sredstva posoja posameznim članicam, če pridejo v gospodarske težave, če n. pr. niso v stanju izravnati svoje plačilne bilance. V sklopu tega sklada obstoja poseben ‘klub desetih', ki je bil neuradni informativni organ najpomembnejših industrijskih dežel zahoda. Zato je razumljivo, da je Nixonova poslanica v evropskih prestolnicah »vžgala" kot bomba. Vlada ZDA namreč pred tem ni kon-sultirala nobene dežele, ki je članica mednarodnega monetarnega sklada. Nixon jih je postavil pred gotovo dejstvo in pri tem še pribil, da dolar nikoli več ne sme »postati žoga v rokah mednarodnih špekulantov". EGS TE PREIZKUŠNJE NI PRESTALA Zahodnoevropske dežele in tudi druge je zajel poplah, ki še traja in ki utegne trajati še nekaj mesecev. Ta poplah je razumljiv, ker se je zahodna Evropa v tem primeru izkazala bolj nebogljeno, kot je bilo pričakovati spričo nastale mednarodne gospodarske problematike. Prve dni po Nixonovi poslanici so bile oči evropskega prebivalstva uprte v Bruselj, kjer so se najprej sestali člani komisije EGS, za njimi pa gospodarski in finančni ministri njenih članic, da bi se sporazumeli glede Več zdravja za avstrijske kmete Število otrok, ki jih je doslej zajela počitniška akcija avstrijske kmečke bolniške blagajne, je že preseglo prvih 10.000. Ob tej priložnosti je bila posebna slovesnost, na kateri je predsednik avstrijske kmečke bolniške blagajne dr. Haider govoril o zdravstvenih razmerah v kmetijstvu. Pri tem je poudaril, da so preiskave pokazale, da so kmečki otroci še v posebni meri izpostavljeni zdravstvenim nevarnostim. Posledica tega je neugodna starostna struktura v kmetijstvu. Od svoje ustanovitve leta 1965 dalje izvaja kmečka bolniška blagajna tudi posebne počitniške akcije za otroke, ki so — kakor že povedano — doslej zajele že 10.000 oddiha potrebnih kmečkih otrok. Izdatki za to akcijo so leta 1967 znašali 345.564 šilingov, leta 1968 že 1,873.456 šilingov in leta 1969 več kot 2 milijona šilingov, medtem ko so se lani povečali na 3,236.453 šilingov. Letos je zajela počitniška akcija skupaj 3450 kmečkih otrok (na Koroškem 350), od katerih jih je veliko število del svojih počitnic preživelo v poslopjih kmetijskih šol, ki so čez poletne mesece prazna. ukrepov, ki so potrebni, da se mednarodno gospodarstvo izkoplje iz krize, ki ga je zajela. V zgodnjih jutranjih urah prejšnjega petka so se ministri razšli z eno samo — morebiti zelo tragično odločitvijo: Evropa ne bo skupno reagirala na diktat iz Washingtona; vsaka dežela bo po svoje urejevala nadaljnje gospodarske odnose z Ameriko in vsaka dežela bo po svoje reševala probleme svoje valute. O možnostih skupne akcije EGS bo govora šele tekom septembra in na zasedanju mednarodnega monetarnega sklada, do katerega pride vsako leto jeseni. Nixon in menežerji ameriških koncernov imajo s tem proste roke, da obrnejo potrebne ukrepe za sanacijo ameriškega gospodarstva v svoj prid. Tega se bodo v izdatni meri po-služili tako na račun mednarodnega gospodarstva kot pa na račun ameriškega prebivalstva. Razlika je le v toliko, da jim domače prebivalstvo že postavlja meje, do katerih lahko gredo, mednarodno gospodarstvo pa jim teh mej ni postavilo. Da stopa ameriško prebivalstvo v opozicijo proti Nixonovem načinu sanacije ameriškega gospodarstva, sledi iz izjave predsednika sindikalne zveze AFL — CIO, ki je v petek minulega tedna dejal: nimamo zaupanja v sposobnost Nixona, da bi lahko vodil gospodarstvo dežele. Njegovi u-krepi so nova vreča, polna trikov, s katerimi se hočejo koncerni obogatiti na račun revnih in potrebnih ter na račun državne blagajne. To, kar je izjavil predsednik Meany, velja konec konca tudi za številne dežele, ki so z ameriškim gospodarstvom tako ali tako povezane. Menežerji ameriških koncernov bodo sedaj transferirali njihov kapital v obratni smeri, kakor so ga doslej: doslej so ga usmerjali iz matičnih podjetij v sestrska podjetja širom sveta, sedaj pa ga bodo iz sestrskih podjetij in družb v domače matične koncerne. Razumljivo, da jim je nastala zmešnjava in neenotnost v Evropi prišla pri tem zelo po godu. O Celokupno gledano je torej v drugem tednu po Nixonovi poslanici svetovno gospodarstvo v večji krizi, kot je bilo v prvem tednu. Kriza se je povečala s trenutkom, ko je morala EGS priznati, da svojih članic ne more zediniti na skupno akcijo proti Nixonovim ukrepom sanacije dolarja. Mednarodno gospodarsko dogajanje je sedaj podvrženo prosti igri sil. V tej igri pa navadno zmaga močnejši, podleže pa slabejši. Da je tudi sedaj Amerika močnejša od svojih evropskih konkurentov, po odločitvi v Bruslju menda ni treba posebej poudarjati. (bi) Izredna slovesnost v Postojni Deset milijonov obiskovalcev svetovno znane jame Danes bodo v svetovno znani Postojnski jami (o katere čudoviti lepoti govori tudi naša slika) obhajali izredno slovesnost: počastili bodo namreč desetmilijonskega obiskovalca, ki ga bodo nagradili s pozlačeno medaljo in postojnskim kapnikom. Obisk v Postojnski jami še vedno narašča. Letos so v prvih sedmih mesecih zabeležili že 384.567 obiskovalcev, kar je za 12 odstotkov več kot lani, ko je jamo obiskalo 342.890 oseb. Predvsem raste obisk tujcev, ki so jih letos v prvih sedmih mesecih našteli 290.182 (lani 252.540), medtem ko je bilo domačinov letos 94.385, lani pa 90.350. Prav tako narašča tudi obisk v Predjamskem gradu ter v Pivki jami. Letos je bilo v Predjamskem gradu že 31.453 obiskovalcev (lani 25.039), v Pivki jami pa so v prvih sedmih mesecih tekočega leta našteli 3842 obiskovalcev (lani jih je bilo 3140). posiROKetDsvecu LJUBLJANA — V ljubljanski dvorani Tivoli je bil v ponedeljek slovesno odprt 4. kongres mednarodne federacije za obdelavo podatkov »IFIP 71". Glavni p°' korovitelj kongresa je predsednik republike Josip Broz Tito, v njegovem imenu pa je na otvoritveni svečanosti spregovoril podpredsednik predsedstva SFR Jugoslavije Krste Crvenkovski. Na kongresu, ki u° zaključen jutri, sodelujejo ugledni znanstveniki, akademiki in strokovnjaki iz držav. Vsi govorniki so ob otvoritvi tega doslej največjega mednarodnega znanstvenega srečanja v Ljubljani poudarili pomen kongresa za razvoj sodobnega sveta in napredek človeštva. LA PAZ — Po uspešnem državnem aru je oblast v Boliviji prevzel vojassj triumvirat, poleg njega pa so v novi vlad1 1* 1 • 1 • V i • 1:~+\r tudi predstavniki desničarske »socialistične falange" in »nacionalnega revolucionarnega gibanja". Levičarske sile so se sicer zoperstavile desničarskim krogom in podprle dosedanjega predsednika Torresa, vendar so bile premagane v krvavem spopadu. KjJjlD temu napredne organizacije napoveduje)0’ da bodo nadaljevale boj; po nekaterih in' formacijah je bilo »nekje v deželi" tudl že ustanovljeno odporniško poveljstvo, v katerem so predstavniki delavskih in j*u' dentskih organizacij ter pripadniki vojske- SAIGON — Podpredsednik saigonskeg* režima Nguyen Cao Ky je sporočil, da prl predsedniških volitvah dne 3. oktobra °e bo kandidiral. Prvotno je sicer prijavil ka° didaturo, vendar so mu oblasti očitale, d. s podpisi na njegovi prijavi baje nekaj 01 v redu. Zdaj se je odločil, da ne bo °a. stopil kot kandidat, čeprav se je a®er)j • veleposlanik v Saigonu Bunker več da. trudil, da bi ga le še prepričal o potre1* kandidature. Ravno s tem, da bi nastopu, pri volitvah dva kandidata, so America0 namreč hoteli ustvariti vtis, da gre za pra j volitve in ne le za navadno farso. Po °_ ločitvi Kyja jim bo to seveda še težje uspe lo. Svojo kandidaturo je medtem urnam*11 tudi general Duong Van Minh, ki je _ javil, da ne želi biti soudeleženec masp^ rade, ki ruši vse upe za pomiritev v Vie namu. Tako je kot edini kandidat ost sedanji predsednik Thieu, ki ga spl°s° imenujejo »lutko Washingtona“. BUKAREŠTA — V Romuniji so zadnjo nedeljo slovesno obhajali državni praZJr, — dan osvoboditve izpod fašizma.“ karešti in vseh pokrajinskih središčih s. bile vojaške parade in druge svečanost*-Na slavnostni tribuni v glavnem m°-> ^ dežele so se zbrali najvišji partijski in “--žavni funkcionarji, pa tudi številni tuj gostje. TRIGLAV — Zadnjo nedeljo je dozlV?j Triglav — najvišja gora v Jugoslavij1 simbol slovenstva — neobičajno kultur manifestacijo. Na nadmorski višini 28 metrov je namreč pripravil koncert ■> članski Akademski pevski zbor „a° Tomšič" iz Ljubljane, ki je pod vodstvo svojega dirigenta Marka Muniha zapel -pesmi, med njima seveda tudi znano » j-Triglav, moj dom", ki so jo z zborom P^j tudi vsi navzoči planinci. Prvi zborov® koncert na vrhu Triglava bo vsem, ki ga doživeli, nedvomno ostal v trajnem ®P minu. BELFAST — Neznanci, za katere r®^ nijo, da so pripadniki irske republikam vojske, so razstrelili glavna vhodna vr ^ zapora v Belfastu. V tej ječi je zaprtih sto pripadnikov irske republikanske vojs* Eksplozija je sicer raznesla glavna vra vendar od jetnikov nihče ni mogel pob ° niti' 41ŠČe VARŠAVA — Pred varšavsko sod ^ so postavili 21-letnega Krisztofa Kod® skega in 20-letnega Boguslawa Mazurc ki sta nedavno v pristanišču Darlosvo kradla motorni člon in skušala z njim 2 r žati na Dansko. Hkrati sta ugrabila 1 dva dečka, stara osem in trinajst let, . ju vzela s seboj kot talca. Poljske *a in helikopterji so štiri ure lovili begu*)^ ki sta na preganjalce streljala s sttop ^ hkrati pa po radiu grozila, da bosta oba dečka, če ju ne bodo pustili pri 111 0J Ujeli so ju šele potem, ko se je enemu stražarjev posrečilo skočiti na njun col ju obvladati. NEW DELHI — Vodilni indijski lis*1 P-0 ročajo, da v Indiji v kratkem pričale )^ obisk jugoslovanskega predsednika Tita-tega obiska naj bi po pisanju indijslt ^ tiska prišlo oktobra, in sicer še predel* predsednica indijske vlade Indira Gan odpotovala na napovedano turnejo P? M) hodni Evropi in morda tudi v SoVJf .j zvezo. Med Titovim obiskom v I^^juih bi se pogovarjali o aktualnih medna.ro ^ vprašanjih ter o prihodnosti politike uvrščenosti. 27. avgust 1971 Štev. 34 (1519) PIPZ spet na Koroškem Kakor smo poročali že v zadnji številki, bo Partizanski invalidski pevski zbor iz Ljubljane spet gostoval na Koroškem. Na povabilo Zveze koroških partizanov bo pod vodstvom svojega dirigenta prof. Radovana Gobca sodeloval na tovariškem srečanju, ki bo v nedeljo 19. septembra popoldne v Selah. Ob tej priložnosti pa bo zbor priredil tudi dva pevska koncerta, in sicer v soboto 13. septembra zvečer v Ločah ob Baškem jezeru in v nedeljo dopoldne v Pliberku. O prireditvah bomo podrobneje še poročali. Knjiga na Slovenskem V primerjavi s stanjem pred drugo svetovno vojno je založniška dejavnost na Slovenskem dosegla velik napredek. O tem dovolj prepričljivo govori naslednji podatek: leta 1939 je pri približno 40 slovenskih založnikih izšlo 759 knjig in publikacij, leta 1967 pa je število izdanih knjig in publikacij znašalo 1638. Leta 1969 je število natisnjenih knjig na prebivalca znašalo v Sloveniji 3,8 knjige, v Jugoslaviji je bilo natisnjenih povprečno 3,4 knjige na prebivalca, medtem ko je evropsko in mednarodno povprečje 4 knjige na prebivalca. V letih 1956 do 1965 je od skupne naklade knjig v Sloveniji izšlo 31,2 odstotka leposlovnih del, leta 1966 je bilo leposlovnih del celo 41 odstotkov in leta 1969 38 od- Študijski dnevi v Dragi Tudi letos bodo v Dragi, vasici "j?. Bazovico pri Trstu, priredili Šturme dneve slovenskih izobražencev, j? sicer od sobote 4. do ponedeljka septembra. Začetek bo v soboto ob 16. uri ‘Po italijanskem času) s predavanjem 0 »zdomski Sloveniji", o kateri bo Sovoril dr. Jože Velikonja, profesor na univerzi v Seatlu v ameriški drža-ya Washington, medtem ko bo de-?eini poslanec dr. Drago Štoka iz *rsta predaval o perspektivah sionske narodne skupnosti v zamejstvu. V nedeljo po maši z nagovorom or Vilka Fajdige, profesorja teo-°ske fakultete v Ljubljani, bo naj-Pfej dr. Jurij Zalokar, primarij psihiatrične bolnišnice v Begunjah na Gorenjskem, govoril o psihologiji faZnarodovanja in narodnega zatilja, za njim pa bo član Slovenske Akademije znanosti in umetnosti jjoiv. prof. dr. Gorazd Kušej pre-°aval o ustavnih spremembah v Ju-*>°s}aviji na področju njene družbeno Politične ureditve. Predavanja se bo-končala v nedeljo popoldne, ko .0 univ. prof. dr. Vladimir Murko z Ljubljane govoril o politično eko-^ornskem položaju Slovenije po novi ?stavi, medtem ko bo dr. Ludvik Vrtačič, štipendist Švicarskega nacionalnega sklada za znanstveno raz-skovanje, podal kritične pripombe k ^stavnim spremembam v Jugoslaviji, osameznim predavanjem bo sledila /^oi diskusija. Za ponedeljek pa so Predvideni izleti v tržaško okolico, e bo zanje dovolj udeležencev. Studijski dnevi — kakor izjavljajo Prireditelji — imajo značaj odkritega izražanja mnenj in pogledov ob spoštovanju vseh nazorov. Zato so na srečanje vabljeni slovenski izobraženci iz zamejstva, iz Slovenije in zdomstva, vsi, „ki iskreno iščejo rešitev naših narodnih in kulturnih problemov ter čutijo odgovornost svojega poslanstva". stoikov od skupne naklade. Za primerjavo: V Avstriji odpade od skupne naklade knjig le 17 odstotkov in na Češkoslovaškem 20 odstotkov na leposlovna dela; vse druge knjige so poljudnoznanstvena, znanstvena in strokovna dela. Večjo udeležbo leposlovnih del na skupni knjižni nakladi kot Slovenija imata v Evropi le še Nizozemska in Španija. Vendar je ta razdelitev za slovenske razmere tudi upravičena, kajti anketa je pokazala, da je med slovenskimi bralci mnogo več zanimanja za leposlovna dela kot za znanstvene in strokovne publikacije. Trenutno deluje v Sloveniji 20 založb, od katerih pa je le 13 takih založniških podjetij, ki jim je založništvo glavna in osnovna dejavnost. Pač pa raste število založb, katerim je založništvo le dodatno področje poslovanja; poleg tega se z izdajanjem revij in brošur bavi še okrog 50 zavodov in društev. Največ založb, in sicer devet, je v Ljubljani, kjer razumljivo izide tudi največ knjig. Od knjig, ki izidejo izven Ljubljane, pa jih kar 70 odstotkov odpade na založbo Obzorja v Mariboru, ki sploh zavzema zelo pomembno mesto v slovenskem založništvu. Vsestransko uspešna sezona poletnih kulturnih prireditev v Brezah Zadnjo soboto se je v Brežah zaključila letošnja 22. sezona poletnih iger, ki je bila — kakor z zadovoljstvom ugotavljajo — vsestransko uspešna. Okoli 15.000 obiskovalcev je v minulih tednih romalo na Petrovo goro, kjer so bili med razvalinami starega gradu deležni visokega kulturno-umetniškega užitka, ki ga jim je ob lepih poletnih večerih pripravil ansambel pod vodstvom neumornega arh. Hannesa Sandlerja. Letošnja sezona v Brežah je skupno obsegala 35 predstav, od katerih so le tri postale žrtev neugodnih vremenskih razmer — z razliko od zadnjih let, ko so zaradi deževnih večerov morale izpasti mnoge predstave, kar je razumljivo vplivalo na nazadovanje števila obiskovalcev, s tem pa tudi na nenehno naraščanje primanjkljaja, ki je že dalj časa bremenil skupino požrtvovalnih akterjev. Toliko boij je vodja ansambla razveselil svoje sodelavce, ko jim je ob zaključku letošnje sezone zadovoljno sporočil, da so dolgovi poravnani, blagajna je spet v redu in denar leži na banki. „Denar leži na banki" je bil tudi naslov enega izmed obeh komadov, ki sta bila na sporedu letošnjih poletnih iger v Brežah; bila je to komedija Curtha Flatowa, poleg nje pa še drama „Had-rijan VII." Petra Lukeja kot ponovitev iz lanskoletnega repertoarja. Da je bila izbira komadov spet enkrat izredno posrečena, o tem pričajo tisoči navdušenih gledalcev in o tem govori več kot 90 pohvalnih časopisnih poročil. Vse skupaj je zasluženo priznanje izvrstnemu ansamblu in hkrati tudi že vzpodbuda za nadaljnje delo. Novo v Celovcu Večerna šola za upravo Lefos jeseni bo v Celovcu začela delovati povsem nova šola: dveletna večerna šola za urad in u-pravo. V tej šoli bodo posredovali predvsem tisto znanje, ki je potreb- Rojakom ob Žili, v Rožu, na Gurah in v Podjuni Poskrbeli bomo za to, da zatiralne oblasti in tisti, ki imajo interes na narodnostnem zatiranju, v bodoče ne bodo več mogli zamaskirati južnokoroških socialnih in narodnostnih konfliktov pod idejo lepih fraz in „tesnih stikov“ in „medsebojne koristi“. Do zadnjega bomo razkrinkali laž o alpsko-jadranski idili. Lani oktobra, na vrhuncu nemškonacionalnih in na-cifašističnih orgij, je zatrobil Karntner Heimatdienst zur letzten Hatz na koroške Slovence. Zdaj nas nobena obljuba in nobena lepa, pomirjevalna beseda ne sme in ne more odvrniti od nase neomajne volje do aktivnega boja z vsemi mogočimi sredstvi. Prispodoba vsestranskega zatiranja korovskih Slovencev in obenem del splošne diskriminacije je dejstvo, da so na vsem južnem Koroškem še vedno vsi uradni napisi samo nemški, čeprav državna pogodba že 16 let izrecno predvideva dvojezične. Zahtevamo popolno izvršitev državne pogodbe v sodelovanju s prizadeto manjšino in z organi v Sloveniji in Jugoslaviji, ki je sopodpisnica avstrijske državne pogodbe. Glede krajevnih napisov zahtevamo dvojezičnost na vsem področju, za katero je uradno avstrijsko ljudsko štetje iz leta 1910 ugotovilo avtohtono naseljene Slovence. Ne bomo se več trudili s šablonami, da oblasti-zatiralci takoj za nami spet brišejo komaj ustvarjeno dvojezičnost. Dokler zvezni in deželni organi ne poskrbijo za dvojezične napise na celotnem dvojezičnem ozemlju, bomo mi skrbeli za to, da tudi nemških napisov ne bo več. Mi se ne borimo proti nemškim sodeželanom, temveč proti gnili koroški družbi in tistim, ki v njej vladajo. Mi vemo, da nemško govoreči kmet in delavec prav tako garata kot slovenski kmet in delavec. Oblastniki in tisti, ki dajejo kruh, pa sejejo sovraštvo in prepir med slovensko govoreče in nemško govoreče, tako da bi laže vladali in onemogočili, da bi ti spoznali svoje skupne interese. Oblastniki in njihovi hlapci govorijo lepe besede, njih dejanja pa niso taka. Oblastniki govorijo o toleranci in razumevanju, v resnici pa v časopisju rafinirano gojijo prezir do manjšine, plačujejo in podpirajo fašistična društva kot Heimatdienst in prikazujejo v vsakdanjem življenju, da jim je slovensko ljudstvo na poti in da se ga hočejo znebiti. Oblastniki hočejo samo profite. Slovensko ljudstvo pa se je v svoji zgodovini že postavilo v bran tistim, ki so mislili uničiti njegovo samostojnost, in je obračunalo tudi z naci-imperialisti. Slovensko ljudstvo bo tudi danes našlo pot in način, da se bo otreslo zatiralcev in pijavk, pa naj nastopajo v obleki starih nacijev ali pa „tolerantnih“ formaldemo-kratov. Rojaki! Vaša moralna in materialna podpora daje moč našim vrstam! ZMAGALI BOMO! Gibanje za socialno in nacionalno osvoboditev no v upravni službi — to so steno-tipija, dopisovanje, upravno pravo in pisarniška praksa, prav tako pa tudi pravilno odlaganje spisov ter ravnanje s pisarniškimi stroji. Poklicni izgledi za absolvente te šole so izvrstni, kajti v upravni službi je še vedno opaziti pomanjkanje kvalificiranega naraščaja. Večerno šolo bo vodil inštitut za poklicno pospeševanje v sodelovanju z deželnim delovnim uradom za Koroško. Ker bo del stroškov prevzela uprava delovnega trga, bo šolnina znašala le okoli 100 šilingov na mesec, kljub temu pa bo obiskovalec večerne šole tekom šolskega leta od ponedeljka do petka v času od 18.00 do 21.45 ure deležen solidne izobrazbe. Kot posebno pomoč bo delovni urad obiskovalcem večerne šole o-mogočil tudi praktično izobrazbo v ustreznem uradu; v času te prakse bo praktikant prejemal do 80 odstotkov svoje zadnje bruto plače. Prijave sprejemajo vsi delovni uradi na Koroškem, inštitut za poklicno pospeševanje pri delavski zbornici v Celovcu ter trgovska akademija za poklicno zaposlene v Celovcu. Sprejemni izpit za večerno šolo bo v torek 21. septembra ob 19. uri v trgovski akademiji v Celovcu. JOhtE SVETINA 1 ir ■lik I jitiijjjjijij lil « Sl III DRUGA KNJIGA Ob odhodu je pospremila Doris Wolfa z dolgim, hre-!* *6r*ečim pogledom, ki je pomenil vabilo za snidenje. Za-?'i° generala pa je ostal njegov obraz hladen — razen ^°losti ni izražal nobenih drugih čustev. ^ Motorji so oglušujoče zabobneli. Gledala je za njimi, . °^ler niso izginili v hosti. Obrnila se je. Za njenim hrbtom 6 s*al njen mož z rokami v žepu in jo prezirljivo gledal, j »Kaj pa zijaš za barabami? Ali ti je žal, da ni ostal pa zijaš za jo je zbodel. : „Se ti r ju jc 4uuuci. Začudeno in obenem osorno ga je pogledala meša?" »Ce bi se ti manj pajdašila s temi lopovi, bi bilo bolje Q nc>s in zate. Cas je, da se spametuješ." i . Užaljena ga je zavrnila: »Zase se brigajI Jaz že vem, delam." ^ . »Prav nič ne veš. Morda vedo drugi bolje kot ti," je nekam dvoumno. ( Vedela je, da ga mora nekdo ščuvati, ko je postal Vq| nes,rPen in ljubosumen. Ker ni odgovorila, je nadalje- ( »Dovolj dolgo si me imela za norca. Vse vidiml Kadar Pr'd®. se topiš od ljubeznivosti, kmalu mu boš lizala pete." Užalil jo je. Dolgo zadrževano in zatajevano sovraštvo Mešene žene ji je zaplalo v očeh in v besedah: »Pazi, kaj govoriš, da ti ne bo žal, ko bo prepozno!" Jezno se je zasukala, ponosno odšla in zaloputnila vrata. Pri vhodu v stekleno lopo je generala in Wolfa čakal visok, eleganten moški, oblečen v brezhibno temno obleko. Pozdravil ju je z globokim poklonom in poklicnim smehljajem poslovnega človeka, vajenega obnašanja v najvišjih krogih. »Pozdravljeni, gospod Ivanko," mu je vrnil prijaznost general in mu ponudil roko. Tudi Wolf, ki mu ni bil kaj prida naklonjen, mu je segel v roko. Spremil ju je do mize in se pozanimal, s čim bi jima lahko postregli. Ko je general izrazil svoje želje, je povprašal: »Kako kaj gre, odkar me ni?” »Kako bi dejal, gospod general?... Tako nekako, kakor pravi pregovor: Ce mačke ni doma, miši plešejo." »Imenitno. S tem ste povedali vse,” se je samozadovoljno smehljal general. Pred kapitulacijo Italije je imel svoj štab za uničevanje band v hotelu, kjer je vzdrževal železen red in disciplino. Ko se je elegantni mož oddaljil, je dejal general Wol-fu malce pikro: »Ta človek vam ni kaj prida všeč, a? Zanimajo me vaši pomisleki." »Odvraten mi je. Morda bi mu napravil krivico, karkoli bi rekel o njem. Vam pa je všeč?” »Prav zato me zanimajo vaši pomisleki." »Imam občutek, da izrablja vašo naklonjenost. Prekleto premeten se mi zdi. Italijanski državljan je, obnaša pa se kakor angleški gentleman." »Pa saj to ni nič slabega." »Kakor kdo gleda. Že pred leti sem mu ponudil sodelovanje, a zaman." General se je zarežal: »Ne bodite primitivni! Kdor odbije sodelovanje z vami, lahko sodeluje z drugim. Zmotili ste se o njem. To je izvrsten človek. Sicer povsem apolitičen, toda zanesljiv in vsestransko uporabljiv za namene, katerim služi. Le kdo bi nam tako v redu oskrboval in vzorno organiziral niz banketov in raznih drugih svečanosti? Kdo? Samo nekaj mu lahko zamerite. Ženske družbe vam ni priskrbel, kot jo je marsikomu izmed mojih šefov. To pa vam ni potrebno, ker si znate poiskati sami, kar vam je všeč.” »Tako slabo mi ni šlo še nikoli, da bi mi to reč iskali drugi.” »Ne dvomite o njeml Je lojalen. Tako dobro kot pod nami mu ni bilo še nikoli." »Morda imate prav. Že dve leti tuhtam, od koga iz našega centra dobivajo komunisti vesti. Kaj če je on njihov informator?" »Ne sumite vse od kraja,” mu je oporekal general in se nepremično zagledal v gladino jezera, kjer so tonili obrisi zasneženih gora v rumenem soju. Tudi Wolfu je ušel pogled k mirni vodi, k ugašajočim lučim dneva in k pečinam gradu. Tako sta nekaj časa brez besed zrla v ugašajoče odseve na gladini, ne da bi se ozrla na koga izmed oficirjev in drugih ljudi. Generala so spremljali spoštljivi, Wolfa pa zvedavi pogledi; major namreč ni imel navade zahajati v kavarne. Potem se je general povrnil v stvarnost. »Medtem ko vas ni bilo, sem proučeval vaš elaborat o metodah boja z uporniki. Tovarnarja sukna ste imenitno prelesičili. Cepec vam je pošiljal sproti vse sejne zapisnike Osvobodilne fronte, ko ste ga napravili za predsednika in mu vzbudili zaupanje s svojimi podatki. Dal sem ga ustreliti z drugimi zarotniki vred. Zanimivo je, če pade razredni sovražnik za brezrazredno družbo." 4 — Štev. 34 (1519) 27. avgusf 1971 Izlet prosvetašev izŽelezne Kaple Obvestilo ZVEZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV Zveza slovenskih izseljencev bo imela v nedeljo 29. avgusta 1971 s pričetkom ob 14.30 uri pri Voglu (Piceju) v Št. Primožu svoj redni občni zbor, povezan s tradicionalnim družabnim srečanjem, ki ga bosta obogatila pevski zbor SPD »Danica" iz št. Vida v Podjuni pod vodstvom Hanzija Kežarja ter instrumentalni ansambel »Fantje izpod Obirja" iz Železne Kaple. Vsakoletni občni zbor Zveze slovenskih izseljencev je tradicionalno srečanje bivših pregnancev, da obudijo spomin na skupno trpljenje v najhujših dneh našega naroda ter obnovijo prisego, ki so si jo dali v pregnanstvu: Ohraniti hočejo živo izseljeniško zavest in jo posredovati mladini, da bo tudi ona ostala zvesta idealom, za katere so bili njeni starši pripravljeni doprinesti največje žrtve — zvesta narodu In materini besedi. Letos obhaja Zveza slovenskih izseljencev svoj srebrni jubilej ter vabi vse bivše izseljence, da se s svojimi družinami in prijatelji udeležijo občnega zbora, ki naj bo izraz žive izseljeniške zavesti, manifestacija nezlomljive življenjske sile slovenskega ljudstva na Koroškem. Zveza slovenskih izseljencev USPELA LUTKOVNA PREDSTAVA V GLOBASNICI VISOK JUBILEJ našega rojaka Jurija M. Trunka Naš rojak Jurij M. Trunk, ki živi v San Franciscu v Kaliforniji, bo v sredo 1. septembra dopolnil stoprvi rojstni dan. K temu visokemu življenjskemu jubileju slavljencu iskreno čestitamo. Ko je naš jubilant stopil v svoje stoto življenjsko leto, smo v našem listu orisali njegovo burno življenjsko pot. Pravimo orisali, ker življenja, dolgega celo stoletje, ni mogoče opisati v nekaj vrsticah. To posebno velja za Jurija M. Trunka, ki je v svojem življenju okusil vse bridkosti človeka, ki je bil preganjan zaradi svoje neomajne ljubezni do' svojega naroda. Za Jurija M. Trunka je to bilo tembolj boleče, ker je to krivico občutil kot duhovnik, kar vsekakor ni v skladu z nauki vere; vedno spet je okusil trpko spoznanje, da so besede eno, dejanje pa drugo. Zaradi ljubezni do svojega naroda je naš jubilant moral prehoditi pravi križev pot ponižanja. Njegove nasprotnike ni motilo, da je bil duhovnik, tudi njegove stanovske brate ne. Kot Slovenec jim je bil trn v peti in to zelo boleč, kajti Jurij M. Trunk je bil neumoren borec za pravice koroških Slovencev. Čeprav je Jurij M. Trunk večino svojega življenja preživel v Ameriki, kamor je moral zaradi nenehnega preganjanja na Koroškem, je s svojo domovino ostal tesno povezan. Njegovo delo za našo narodno skupnost visoko cenimo. Zato ga ob njegovem visokem jubileju pozdravljamo z najboljšimi željami! Igralci Slovenskega prosvetnega društva »Zarja" v Železni Kapli smo tudi letos napravili izlet na Jadransko obalo. To storimo po vsaki uspešni prosvetni sezoni in mislimo, da smo tudi letos bili tako pridni, da smo ta izlet zaslužili. Da smo se podali na pot, je zasluga našega režiserja Jurčija Pasterka, ki je izlet organiziral. S tem v zvezi pa nas je seznanil, da mu je pomagala tudi Slovenska prosvetna zveza, ki je za našo skupino poskrbela prenočišča, kar v času glavne sezone ni tako enostavno. Za to njeno pomoč se udeleženci izleta iskreno zahvaljujemo. V soboto zgodaj smo se odpe- Bilčovs Iz Bilčovsa se spet oglašamo, tokrat z veselo novico: V Celovcu sta se poročila nevesta Rezika Šefman, po domače Krdevova na Moščenici, in ženin Gregor Kapus, sin Valentina Kapusa, organista in zborovodje v Bilčovsu. Nevesta Rezika je maturirala na slovenski gimnaziji v Celovcu, nato pa je vstopila v celovško pedagoško akademijo, kjer je letos končala študij in postala učiteljica. Ženin Gregor pa je inštalacijski mojster za centralne in vodovodne napeljave. Novoporočencema, ki izhajata iz narodno zavednih družin, na njuni skupni življenjski poti želimo mnogo družinske sreče. Ijali. Pot nas je vodila preko Jezerskega vrha, Kranja in Ljubljane v Postojno, od tam pa v Ankaran, kjer smo takoj izkoristili lepo vreme in se šli kopat. Nato smo si ogledali Koper, kjer smo tudi prenočevali. V nedeljo je bil naš cilj Rovinj. Tudi tam smo se večinoma kopali, šli smo pa tudi na sejem. Med potjo domov smo se še večkrat ustavili in občudovali lepo pokrajino Jadranske obale. V nedeljo zvečer smo se sicer pozno in utrujeni vrnili domov, vendar je bil vsak vesel lepo preživetega izleta, saj smo res mnogo videli. Nadvse pa smo bili veseli, ker smo vseskozi imeli krasno vreme, kar je za tako priložnost vedno zaželjeno. Ko bomo v jeseni spet pričeli z našim delom, se bomo radi spominjali tega lepega doživetja. Ko že poročamo iz Železne Kaple, moramo povedati, da ne hodimo samo na izlete, ampak da tudi pridno delamo. To trenutno velja predvsem za našo folklorno skupino, ki smo jo pred nedavnim u-stanovili. Mladi plesalci marljivo vadijo in če bo šlo tako naprej, bodo kmalu lahko nastopali. Seveda so pri tem tudi težave. Naša folklorna skupina nima potrebnih noš, za nabavo noš pa je potrebno precej denarja. Kljub temu nismo obupali, zbrali smo že nekaj sredstev, tako da bomo lahko vsaj začeli. Zlasti pa je važno, da imajo člani skupine izredno veselje do učenja. Da smo z delom lahko začeli, se moramo zahvaliti vodstvu SPZ, ki nam je posredovala plesnega učitelja. Njeno pomoč bomo še potrebovali, predvsem pri nabavi garderobe. Prepričani smo, da nam bo kot doslej tudi pri tem pomagala po svojih močeh. Naj ob koncu še povemo, da se je za nabavo oblek za našo folklorno skupino z vso požrtvovalnostjo zavzela Helena Kuhar-Jelka in ima pri tem lep uspeh. Kot smo v našem listu že poročali, bodo v Kamniku tudi letos priredili „Dan narodne noše“, in sicer v nedeljo 5. septembra. Na tej prireditvi sodelujejo skupine narodnih noš iz vse Slovenije in tudi iz zamejstva Tako se ta dan v Kamniku zberejo ta-korekoč vse slovenske narodne noše. Po daljšem premoru je Lutkovni oder spet zaživel. Z igro »Hudobni graščak" je gostoval pri Šoštarju v Globasnici, in sicer na splošno željo otrok iz Globasnice in okolice. Zato je bila Šoštarjeva dvorana nabito polna in mladi obiskovalci so nestrpno čakali, da se razgrne zastor, da bodo videli starega znanca in junaka Pavliho. Že kar v začetku moramo lutkarjem izreči posebno priznanje in pohvalo, zlasti ker vemo, da za to predstavo sploh niso imeli vaj in so celo predstavo več ali manj improvizirali. Kdor je videl »Hudobnega graščaka" ob zadnjem gostovanju lutkarjev, je pri nedeljski predstavi gotovo opazil razliko med eno in drugo uprizoritvijo. Prav improvizacija je za občinstvo bila zanimiva že zaradi tega, ker so igralci spretno in skoraj neopazno premostili nekatere „po- Pri tej veliki folklorni prireditvi bodo letos spet zastopani tudi koroški Slovenci, ki jih bo predstavljala skupina narodnih noš Slovenskega prosvetnega društva z Radiš. Prireditev je postala že prava tradicija in privabi vsako leto v Kamnik na stotine obiskovalcev. manjkljivosti" ter prizore, ki so ji*111 medtem že nekoliko »padli” iz sp°' mina, zaigrali po lastni fantaziji' To pa je včasih bilo bolj zabavno kot pri vestno naučenemu tekstu« Seveda s tem nočemo trditi, da j® improvizacija boljša kot original' na izvedba, pač pa želimo opozo-riti na to možnost igranja, ki im® prav v igri z lutkami neomejene možnosti; vsak režiser in igralec pa ve, kaj to pomeni. Tako igranje ima zlasti za otroke še poseben vpliv, če se lutka z njim pogovarja neposredno. Zato tudi ni čudno, da so otroci v Globasnici želeli, da jih naši M' karji spet obiščejo. In prepričani smo, da bi tudi otroci v drugih krajih bili veseli, če bi lutkarji spel prišli mednje. V Globasnici so celo pokazali zanimanje, da bi zaigr^' tudi sami, če bi imeli lutke. Morda bi se s strani Slovenske prosvetne zveze dalo pomagati, da navduše^ nje teh otrok ne bi zamrlo, kar bi brez dvoma bilo škoda. Želja otrok v Globasnici naj b° našim prosvetnim organizacijam v premislek, da bo v bodoče treba bolj misliti na to obliko prosveto® dejavnosti, ki navdušuje naše naj' mlajše. Le-fem pa smo še posebej dolžni, da jim ustrežemo, zakaj 1° se nam bo dobro obrestovalo. VAŽNO ZA VOLITVE V KMETIJSKO ZBORNICO: Zagotovimo si volilno pravico! Pri volitvah v občni zbor kmetijske zbornice, v odbore okrajnih kmečkih zbornic in v krajevne kmečke odbore ima volilno pravico le tisti, ki je vpisan v volilnem imeniku. Pogoj za vpis v ta imenik pa je, da pravočasno izpolni tako imenovano popisno polo volilnih upravičencev (Wahleranlageblatt). Te pole razpošiljajo volilnim upravičencem pristojni občinski uradi, katerim jih je izpolnjene spet treba vrniti. Volilno pravico imajo — ne glede na državljanstvo — fizične osebe, ki so 1. januarja 1971 izpolnile 20. leto starosti ter so 0 lastniki kmetijskih obratov na Koroškem s površino enega hektarja in več; 0 uživalci (Fruchtniesser) in najemniki takih obratov; 0 osebe, ki so bile vsaj 10 let lastniki, uživalci ali najemniki takih obratov in so v tem času delale v kmetijstvu, vendar samo, če stanujejo na Koroškem in se pozneje niso več oprijele nobenega nekmetijskega poklica kot glavnega; 0 vodilni nameščenci kmetijskih in gozdarskih obratov na Koroškem. Poleg tega imajo volilno pravico tudi juridične osebe; kot predstavniki z volilno pravico veljajo opolnomočeni zastopniki, obrato-vodje itd. korporacij, katere so lastniki, uživalci ali najemniki kmetijskih obratov na Koroškem. Dan narodne noše v Kamniku Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: »Da, zanj je strokovni izraz muholovec točen. Obilo je nalovil. Imenitno se je obrestoval trud z njim." »Nanj sem se spomnil," je dejal general, »ko smo se vozili mimo njegove vile." »Se bolj imenitno pa je to, da je mož izdelal iz naših surovin nekaj blaga in oblekel precej njihovih funkcionarjev. Ta raševina je bila sicer trdna, toda jako razpoznavna. Skoda, da so tako kmalu zaslutili in zavrli moje tako dobro pripravljeno delo." »Ta vaša domislica je primerna za kriminalni roman." »Saj sem jo prav tam iztaknil. Takole sem sklepal: Zima je, obleke nimajo na pretek. Kaj, če bi jim domoljubni tovarnar podaril nekaj voz toplega blaga? Po zakonu, da je bog sam sebi najprej brado ustvaril, si ga bodo razdelili voditelji in za odpor pomembni ljudje, za druge ne bo nič ostalo." »Nekaj smo jih prijeli na ta račun, ne da bi se jim bilo posvetilo.” Sedela sta še nekaj časa, ko je stopil v salon mlad oficir, zadržan in eleganten. Spoštljivo je pozdravil in zavil k mizi s kupom vojnih revij ter se zatopil v branje. »Ali ga poznate?" je vprašal general. »To je kapetan von Graff. Na videz dela v oddelku varnostne obveščevalne službe in ima za svoj čin neko povsem nepomembno delo. Aristokrat z visokimi zvezami, ki ga skrivajo pred nevarnostmi fronte. Nisem mu še posvetil posebne pozornosti." »To vendar ni v skladu z vašimi načeli, gospod major," se je prezirljivo nasmehnil general. »Ne proučujete dovolj skrbno svoje okolice." »Vsega ne zmorem ... Ta molči kot riba. Pol leta je tu. Kratko malo spregledal sem ga, ker so me preveč zaposlili drugi.” »Nezadostno!” je dejal general zmagoslavno. »To je človek, ki ga ne kaže prezreti. Čeprav mlad, je zelo pomemben dejavnik bodočnosti. Strankin človek, visok politični intelektualec." »Povsem brezbrižen sem do njega, ker tudi on ni pokazal zanimanja zame." »Ali pa ste o tem prepričani? Tudi tega ne veste, kdo vse vas črni v Berlinu in vam povzroča nevarne nevšečnosti." »Nekaj jih imam na sumu. Sicer pa ne maram s tem izgubljati časa, ker menim, da človeka opredete dejanja, ki jih ni moč zbrisati." »Ne poznate sistema v celoti. Včasih so dejanja premalo. Za vas je usodno, da niste član stranke in imate na svoji preteklosti madež, ki ga ne zbriše nobeno čistilno sredstvo. Za kandidata NSDAP so vas — na moj predlog — sprejeli samo zato, da vas imajo vsaj relativno pod ideološkim nadzorstvom in da ne izgubijo stika z vami. Član stranke pa ne boste nikoli." »Zelo mi je žal," se je tragično nasmehnil Wolf, da general ni vedel, ali gre za resnično čustvo ali pa se major le norčuje. »Mož, ki sedi v kotu, je kristalno čist strankin človek. Do skopih podatkov o njem sem prišel po naključju v Berlinu. Zelo zanimiv in proučevanja vreden oficir. Njegove zveze segajo do vrha. Čudno, da ste kot teoretik vojne vseh proti vsem to prezrli." »Včasih se zgodi tudi to,” je dejal Wolf. »Mlad je, v stranki ne more pomeniti dosti, saj nima nobenih zaslug." »Kako ste naivnil Vi precenjujete vlogo države in podcenjujete stranko. V teh stvareh nimate izkušenj, kar je vaša šibka točka. Ne veste, kako se sučejo stvari v stranki. Poznate svetopisemsko priliko o vinogradnikih?" »Poznam jo. Pripoveduje, da je bog nagradil 1's|e' ki so prišli zjutraj, in tiste, ki so prišli zvečer, z enaki1’’ plačilom." . »Ta resnica ustreza vsem, ki jim je idol država stranki pa je obratno, cenimo se po stažu. In ta mož J mlad po letih in star po stažu v stranki. .. Tako jel mara sploh ne veste, kakšna je razlika med mladimi j starejšimi člani. Povedal vam bom smešnico, ki pa W°l resnico: Mladi strankini člani imajo črnavke in podplu*e na prsih, stari pa na zadnjicah. Ali veste čemu?” se je pravil general skrivnostnega, uživajoč ob Wolfovi zadr® »No, ne trudite se z ugibanjem! Mladi so črni l°°' ker se neprestano tolčejo s pestmi po prsih, češ mi 5,11. napravili to, mi smo napravili ono ... in tako naprej, s’ pa imajo črnavke zato, ker jih mladi sujejo v zadnjice« bi se jih znebili in si prilastili njihove zasluge in položdj® Tega moža sumim, da vam gleda v jetra. Zanima me ' ker skozi vas gleda name, to pa mi ni prijetno, ker v ščitim." s0 »Hvala, gospod general. Vi ste dovolj močni i” vam ni treba ozirati na zelenega aristokrata." »Motite se. Nihče ni dovolj previden in ne dovolj rl' . čan, kadar gre za oblast. Morda je vam, ki ste cinik, nevaren kakor meni." »Oprostite, jaz imam občutek, da ni nobenemu varen. Če bi se zanimal zame, bi gotovo poskušal Pr v stik z menoj in mojimi bližnjimi. Do sedaj pa ga še ”,s zaznal v moji bližini." »Ne poznate intelektualcev. Ta ni prakticist in s® f jetno loteva stvari drugače kot vi, ki se radi sood nevarnostjo. Dve metodi z istim ciljem . .. On vas °PaZ ig od daleč. Z vami se noče pobliže spoznati zato, da boi*0 vvi UUICVi *— V V_41111 OKS IlUtC [Ju UIIZ.C IUI I ŽUIU) w .j ostali v njegovih očeh predmet. Ne dovoli vam, da Slovence je treba enostavno prezreti... Na seji občinskega odbora v tjobrli vasi dne 6. junija 1971 je slovenski mandatar postavil vpra-SQnje, zakaj v program, podan ob tvoritvi nove ljudske šole, ni bilo vPletenih tudi nekaj slovenskih pe-***’■ in recitacij. Omenil je med dru9im, da se je na občinski seji ane 1. junija odboru za kulturo pobila naloga, da sestavi program Za to občinsko svečanost. Odbor, katerem ni slovenskega zastopni-kQ> se je zelo potrudil, da bi bil P.r°gram kolikor mogoče pester. Niti protestantskega pastorja ni po- ZQbil povabiti, dasiravno le-fa na Avstrija pozna dvojno mero ^ dveh državnih pogodbah se je , * * * * vJtrija mednarodno obvezala do-°Cenega zadržanja napram svojim P*®njsinam. Desetletja smo zdaj že Qan na izpolnitev teh ob- Avstrija je znala obiti te obvezno-*» pa si kljub temu pridobiti ugled *r*Vne države. Avstrija pozna dvojno mero. Medtem ko svoje lastne manjšinske y°jleme ignorira, uživa v vlogi pomnika med Vzhodom in Zahodom, •S. Postavlja za zagovornika Južne ‘r°iske in se pusti slaviti kot primer i osrečen e in pravične rešitve manj-ns*ega problema. f Mašo akcijo samopomoči je treba ?iHmeti kot poziv Avstriji, da kon-t 0 Izpolni svoje obveznosti iz dr-aynih pogodb. Gibanje gradiščanskih Hrvatov šoli nima skoraj nič opraviti; dva otroka, ki sta prijavlje- ^ k protestantskemu verouku, sta ^'javljena tudi k dvojezičnemu po-I Toda odbor je prezrl, da je s°Q v Dobrli vasi dvojezična, da v njej tudi učenci, katere so prijavili k dvojezičnemu po-.Kui da se torej na tej šoli poučuje Ud' slovenščina. tdino, kar je g. župan k temu ,6del povedati, je bilo to, da je r'vdo skušal zvaliti na slovenske-mandatarja, češ, le ta ima za-.pPati slovenske interese. Sloven-1 mandatar mu je že pri seji od- govoril, da je pravičen odnos do Slovencev stvar tolerance, k izvajanju tolerance pa smo obvezani vsi, ne samo slovenski mandatar. Predvsem pa so obvezani, biti tolerantni, predstavniki oblasti, torej celotni občinski svet z županom na čelu. Odgovor župana je bil zares poceni izgovor. On kot predstojnik občine bi moral vedeti — in seveda tudi ve, da se po naših vaseh v veliki večini govori slovensko. Če se nekateri starši že spozabijo tako daleč, da poskušajo tudi doma s svojimi otroci govoriti nemško, češ, da se jim bo potem v šoli lažje godilo, je takšno ravnanje plod V/edenigovega odloka. Ta odlok je bil v času, ko je bil izdan, povsem protiustaven in proti določilom člena 7 državne pogodbe, katero je Avstrija prostovoljno podpisala, a se določil te pogodbe ne drži. Nasprotno! Da so avstrijske oblasti mogle izdati prosluli We-denigov odlok, so morale najprej odpraviti šolski zakon iz leta 1945, tisti zakon, s katerim so avstrijski politiki slepili mednarodno javnost na mirovni konferenci v Londonu. Tam so ta zakon potrebovali, da pokažejo svetu, kako širokogrudno bodo ravnali s koroškimi Slovenci, če jim bodo prepuščeni. Ko je bila mirovna pogodba podpisana in so koroški Slovenci ostali v Avstriji, je ta zakon bil odveč. Da bi ga spet odpravili, so besedo morali prevzeti ponemčevalni elementi. In zares kmalu so prišli ter začeli proti slovenskemu pouku organizirati šolske štrajke. Proti tem štrajkom oblasti niso podvzele prav nič, nasprotno, postregle so z Wedenigo-vim odlokom. Tako smo koroški Slovenci po sklenitvi državne pogodbe, ki bi nas morala ščititi, glede naših pravic šli za velik korak nazaj namesto naprej. Kljub temu, da je našemu županu znano, da predseduje občini, katere volivci v družinah po večini še govorijo slovensko, torej da edini mandat, ki ga Slovenci trenutno imamo v občini, nikakor ne odgovarja dejanskemu narodnostnemu stanju naše občine, je dopustil, da je bil pri proslavi slovenski jezik popolnoma prezrt. Takšno ravnanje bi bilo nerazumljivo, če ne bi vedeli, da je to pri nas že nekaka navada: Slovence je treba enostavno prezreti, jih negirati, potem jih ni. Takšno zadržanje napram Slovencem je koroškim politikom vodilo vseh zadnjih 20 let. To je čas tako imenovanega „mirnega sožitja", čas gradnje mostu, ki naj bi — po zamisli graditeljev — služil mednarodnemu sporazumevanju. Na njem naj bi se srečala dva sosednja naroda ter si v odkritem objemu prijateljsko podala roke. Niso se pa ti graditelji vprašali, če je na obeh straneh tudi dobra volja za takšno sodelovanje, če so oblikovalci avstrijskega javnega mnenja za takšno pošteno prijateljstvo sploh zreli. Razvoj je pokazal, da ponujene roke niso sprejeli, da za takšen razvoj sploh niso sposobni. Sicer pa nam je znano, da se noben koroški politik noče in tudi ne more odkrito zavzeti za naše pravice, ker se mora upravičeno bati, da bo potem zgubil glasove. Tako je doba gradnje mostu za koroške Slovence čas, ko se nihče ne zmeni za nas — čas, ko so nemški šovinisti lahko nekaznovano organizirali protislovenske šolske štrajke; ko so lahko razstrelili partizanski spomenik v Št. Rupertu; ko lahko še danes skrunijo grobišča naših v boju proti nacizmu padlih borcev, ne da bi se jim bilo treba bati, da jih bodo izsledili. Ta most torej ni dosegel svojega namena. Po njem se le še lahko sprehajajo kratkovidni politiki, ki verjetno niti ne bodo zapazili, da se pod tem mostom utaplja del slovenskega naroda. Izgleda, da so nekateri od teh politikov zares mislili, da nam bodo avstrijske oblasti dale vse, kar nam po človeških pravicah tudi gre. Razvoj jih je moral razočarati. Posledica te zgrešene politike je, da je avstrijska publicistika vsa zadnja leta z zadovoljstvom govorila v svet, da je na Koroškem vse v najboljšem redu — dokaz: saj je vse mirno. V zadnjem času pa imamo vtis, da mladina s to politiko ni povsem zadovoljna. V rubriki ..Tribuna bralcev* objavljamo od žasa do tara dopise, ki jih prejmemo za objavo v našem listu. Pri tem pa izrecno poudarjamo, da v posameznih prispevkih izraženo mnenje ni nujno tudi mnenje uredništva. Uredništvo Z uvodoma navedeno izjavo pred občinskim odborom je bila za g. župana vsa zadeva končana. Tudi v zapisniku te seje ni zapisano nič več kot to, da je slovenski mandatar ostro protestiral in da mu je župan odgovoril, da je slovenski mandatar sam kriv, če se slovenščina pri sestavi programa ni upoštevala. Noben soc. list, vsaj v kolikor sem to mogel zasledovati, o tem ni nič pisal. Pač pa so o tem pisali razni OVP-jevski listi; tudi po njihovem mnenju je slovenski mandatar odpovedal, torej ga prihodnjič ne volite več. Dajte vaš glas raje nam, DVP, ker mi smo na tej stvari popolnoma nedolžni. Takšna je politika. Dr. Luka Sienžnik An die Sommergaste in Karnten Weil Sie nun bald nach Hause zuriickkehren, wollen wir Ihnen noch einen letzten Eindruck vermitteln. Sie sollen nicht im Glauben heimfahren, Karnten sei eine Oase des Friedens. Karnten ist ein Land der permanenten Unterdriickung und des Vertragsbruches gegen-iiber der slovenischen Bevolkerung, die seit 1400 Jahren in diesem Gebiet lebt und arbeitet. Diese Unterdriickung aufiert sich sowohl auf dem sozial-okonomischen als auch auf dem sprachlich-kulturellen Gebiet: Siidkarnten ist wirtschaftlich benachteiligt, Niederlassungen von Industrieunternehmen werden verhindert, Pendlertum und Absvanderung haben die grofiten Ausmafie in Sud-karnten. Die Bezirke werden minderheitsfeindlich ein-geteilt, die Gemeindezusammenlegungen sind auf Ma-jorisierung der Slovenen ausgerichtet, Pflicht- und Be-rufsschulfragen sind ungelost, es gibt keine amtliche Zweisprachigkeit, keine zweisprachigen topografischen Aufschriften, ungeniigende Kulturzuwendungen usw. Der Sieg iiber den Naziimperialismus war vor allem in Karnten — wie auch in Deutschland — nur mili-tarisch, seine Ideen haben die Niederlage uberlebt, weil ja auch das System uberlebt hat, das den Imperialismus hervorruft. So krochen die deutschnationalen und nazi-faschistischen Ratten bald wieder aus ihren Lochern, und als Osterreich den Staatsvertrag 1955 in der Tasche hatte, begannen sie sich zu organisieren (Karntner Hei-matdienst). Die vor 30 Jahren dem gesamten slovenischen Volk zugedachte nationale Liquidierung wird heute mit anderen Mitteln und Methoden unter Duldung und Mitarbeit von Bundes- und Landesorganen mit aller Konsequenz betrieben. Mitschuldig an diesem Zu- stand ist auch der veranttvortungslose politische Op-portunismus der biirgerlich-konservativen Volkspartei (angeblich christlich orientiert) und der sozialdemo-kratischen Partei (angeblich sozialistisch orientiert), de-ren „Weitblick“ hochstens bis zu den nachsten Wahlen reicht. Ein Symbol der allgemeinen Unterdriickung der Karntner Slovenen und zugleich ein Teilproblem sind die im gesamten slovenischen und zweisprachigen Sudkarn-ten nur einsprachigen deutschen amtlichen Aufschriften (Ortstafeln, Wegweiser usw.), obwohl der Staatsvertrag ausdrticklich zweisprachige Aufschriften vorsieht und zusichert. Deswegen haben wir uns heute wieder den Wegweisern und Ortstafeln gewidmet. Wir fordern zweisprachige Aufschriften auf dem gesamten Territo-rium Siidkarntens, wo die amtliche osterr. Volkszah-lung von 1910 autochton siedelnde Slovenen feststellt. Osterreich ist in der Siidtirolfrage mit Maximal-forderungen aufgetreten und iiberwacht sorgsam die Durchfiihrung des sogen. Siidtirolpakets. Den die Siid-karntner Frage betreffenden Art. 7 des Staatsvertrages 1955 aber, der der slovenischen Bevolkerung sotvieso nur Minimalrechte zusichert, hat Osterreich bis heute nicht erfullt. Die freche Verlogenheit und Scheinheilig-keit der osterr. und Karntner Politiker ist in Europa ohne Beispiel. Wir kampfen fiir ein menschenwiirdiges Leben, das aber ist ohne volle soziale und nationale Freiheit nicht moglich. ZMAGALI BOMO! Die slovenische Bewegung fUr soziale und nationale Befreiung ^ Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UK/ °jim intelekfom vplivali nanj in ga preslepili s svojo • °cjo. Opazuje vas tako, kot opazuje kemik zmes ob ka-^ Poskusu.” Wolf je z zanimanjem poslušal generala, zdaj že vznesen. B »Ta pripada generaciji, ki bo požela sadove zmage, V^etla z nami, če ne bomo dovolj previdni. Nov tip člo-Ka- ki ga vi težko razumete." »Priznati vam moram, gospod general, da ste me s Svojo mislijo vznemirili in prepričali, da imate prav." ljudje so nam nevarni tako kakor voditelji komu-partije in VOS. Boste že videli!" General je s prstom pomignil natakarju. ■j »Sporočite gospodu v kotu, da želim govoriti z njim Vabim, da prisede." 5 Kapetan von Graff je takoj vstal in prišel k njuni mizi. ^tljivo se je priklonil. Na obrazu mu je zažarela rdeči-ki je učinkovala na Wolfa kot zmagoslavno plapola-strankinih zastav pred Reichstagom. ^ Pravzaprav je von Graff sprejel generalovo povabilo t r,Qhlim presenečenjem. Ko je prisedel, mu je general na-j ^ dvojno čašo prav take pijače, ki sta se z njo nace-S| Q on in Wolt. Medtem ko je general govoril o ofenzivi, 9o je Wolf prvič natančneje ogledal. Na brezhibni uni-S|/mi je nosil zlati znak zaslug Hitlerjeve mladine, ranjen-J1 značko in železni križec. V obraz je bil podoben tistim Nemcem, ki so jih nemški propagandisti v knjigi podljudje in podljudje" priznali in jemali za vzorec rase. ie, toda prazen, je ugotovil Wolf in prisluhnil gene- v »Vi, ki proučujete delovanje državnega mehanizma { C8|°ti, kako gledate na moje poslednje manevre za uni-odpora?" ^ladi oficir se ni prav nič vznemiril: „Nič rad ne govorim o stvareh, ki so še v teku," se je i skušal izogniti vprašanju. Da pa ne bi vznejevoljil generala, ki se mu je zmračil obraz, je pritaknil: „Učinkovito ste ustvarili množično psihozo strahu, ne vem pa, če je to dovolj." »Seveda ni dovolj," je dejal general. »Zdaj potrebujemo može, kakršen je major, ki bodo izpeljali še druge zamisli. Lahko se je peteliniti v zavetju pisarn, teže pa se je soočiti v gozdovih z banditi. Poglejte, staknil jo je v napadu na banditske štabe," je pokazal general na Wolfa, da je začel lahko razlagati svojo strategijo manevra in hvaliti majorja. Potem se je spravil nad ljudi, ki se uspavajo in postajajo apatični, malodušni. Ko je ponovil svojo neštetokrat izrečeno pritožbo zoper ljudi, ki niso takšni, kot bi si jih želel, se je obrnil k mlademu kapetanu in ga vprašal: »Zanima me, kako vi, ki ste iz mlade šole, sodite ljudi. Po besedah ali po dejanjih?" Mladi mož se je nekoliko zamislil, potem pa je odgovoril kot bi ustrelil: »Ne po enem ne po drugem, ker je lahko oboje lažno. Napačno izhodišče za logično zmoto . .. Jaz presojam dejanja ljudi po njihovem namenu." »Kako?" se je začudil general. »So ljudje s povsem dobrimi nameni, pri delu pa so povsem neuporabljivi." »Drži, gospod general. So ljudje, ki izvrše mnogo izjemnih dejanj s slabimi nameni. Te vrste ljudi so za nas problematični. Po moje lahko zaupamo samo tistim, ki namen lastnih interesov podrejajo interesom stranke. Tako se rodijo občudovanja vredna dejanja. Ljudje se ne razlikujejo samo po delih, čeprav pravi sveto pismo ,Po delih jih bomo spoznali.' Povsem po namenu ocenjujem ljudi. Za predvidevanje obnašanja nekoga v bodočnosti so važna izhodišča ljudi, ki jih tudi mi preiskujemo." »Kolosalno, mladi mož. Priznam, da imate prav. Če bi bili mi v tej logiki dosledni, bi imeli prav gotovo manj žrtev. Toda dokazovanje napačnih izhodišč je zelo zapleten postopek. Ljudem lahko napravimo krivico," je končal general. Nato je dodal: »Seveda, to lahko delajo samo ljudje posebnih umskih sposobnosti." Ko sta po utrudljivem pogovoru s von Graffom ostala sama, je general dejal: »Vidite, ta nima posluha za čustva, tega jih ne uče. Stavim, da sva ga zmedla v njegovem tehnokratskem mišljenju." Nekoliko je pomolčal, spil v dušku in se zagledal v nakodrano gladino jezera, kjer so odsevale hotelske luči. Potem je rekel: »No, kako vam je všeč ta človek?" »Vreden je proučevanja. Imeli ste prav, kakor vedno, gospod general." Plačala sta in odšla. Zunaj ju je sprejel mrzel pomlad-danski veter. Nebo nad gorami se je zagrnilo, začele so padati debele deževne kaplje. General si je zavihal o-vratnik, preden pa je vstopil v avtomobil, je dejal majorju: »Omrežite mi tega tajinstvenega škorpijona in skušajte ugotoviti, če so moje slutnje točne. Poskušajte doseči, da bo o nas mislil tako, kot si želimo." »Vaša želja je zame ukaz, gospod general. Napravil bom vse, kar je v moji moči." 15 Srečanje s von Graffom je vplivalo na Wolfa kot nekaj kapljic krvi na slednega psa, ki se mu je sled izgubila v vodi, na drugem bregu pa povsem izginila. Vsa sumni- 6 — Štev. 34 (1519) Ottok itfta lo. Otrok utrpi s prezgodnjo izgubo igre (n. pr. če mora prezgodaj trdo delati, ali je preobremenjen z učenjem vsega mogočega: tujih jezikov, glasbe, plesa ipd.) nenadomestljivo škodo v svojem razvoju. Starši, kot tudi vzgojitelji, naj se med otrokovo igro ne vmešavajo s poučitvami in popravki. Pobude bodo škodovale otrokovi samostojnosti. Odrasli bodimo pozoren opazovalec, posegajmo v igro le, če je neogibno potrebno. Svojo igro naj si izbere otrok sam, potem pa pri njej vztraja, dokler je ne dovrši. Če se mu kaka igralna storitev posreči, ga je treba pohvaliti in s tem spodbuditi, toda na pravilen način. V ospredju mora biti storitev in ne otrok. Važen ne sme biti otrokov jaz, ampak tisto, kar naredi (Zato ne bomo dejali: „Ti si pa res pravi mojster,“ pač pa „hišica je pa res lepa!“) Na ta način ga bomo iz njegovih sebičnih teženj usmerjali k stvarnosti. Prav tako ga bomo zgodaj (po 3. letu starosti) vključili v igro s sovrstniki, v kateri se bo moral podrejati igralnim pravilom, se prilagajati tovarišem in se pripravljati za življenje v izvendružinski skupnosti. TJ. avgust 1971 Igra je otroku prirodna potreba. Z njo prodira v stvarni svet, nabira življenjske izkušnje, razvija svoje telesne in duševne sile, se vključuje z njo v skupnost vrstnikov in se pripravlja za delo. Zdrav otrok se nenehno igra; če mu kdaj ni do igre, je to že znak pripravljajoče se bolezni. Starši se včasih zaskrbljeno sprašujejo, če je pravilno, da se njihov otrok, ki hodi že v šolo, preigra vse popoldneve. Znanost ugotavlja, da je doba igre celotno otroštvo, postopno se ji priključujejo druge dejavnosti, med katerimi je delo na prvem mestu. Igra naj se torej še šolski otrok, le najprej mora opraviti šolsko in domače de- v Ce bi radi več tehtali Dosti več slišimo o shujševalnih kurah in pogosteje prisluhnemo pogovoru žena, ki bi rade shujšale, kot obratno. Pa je vendar med nami tudi nekaj tistih, ki bi rade več tehtale. Suhost je lahko prehodnega značaja. Z dobro prehrano, zadostnim spanjem lahko pridobimo zopet normalno telesno težo. Drugače pa je pri dedni suhosti in pri rapidnem hujšanju. Na vsak način se posvetujemo z zdravnikom, utegnejo pa koristiti tudi naslednji elementi. Seveda se pa moramo zavedati, da v enem tednu ne bomo pridobili zaželenih kil. Le z dosti volje, samoprema-govanja bomo dosegle zaželen uspeh. V primeru, če je suhost zdravju škodljiva, bomo začele z zdravljenjem z vso resnostjo. Menjanje klime, vsaj za nekaj dni, je zelo dobro. Ali nam bo bolje koristil morski ali višinski zrak, nam bo povedal zdravnik. Med drugimi činitelji so vzroki suhosti tudi živčnost. Zelo občutljivi in nervozni ljudje so redko debeli. Naj tak človek po-užije še tako obilne količine hrane, na teži se mu ne bo poznalo. V primerih večne živčne vznemirjenosti mora pomagati zdravnik in bolnik mora najprej živčno ozdraveti. Slabotni ljudje naj si med delom privoščijo vsaj nekajminutni odmor. Vsa težja dela naj raje opravljajo v dopoldanskih urah. Suhi ljudje morajo spati osem do deset ur. Če ne morete toliko časa spati, vsaj počivajte in mirujte. Še nekaj — za vas posebno velja pravilo, da je spanec pred polnočjo dvakrat toliko vreden. Zjutraj zajtrkujmo obilno in ne hitimo. Po-užijmo okusno pripravljene ovsene kosmiče, Pranje najlon tkanin Najlon in sorodna umetna vlakna (perlon, enkalon, grilon, phrilon) so zelo odporna, razen proti kislinam in kloru. Zmehčajo se šele pri več kot 160° C. Izdelki teh vlaken pridejo iz tovarne že fiksirani; celo plisirane izdelke lahko peremo brez škode za robove. Nogavice so večinoma izdelane iz posebno tankih nitk; čeprav so te zelo trdne in prožne, zaradi tankosti ne prenesejo grobega ravnanja in hrapavih površin. Vsa ta umetna vlakna se sicer izredno hitro umažejo, ker pritegnejo delce umazanije nase kakor magnet, po drugi strani pa jih izredno lahko peremo. Potrebno je pogosto pranje. Ozirati se moramo na barvila, od katerih mnoga ne prenesejo pranja v vroči vodi, še manj pa kuhanje in uporabo raznih kemikalij. Peremo s pomočjo mila, brez ostrih kemikalij, predvsem brez klora in močnih be-lilnih sredstev. Nekaj sode ne škodi. Voda za pranje je lahko topla, a naj nima več kot 60« C. Ne uporabljajmo hrapave posode, niti perila ne ovijajmo, kar ni potrebno, saj večino vode otresemo ali odcedimo, ker se najlon 5—6 krat hitreje posuši kot bombaž ali volna. Potrebno pa je pogosto pranje, posebno pri izdelkih, ki se hitro umažejo, npr. nogavice ali srajce. sadni sok, mleko ali kakao, maslo, med in kruh. Kosilo naj bo obilno. Veliko testenin, prikuhe in juhe naj bodo pripravljene s prežganjem in smetano. Sadje vsebuje dosti grozdnega sladkorja, torej je redilno in ga bomo pojedle, kolikor ga bomo mogle. Malice in večerja naj bodo tudi kalorično visoki. Pred spanjem popijemo še osladkano mleko, banane ali košček mlečne čokolade. Da bomo imele večji apetit, naj ne bo dneva, da ne bi naredile vsaj kratkega sprehoda. DROBNI NASVETI M ZARJAVELE VIJAKE lahko odvijemo, če kanemo nanje kapljo Pe' troleja ali olja. Po krajšem presledku narahlo udarimo po glavi vijakov, da rja odpade. S PREDALE, ki so nabrekli zaradi vtlage, najprej temeljito presušimo, po' tem pa zdrgnemo s svečo, milom ali smukcem. B PAKET lahko izredno tesno po~ vežemo, če vrvico pred uporabo temelji' to navlažimo. Kasneje, ko se osuši, se namreč skrči. Zapleteni proces prebavljanja K prebavljanju štejemo mehansko obdelavo in kemični razkroj živil. Tako predelana živila potem vsrkajo stene črevesa. Mehanični in kemični procesi medsebojno vplivajo drug na drugega. Ti procesi so odvisni od sestave in priprave hrane. Trdo hrano najprej zgrizemo ter jo s pomočjo jezika in žvečilnega mišičja zmešamo s slino, ki vsebuje fermente, tako da nastane nekakšna kaša. Fermenti ustne sline takoj začno delovati na ogljikove hidrate. Ker pa jedi navadno le malo časa ostanejo v ustni votlini, to kemično prebavljanje v primeri z mehanskim še ni pomembno. Nastalo kašo pogoltnemo, potem pa potuje po 30 cm dolgem požiralniku s pomočjo mišic, ki se krčijo v valovih. Skozi ustje želodca vstopa masa v želodec, ki sprejme lahko 2 do 2 in pol litra mase. V želodcu pa se hrana ne prepoji takoj Črevesni sok vsebuje celo vrsto fermenti’ ki so potrebni za razkroj ogljikovih hidratov in beljakovin. Črevesni sok uničuje bakterij6' Sok trebušne slinavke je najvažnejši vir Ptej bavnih fermentov v organizmu. Vsebuje id mente, ki delujejo izredno močno na ogljik°ve hidrate, maščobe in beljakovine. , • Žolč je rumeno-zelena sluzasta tekočina> 10 se izloča iz jeter in se nabira v žolčniku. buje vrsto snovi, ki se na ta način izloči iz telesa. Fiziološke sestavine žolča: ž°l_ kisline, ki so nepogrešljive za prebavo in kanje maščob; barvila, ki med drugim vaio blato: sluz. lecitin, bnlesrprin in raZI1 z želodčnim sokom, ampak se razporedi tako, i • i * •VI • * da pride zadnji grižljaj vedno v sredo in šele kasneje v stik s kislim želodčnim sokom. To je pomembno zaradi prebave ogljikovih hidratov, ki se v želodcu še dalj časa razkrajajo pod vplivom sline. Želodec sam nima nobenih fermentov, ki bi vplivali na prebavljanje ogljikovih hidratov. Tudi maščobe se razkroje bolj slabo. Zato pa v želodcu razpadejo beljakovine. Solna kislina načne beljakovinske molekule in obenem omogoča, da ferment pepsin dobro deluje. Solna kislina in pepsin se izločata že ob samem pogledu, vonju ali misli na hrano, v še večji količini pa, če hrano zaužijemo. Izločanje želodčnega soka pospešujejo mesni izvlečki, kuhinjska sol, začimbe in alkohol. V želodcu se mleko sesiri. Sluz varuje želodčno sluznico, da je ne bi pepsin prebavil. Navadna mešana hrana ostane v želodcu približno 4 ure, mastna hrana pa mnogo dalj. Želodčno mišičje pomika hrano naprej proti izhodu iz želodca, kjer se nahaja močna mišica — vratar, ki zapira vhod v dvanajstnik. V tankem črevesu delujejo na hrano trije sokovi: sok trebušne slinavke, črevesni sok in žolč. Vsi trije so potrebni za pravilno prebavljanje. vajo blato; sluz, lecitin, holesterin in soli. Peristaltika, to je posebno gibanje črev&fi omogoča, da hrana potuje dalje. Tenko cre.v prehaja v debelo črevo, ki ima na začetku s po črevo. Ta ima črvasti izrastek ali s^P1 ” Debelo črevo je pomembno, ker vsrk3^ vodo in ker se tu vrši prebavljanje doslej jL prebavljenih snovi — vrenje in gnitje- . sodelovanju obeh procesov se redko tek06 vsebina pretvori v črvstejše blato. Ves Pr ^ ces od zaužitja hrane do takrat, ko iztrebi® blato, traja navadno 24 ur. Poskusite! ŠPAGETNA SOLATA Z MESOM IN PARADIŽNIKOM špagete enkrat ali dvakrat prelomimo in jih v lo osoljenem kropu kuhamo. Med kuhanjem vei .ff pogledamo, da se nam ne bi preveč skuhali. Kul* _ odcedimo, oplaknemo z vodo in zabelimo * oi\*' vendar le toliko, da se ne sprimejo. Dodamo rezano safalado, posebno salamo, šunkarico( no šunko ali razrezano pečenko, grobo raxr®*al1 ^ radižnik, lahko tudi malo sveže paprike, popramo, dodamo malo kisa ali vina, gorčice, h« žlic kisle smetane in postavimo na hladno, led r rabimo za hladno večerjo, podobno kot mesno lato. če želite, da bo še izdatnejša, ji nekaj kuhanega in razrezanega krompirja. — žimo z drobno narezanim drobnjakom ali * P šiljem. Ton« Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino: UKANA Tone Svetin«1 čenja in ugibanja so se mu izjalovila in splahnela kakor voda v izsušenih tleh. Čutil se je krivega in zato ogroženega. Ti cepci ne bodo nikoli razumeli, da tudi v obveščevalni službi tvegaš kmeta — kakor v šahu — da potem dobiš trdnjavo. Nenadoma se mu je zazdel njegov položaj nevarno o-majan — če ne bi imel za seboj generala, bi bil izgubljen ... Naslednje jutro je odšel navsezgodaj k zdravniku, da mu je prevezal rano, nato pa takoj v urad, kjer se je najprej vsem bližnjim sodelavcem pokazal v vlogi ranjenega, ki prezira bolečino in vztraja v okopu. Potem se je v telegrafskem slogu seznanil z vsemi novicami. Preletel je kopico poročil, prisluhnil nekaterim svojim ljudem in ugotovil, da se med njegovo odsotnostjo ni zgodilo nič omembe vrednega. Mrtvilo, kot mu je dejal general... Še talcev niso streljali. Potem ko se je premaknilo težišče vojne na Idrijsko, so se na Gorenjskem vsi oddahnili. Tudi ferenci in vosovci so mirovali, kot bi se sporazumeli s policijsko komando za kratek oddih. Dobro, da se je vrnil. Tako nekako bo, kot bi prišla ščuka v ribnik lenih krapov. Pokazal jim bo hudiča, tem zalednim, kristalno čistim podganam! Jezno je zmetal del papirjev v predal hrastove mize, vse drugo pa v železno blagajno. Potem je zapustil pisarno, nastlano in nagrmadeno z zemljevidi in orožjem, ter odšel na oglede. Poveljnika ni bilo doma, zato je obredel vse druge pisarne. Vesti o idrijskem spopadu in generalovih potezah je še poostril. V njegovi .tovarni idej" se je nekaj zataknilo. Od časa do časa ga je vznevoljila še bolečina v ramenu, da mu je bilo, kot bi ga prebodel ostro brušen rapir. Z nagonom ranjene divjadi, ki se prebija k vodi, je obiskal vse znance okoli jezera. Iz drobtinic, ki jih je nabral, si je že pred večerom zložil sliko, iz katere je spoznal, da so njegovi nasprotniki temeljito izrabili njegovo odsotnost v svojo korist in njegovo škodo. Izgubil je nekaj dragocenih postojank, v katere so se medtem naselili drugi. Ker so ga povsod počastili s kozarčkom žgane pijače in s kavo, je pod noč postal že omotičen in prav melanholično razpoložen. V takšnem razpoloženju je bil najbolj dojemljiv za vse skrite vtise in najbolj nevaren. Po večerji se je namenil v hotel, k prikupni vdovi, hofelirki srednjih potreb in srednjih let, katere sin je bil kot policijski sodelavec zavoljo svoje zaletavosti večkrat potreben njegove pomoči. Ta ženska politično ni pomenila nič, znala pa je uporabiti svoje široko srce, da je svoje znance in prijatelje s fanatično vztrajnostjo reševala iz njegovih krempljev. V teku dveh let se je njun odnos razvil v poseben stil, ki je mejil že na umetnost. V zameno za popustljivost in posredovanja je bil Wolf v hotelu, napol zasedenem s pisarnami varnostnih uradov, vedno zaželen gost; imel je na voljo jedačo in pijačo in vse drugo, s čimer je bilo moč postreči sredi vojne. Prijateljico Zofko je našel v družbi dveh mož v posebni sobi za goste. .O, Helmut, ali ste vstali od mrtvih? Tu so raztrosili vesti, da ste padli za domovino," je čebljala prikupna gospa, ko ga je zagledala pri vratih. Stopila mu je naproti in stegnila svojo mehko ročico. Wolt se je pijano zahohotal: .Seveda sem padel... Ne samo enkrat, ampak večkrat, pa sem se vselej pobral. Nikomur ne bom napravil veselja ..." Zavalil se je v ponujeni naslonjač. Gospoda sta vS la, da bi se poslovila, ker jima ni bilo do njegove druz Toda Wolf, ki je oba poznal, je ukazal: .Sedita!" — učencem v šoli. .Nič ne bo škodilo, če se malo po9°V rimo." Moža sta obsedela nekam nelagodno. Hotelirka ^ nalila kozarce s črnino, kmalu zatem je prinesla še rezek. .Odkar vas nisem videl, gospa, ste se pomladil' ^ celih pet let. Ne vem, kaj vam tako prija. Zares ste 0 Ijivi. Morda zavoljo mladih ljubčkov," se je hudornus nasmehnil in ji pomežiknil. .Vedno najdem kakšnega oboževalca, nikoli n sama," mu je brž vrnila. „To pa so le poslovni pdj0 sosedje smo, saj veste, kako je." ise® telil' .O, seveda," je dejal Wolf. .Kdo ve, s čim spet fr9^ jete, vi, poslovni ljudje, ljubitelji denarja. Poznam v < preklete pridobitniške riti, ki jim ni nikoli dovolj in zrnef^ premalo. Kopljete se v markah, nikoli v življenju '/art'ia. šlo tako dobro kot sedaj v velikem rajhu, pa še nisle , dovoljni. Celo upirate se nam in podpirate komuniste* si jih je sposodil Wolf in si nalijal, dokler se vsem trem rl1 svetile oči kot trepetajoče sveče. „Ne sodite nas tako slabo, gospod major. Lojalni * ^ trgujemo po zakonu oblasti, ki smo ji pokorni," je jj« opravičujoče vljudno prileten mož in se obrnil k yo r .Gospa naj pove, pozna nas, skupaj smo hodili v >0 Wolf je prekinil njeno vneto zagovarjanje s kroh°1°, ^ Z zdravo roko je segel po njej, jo objel okoli vratu 'n 1 dlanjo zaprl usta: (Nadaljevanje SRNEST BUTNER: PLIMA f-haga Sandra, ^dovoljen sem, ko pomislim, da bo s ^em, kako bo to pismo prišlo do ustreženo pravici, v katero sem Vedno zaupal. Napisal bom, kar naj-, ec bom mogel v tem kratkem času, jtoukor mi ga je še ostalo. Upam, Qa bodo to pismo drugi prebrali Pftd teboj in tako zvedeli za tvoj 1'a^rb kako si se me rešila. Priznati moram, da si bila že od jS%a začetka zelo spretna. Iskala si ?elo, jaz pa sem mislil, da je to vse, ar želiš od mene. Toda tvoje želje S° bile že takrat mnogo večje, ker Bisi ' - ■ Z veseljem si mi obljubljala, da me boš odvedla do majhnega zaliva, v katerem je bila ta skala. Ko sem toliko okreval, da sem lahko šel s teboj, si zavila kosilo in nalila kavo v steklenico. Prebila bova dan na izletu, si mi rekla, jaz pa sem vzel svinčnik in beležnico, da bi vsaj v obrisih zapisal zgodbo, ki se mi je motala v glavi. Odšla sva zgodaj zjutraj in čez kakšno uro prišla na cilj. Skala v obliki stolpa me ni kdove kako prevzela. Videl sem samo osamljeno skalo, ki je štrlela visoko nad morjem. Pomislil sem: ko bi znal plavati, bi morda razumel da bi umaknil odejo, ker so jo va- ji51 hotela biti samo daktilografka, tvoje navdušenje. 1 bo prepisovala moje rokopise. Ni Kmalu mi je postalo vse jasno. Ko » ^a hilo treba iti dlje od poslovne- sj tj plavala okrog skale, sem vstal, ®a odnosa, toda bila si dovolj spret- ' ’ • i ~-i -j-:- 1— — — 5a in zapeljala si me. Bil sem star 'l0rec, skoraj trikrat starejši od tebe, Pa nisem opazil tvojih resničnih na-menov, ko si se poročila z menoj. bahko bi omenil še marsikaj, če-jr, nisem videl ali nisem želel vi-etl- Na primer tvoja poznanstva z Mladeniči, ki so te obkrožali. Mislim j1.1 filmske in televizijske statiste ter Vudi iz avtorske agencije. Prepriča si me, da so to samo nedolžna P°?.nanstva. Morda bi moral prebiti *?anj časa v studiu, zdi pa se mi, a sem se bal zvedeti resnico. Go-v°v° se spominjaš, da sem bil takrat e holan. > Kljub vsemu sem še naprej delal. ^Pelo mi je dokončati filmski sce-,arij in še napisati roman, toda to • j°jno delo je bilo prehudo za moje i vpano telo. Ko so me sprejeli v bolnišnic ........................ Ha, išnico, si bila videti zelo žalost-toda kaj, ko pa si bila tako Pfetna v pretvarjanju. Lahko si za-jOriirn tvoje razočaranje, ko si zve-. a, da bom okreval. Dolgi počitek -1 zahteval zdravniškega nadzorstva i* nulo, preden so me odpustili iz v^aišnice, si odpotovala. Povedala 1 bn, da greš poiskat primeren kraj a moj počitek. |. Prvi pogled na najino poletno hi-,lc° me je prepričal, da si našla ču-(j°v't0 mesto. Všeč mi je bila misel, a bom preživljal oddih v brunarici a dnu kanjona, ki se je širil proti i °rju. Lahko sem se zdravil tako, 0t mi je zdravnik naročil, lahko jčl Počival v miru, ki ga je motilo lahno pljuskanje valov in kdaj Pa kdaj kriki morskih galebov. Lah-b sem vpijal sončne žarke in telo-adil. Kaj drugega na tem osamlje-ni delU morske obale tudi nisem Hel početi. opraševal sem se, kako si našla ^ kraj. Kmalu sem to tudi zvedel. 0 sem te nekoč prosil, ali te lahko ^|emljam do bližnje vasi, sem zvezal Domislice • Tudi lažnivec mora poznati resnico, da more uspešno lagati. • Dobra knjiga je kot alkohol, prav tako ti stopi v glavo. • če hočeš uživati v svoji kreposti, moraš kdaj pa kdaj grešiti. • Najboljši odgovor brezumnemu je molk, ker odgovarjati z žaljivko na žaljivko je isto kot metati drva na ogenj. • Ljubezen je luč, ki jo daje svetilka naših predstav. • Včasih vrže junaka nedolžna pipa tobaka. • Vsakomur dajmo pravico, da ima prav, pa tudi pravico, da se zmoti. • Brž ko se začnemo med prepiranjem jeziti, se ne prepiramo več zaradi resnice, temveč zaradi sebe. • Pravi humor zadene, vendar ne rani. lovi močili. Šele takrat sem opazil, da se je plaža zelo zožila. Ko sem zrl v vodo ob skali, sem spoznal, da bo plima kmalu zalila vso plažo. Ne znam plavati, ne morem splezati na strmo obalo, ne morem pobegniti iz zaliva pred vodo. Nekako mi je u-spelo premagati strah in nisem te začel klicati. Sicer pa ti tako ne bi hotela slišati mojih klicev. Nisi se več potapljala in plavala. Mirno si sedela in čakala. Ko bo prišla oseka, se boš vrnila na obalo in povedala, kaj se mi je zgodilo. Seveda ne boš povedala, kako se je to res zgodilo, pa tudi pravega kraja, kjer se je to zgodilo, jim ne boš pokazala. Čez dan ali dva bodo verjetno našli nesrečo in vprašanja, ki ti jih bodo postavili, bodo samo splošna. Tako bo, kot si si želela, in tukaj boš lahko obiskala svoje prijatelje. Imela boš lepe dohodke od mojih knjig in filmov, dobila boš tudi visoko zavarovalnino. Pravzaprav v svojem načrtu nisi pozabila na nič, našla si pravi kraj, izbrala si pravi trenutek, ko se začne plima. Nekaj pa se je vendarle izmaknilo tvoji pozornosti. Spomnil sem se beležnice in svinčnika. Upam, da bo to pismo prišlo do tebe skozi prave roke in da boš spoznala, kako se človek počuti, ko se nenadoma znajde v zanki. Tvoj pokojni mož Ross Kokon Sandra je počasi dvignila pogled s pisma. — Temu menda ne boste verjeli, je dejala in vrgla pismo na mizo. Mož se je sklonil in ga pobral. Sončni žarek, ki je posijal skozi okno, se je zableščal na njegovi policijski znački: — Bili smo v zalivu, je dejal, s čolnom. — Kaj potem! Tega ni napisal Ross. — Strokovnjaki bodo povedali, ali je ali ni. Pismo nam je prinesel ribic. — Ribič, se je nasmehnila Sandra prisiljeno. Prav noro je, da ste me privedli samo zato, da ga preberem. — Naslovljeno je na vas. Mislimo, da so strani iztrgane iz Rossove beležnice. Poglejte, kako je papir zvit, in oglejte si te rjavkaste madeže. Odprl je predal in potegnil iz njega steklenico. — Madeže, ki jih je pustila kava! Pismo je bilo zavito v steklenici, ki jo je imel vaš mož pri roki. Morda jo poznate. Smeh stoletij Wuttemberški vojvoda je zahteval od dvornega pridigarja Johannesa Osiandra, naj se pri javni molitvi spomni tudi njegove ljubice, grofice Wurben. Po pridigi je vojvoda očital Osiandru: »Zakaj niste omenili v molitvi tudi grofice, kakor sem vam naročili' „Saj sem se spomnil, svetlost,” je odvrnil pridigar. »Kdaj pa!" »Ko sem molil: ... temveč reši nas vsega hudega .. Žena velikega reformatorja Martina Luthra je bila krasno dekle in se je proti volji staršev zaročila v Nurnbergu z nekim dijakom. Nato so jo prisilili, da je šla v samostan, od koder je pobegnila v Wittenberg, kjer se je seznanila z Luthrom. Toda preden se je Luther oženil z njo, je pisal njenemu prvemu ljubimcu: »Če hočete imeti svojo Katico, pohitite. Ona vas še vedno ljubi in jaz bi bil res vesel, če bi vaju videl združena in srečna." Šele potem, ko ni bilo tudi na drugo podobno pismo odgovora, se je Luther oženil z dekletom. Voditelj reformacije je v tem primeru pokazal lik nesebičnega ženina za več stoletij naprej. EDWARD KOPCZINSKI: Te usodne višnjeve oči Bil sem v službi v ulici, kjer je ustavljanje prepovedano. Nenadoma se je tik za prometnim znakom ustavila „vskoda“ 1000 MB, iz nje je stopila elegantna ženska in izginila v kavarni na drugi strani ulice. Mislil sem si, da bo čez hipec, dva nazaj, a nič. Ujezila me je tolikšna brezbrižnost, se posebno, ker je bil ravno teden kulture v prometu. Popravil sem si uniformo, stopil v kavarno in že sem jo zagledal v živahnem pogovoru z neko drugo žensko. Salutiral sem in vprašal: „Ali je vaš tisti avto na drugi strani ulice?" Pogledala me je s čudovitimi viš-njenimi očmi in mirno rekla: „Ne, to ni moj avto." Čeprav začuden, sem odločno rekel: „Videl sem vas, kako ste ga zaklenili.“ „Seveda, toda vi ste vprašali, ali je moj. Ni, možev je.“ „Oprostite, toda vi ste voznica tega avtomobila.“ „Veste,“ je rekla v smehu, „vi ste J 1 R I SUH Y Poročno darilo za mladeniča, ki je lani stano- ,v naši hišici. Pripovedovali so, JJ* Je odšel nekaj dni potem, ko je n°rje naplavilo truplo njegove že-cS’ Pozneje je odigral nekaj manjših diskih vlog. Vedel sem, da si ga "^nala v Hollywoodu. ^ f\°ja nepričakovana skrb zame Sae je presenetila. Nisi me puščala ^j.^ega, razen kadar si odšla plavat U Pa kadar si preiskovala našo ve-u 0 plažo. Včasih si se sprehajala n e ,*n ure, toda razumel sem tvoj *jlJllr v okolju, ki ti je bil tako tuj. s *ko pa sem si te predstavljal tako seth° na te^ sPrehodih, toda vedel ’. da sva ograjena z visokimi ste-^t°?l> ki se navpično vzpenjajo z d .f1 .strani vstopa v kanjon in na-$e Njejo ob obali, kolikor daleč se-o Pogled. Gotovo bi opazil vsako-Lr> kdor bi prišel po stezi s ceste, r gre ta stezica mimo hiše. Slišal ju Vldel bi tudi vsak motorni čoln 5| rnorju. Tako sem bil prepričan, da yfSaJ za zdaj brez oboževalca, ■^j-azjasniio se mi je v glavi in zabij Sem misliti na novo knjigo, toda ljaiSern še preslaboten, da bi te sprem-$e na dolgih sprehodih. Moral sem j^^dovoljiti s tvojim pripovedova-V 'j1-Navadno si mi opisovala skalo jith * stolpa, ki je bila skrita mo-kr .°^em. Govorila si, da je to edini k s katerega lahko skačeš v morje. Poročnih daril se nama je nabralo mnogo. Vsak sorodnik nama je prinesel to, kar mu je bilo najbolj v napoto; povečini kristalne vaze in pretirano velike kaktuse. In še mnogo drugih reči, ki mu jih je bilo žal zavreči. Stric Karel je prinesel zanimivo skulpturo opic, od katerih je dve, kot je dejal, razbil po poti. Teta Božena je prihitela s staro mačko, ki je preživljala svoje zadnje dneve. Mačko je prinesla še o pravem času, zakaj že zvečer se je poslovila od tega sveta. Nabralo se je prav tako nekaj ur, ki pa so slovesnost samo zakomplicirale, kajti od tistega trenutka dalje ni bilo mogoče več natanko ugotoviti, koliko je v resnici ura. Ko je bilo svatbe konec, sva vse predmete znosila na podstrešje. Pred nedavnim pa sta naju na obisk povabila Ha-lekova Mladoporočenca. Ker naju je dan pred tem komisija za požarno varnost opozorila, naj izprazniva podstrešje — kam pa bi z ropotijo? — sva se odločila, da svoja poročna darila razdava. Za Hale-kova sva izbrala skulpturo opic iz mavca. Tisti del, s katerega sta odpadli obe opici, sva uspešno restavrirala in predmet zavila v svilen papir. Žena ga je povezala še z živo modrim trakom. Halekova sta naju že pričakovala. Že v predsobi sva se rešila umetnine in čutila sva olajšanje. Toda samo za trenutek. Ko sva namreč stala na pragu sprejemnice, se nama je zavrtelo. V fotelju je sedel stric Karel. Oni, ki nama je dal to isto skulpturo za poročno darilo. Prisrčno naju je pozdravil. Nisva slutila, da je prijatelj Halekovih, kot ni vedel on, da sva njuna prijatelja tudi midva. Gospod Halek je postavil zavoj na mizo in pričel odvezovati trak. »Ne, nikar!" sem vzkliknil. »Odvežite ga šele za božič!” Halekova sta se malce zmedla, toda stric Karel se ni dal zmesti. »Samo pokukal bi," je rekel. »Smem?" Nasprotoval sem, da bi stric pokukal v zavoj, pa me je prepričeval, da ne bo ničesar izdal, in je šel proti mizi. Ko se je dotaknil svilenega papirja, sem ga prijel za roko. Nekaj je zagodrnjal in iz oči mu je zasijala jeza. Takoj zatem je nenavadno hitro odmotal najino poročno darilo. Na mizi je stalo krdelo v vsej svoji grdoti. Halekova sta izbuljila oči. Pustil sem strica in skušal pogovor obrniti na mednarodni položaj. Toda nihče me ni poslušal. Skulptura je pritegnila vso pozornost nase. Gospa Halek je prizanesljivo zajecljala, da sta si nekaj takega že vseskozi želela, toda gospod Halek me je prestrelil z ledenim pogledom. Zatem je nekaj časa sledil molk, na kar je stric Karel rekel: »Dve opici manjkata!" »Odstranil sem ju, ker nista imeli lepega izraza," sem se zlagal. »Kakšen izraz pa sta imeli?" »No ... ena ... kakor da bi razmišljala ... ampak to nekako ni bilo lepo. Kot da kipar ni znal izraziti ..." »Pa druga?" »Ta druga je bila absolutno zanič. Bolj je bila podobna nekakšnemu plazilcu." Gospod Halek je dolgo gledal na nizko omaro za perilo. Tudi jaz. Tam sta namreč na čipkastem prtu stali dve kičasti opici. Nista bili videti, kot da razmišljata, niti kot plazilca. To je bilo poročno darilo strica Karla. prvi, ki me je tako ljubeznivo ogovoril z voznico. Moj mož trdi, da vozim kot vol.“ Vljudno, a odločno sem nadaljeval: „Parkirali ste avto na prepovedanem kraju." Stroko je zaprla oči, meni je bilo vedno bolj toplo, ker so bile zelo lepe, in z iskrenim začudenjem rekla: „Nobenega parkirišča nisem videla." Nekaj me je začelo dušiti v grlu, toda obvladal sem se in ji pojasnil: „Prav imate, tam res ni parkirišča, toda .. ." „Zakaj pa potlej pravite, da sem parkirala avto?" „Če ste na cesti pustili zaklenjen avto, se pravi, da ste ga parkirali Zdaj sem v njenih velikih očeh zagledal strah. „Gotovo ga je kdo ukradel, pa ste mi prišli povedat, o bog!“ Pomiril sem jo: „Nihče ga ni ukra-del.“ Obrisal sem si znoj s čela in s tresočim se glasom rekel: „Ali niste videli znaka, da je ustavljanje na tem kraju prepovedano?" Prižgala si je cigareto in rekla: „Nikakršnega znaka nisem videla. Zelo previdno vozim avto: med vožnjo imam toliko opraviti, da me od tega boli glava: venomer je treba menjati hitrost, misliti na smerne kazalce, pa še volan moram držati... Saj veste, kako je na cesti, vsi vozijo kot nori, vsem se mudi, ljudje hodijo kot slepci.“ Sklenil sem končati pogovor: parkirali ste v ulici, kjer je prepovedano ustavljanje. Napisal vam bom mandatno kazen." Vzel sem blok in jo prosil za vozniško dovoljenje. Pogledala je v torbico in rekla: „Nimam ga s seboj." Oni drugi ženski pa je pojasnila: „Gotovo sem ga pustila v svetli torbici, v tisti z veliko pokromano zaponko." Segel sem po robec in si obrisal obraz. Žena z višnjevimi očmi pa me je sočutno pogledala in vprašala: „No, pojasnite mi, v čem je moja krivda?" Za hip sem zaprl oči, da se ne bi razjokal, in z drhtečim glasom rekel: Parkirali ste avto na prepovedanem kraju, pa sem prišel...“ Segla mi je v besedo s še toplejšim bleskom v velikanskih očeh: „Opazila sem, da ste nadvse ljubeznivi in da ste me hoteli opozoriti. Hvala vam, popila bom kavo, pa pojdem. Res, hvala, že dolgo nisem srečala tako ljubeznivega moškega. Ravnali ste kot pravi gentleman." Čutil sem, da je skrajni čas, da začnem tuliti. S poslednjimi močmi sem se zadržal; salutiral in... jo ucvrl iz ulice, kjer je prepovedano ustavljanje. Medtem ko sem bežal, pa sem se oziral nazaj, kajti zdelo se mi je, da mi sledijo široko odprte, začudene višnjeve oči... S" - N Športni vestnik V________________________________J ZAČETEK NOVE NOGOMETNE SEZONE Preteklo soboto in nedeljo se je v Avstriji in Jugoslaviji pričelo državno prvoligaško nogometno prvenstvo. V avstrijskem prvenstvu sta dva favorita za naslov prvaka slavila izvrstne zmage: solnograška Austria in dunajski Rapid sta premagala nasprotnika Simmering oziroma Sport-club z rezultatom 6:1. Slabši začetek je imel avstrijski prvak Wacker Innsbruck, ki je kot novi klub Svarovski Wacker premagal novinca iz Bischofshofena z 2:0. Izmed novincev Eisenstadt, Alpine Donawitz in Bischofshofen je le moštvo iz Donawitza, ki ga imenujejo tudi »milijonsko moštvo“, doseglo delni uspeh, ko je proti dunajski Austriji osvojilo eno točko (rezultat 2:2). 50 tisoč gledalcev si je ogledalo jesensko premiero najboljših avstrijskih klubov, ki so za pričetek dosegli skupaj 30 golov. Sicer je to število po dolgem spet rekord, toda če si ogledamo število obiskovalcev ob premieri nemškega zveznega nogometa, je število jako skromno — največ gledalcev je bilo v Miinchenu (75.000), najmanj (namreč 5000) pa jih je bilo pri igri novincev. Ostali rezultati: Eisenstadt : Vienna 0:1 GAK : VOEST Linz 3:1 LASK : Admira/Wacker 4:1 Tudi v Jugoslaviji se je začelo nogometno prvenstvo, ki je že 26. po vrsti. V zvezni ligi sta še ista dva slovenska zastopnika, ki pa nista pričela dobro. Olimpija iz Ljubljane je izgubila začetno tekmo proti Slobodi v Tuzli z 0:2, Mariborčani pa so doma dosegli točko proti Vojvodini (1:1). Ob uredniškem zaključku nam vsi rezultati še niso bili znani. EVROPSKO PRVENSTVO VESLAČEV 22. avgusta se je na jezeru Bagsvaerd blizu Kobenhavna končalo evropsko veslaško prvenstvo za člane. Najboljši veslači prvenstva so bili zastopniki Vzhodne Nemčije, ki so osvojili 4 zlate in 3 srebrne kolajne, vendar so morali oddati primat med osmerci. Jugoslovanski osmerec, ki se je po treh letih prvič spet prebil med finaliste, je zasedel odlično peto mesto; pa tudi osmo mesto avstrijskega osmerca lahko štejemo za velik uspeh. Najzanimivejša tekma je bila brez dvoma finalna tekma osmercev. Osmerec Nove Zelandije, tretji na svetovnem prvenstvu 1970, je bil s prvim mestom največja senzacija evropskega prvenstva. Drugo mesto dosedanjega prvaka NDR pa je za Nemce verjetno malo razočaranje. Drugo mesto po številu kolajn za Vzhodno Nemčijo je dosegla Zahodna Nemčija, ki je osvojila eno zlato in eno srebrno kolajno. VESTI IZ MUNCHENA V Miinchenu, prizorišču XX. letnih olimpijskih iger 1972, je leto dni pred pričetkom napočil „finiš“ v gradnji objektov. Po najnovejših poročilih so skoro vsi objekti v grobem končani. Na delovnih mestih se giblje 7490 delavcev, 110 uslužbencev in 550 arhitektov. Po podatkih iz Miinchena dela 6050 delavcev na prostorih olimpijskega parka, od teh jih je 2000 zaposlenih v moški olimpijski vasi. Na področju talnih gradenj je zaposlenih 1500 delavcev, v novinarskem mestu pa dela 1200 ljudi. Do srede avgusta 1971 je olimpijska gradbena družba izdala že 750 milijonov nemških mark. Zanimivost olimpijskih iger v Miinchenu bo štadion, pokrit s streho, katere površina meri 74.800 kvadratnih metrov. Streho bo nosilo dvanajst opornikov, ki bodo dosegli višino 82 metrov. Za merodajne v Miinchenu je tudi problem, kako izkoristiti objekte v času do olimpijskih iger in zlasti po končani olim-piadi. V bungalovskem naselju ženske olimpijske vasi stanujejo že od marca najprej prvi študenti. Dosedaj stanuje 600 študentov v dobro opremljenih apartmajih. Več o olimpijskih igrah in pripravah na to veliko športno manifestacijo bomo poročali v naslednjih številkah. * V nedeljo bo blizu Humberka prvi avto-cross na Koroškem, tako imenovani Hollen-burg-Corrida, ki ga organizira 1. Car-Team s pomočjo firme Castrol Austria. Tega tekmovanja se bodo udeležili avstrijski dirkači, znani predvsem po sodelovanju pri avtocrossih na Štajerskem in Gradiščanskem. Med najbolj znanimi sta avstrijski prvak Wurz in »smrtni pilot” Reindl z Dunaja. Štart zanimive prireditve na Humber-ku bo ob 13. uri. Vstopnice v predprodaji pri koroškem deželnem potovalnem uradu stanejo 25, sicer pa 30 šilingov. RADIO CELOVEC Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke -- 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta. Sobota, 28. 8.: 5.05 Godba na pihala — 7.55 Naš hišni vrt — Zabavni zvoki — 11.00 Naša lepa domovina — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 To rad poslušam — 16.15 Za smeh — 17.10 Melodije v mraku — 18.00 Mala solistična parada — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Od melodije do melodije — 21.00 Na obisku pri gospej opereti — 22.22 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 29. 8.: 6.10 Igra na orgle — 6.35 Ljudska glasba iz Tirolske — 7.35 Veselo nedeljsko jutro — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Tipični dunajski originali — 9.45 Piknik v duru in molu — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 11.45 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 Glasba bratov Schram-mel — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Zveneča Avstrija. Ponedeljek, 30. 8.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Za staro in mlado — 10.00 Med notnimi listi — 11.00 Prijetno in lepo — 14.30 Knjižni kotiček — 15.00 Komorna glasba — 16.15 Za ženo — 16.30 Otroška oddaja — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 18.45 Note in beležke — 19.15 In ljudje so tako prijetni — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 »Junaški krojaček in velika revolucija", radijska igra — 21.15 Kanada v pesmi. Torek, 31.8.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Za staro in mlado — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.00 Med potnimi listi — 11.00 Veselje na planini — 14.30 Poskočno in zabavno — 15.00 Ljudska glasba iz Koroške — 16.15 Za ženo — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Mozaik not — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 In kaj pravite vi? — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 »Naznani šanson". Sreda, 1. 9.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Za staro in mlado — 9.30 Vesele note — 10.00 Med notnimi listi — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Koroški visokošolski obzornik — 15.00 Igra na orgle — 16.15 Za ženo — 16.30 Operetna glasba — 17.10 V dunajski kavarni — 18.05 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Staroavstrijska slikanica. četrtek, 2. 9.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Za staro in mlado — 9.30 Vesele note — 10.00 Med notnimi listi — 11.00 Povsod je zeleno — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 16.15 Za ženo — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Operetne melodije — 17.50 Novo kazensko pravo — 18.05 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Na obisku pri koroških zborih — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Koroški hišni koledar — 21.15 Iz domačega glasbenega življenja. Petek, 3. 9.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Za staro in mlado — 9.30 Klavirska glasba — 10.00 Med notnimi listi — 11.00 Koča na planini — 14.30 Krka in Krška dolina — 14.45 Koroški avtorji: Florijan Lipusch — 15.00 Sodobna zborovska glasba iz Koroške, štajerske in Zgornje Avstrijske — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Otroški zbori — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.05 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Pogovor čez mejo — 21.40 Poskočno zaigrano — 22.20 Preko meja. Slovenske oddale Sobota, 28. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 29. 8.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 30. 8.: 13.45 Informacije — Za našo vas. Torek, 31.8.: 13.45 Informacije — Od popevke do popevke. Sreda, 1.9.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom. četrtek, 2.9.: 13.45 Informacije — Cerkev in svet — Otroci igrajo in pojo. Petek, 3. 9.: 13.45 Informacije — Veseli val. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 - 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro Jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Inlorma-tivna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Avstrija 1 Sobota, 28.8.: 15.30 Za otroke — 15.55 Svetovno prvenstvo v kajaku — 17.30 Pika Nogavička — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Kultura aktualno — 18.50 Ertha Kitt, glasbena oddaja — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Gala večer gramofonske plošče 1971 — 22.50 Šport — 23.20 Čas v sliki — 23.35 Srečno pot. Nedelja, 29. 8.: 14.00 Svetovno prvenstvo v kajaku — 16.00 Za otroke — 16.10 Počitnice v trstju — 16.35 Za otroke — 16.45 Za družino — 17.30 Hipiji, živali in statisti — 17.35 Otrokom za lahko noč — 18.00 Balet pleše okoli sveta — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Zakonska stavka, komedija — 21.45 čas v sliki — 22.00 Iz moje knjižnice. Ponedeljek, SO. 8.: 18.00 Znanje aktualno — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 18.50 Silents please — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Vaš nastop, Al Mundy — 21.05 Telešport — 22.05 čas v sliki — 22.20 Kolesarsko prvenstvo. Torek, Sl. 8.: 18.00 Rihard Levjesrčni — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Kultura aktualno — 18850 Zahodno od Santa Fe — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 „Svet sliši ženi" — 21.15 Rdeča soba — 22.35 čas v sliki — 22.50 Svetovno kolesarsko prvenstvo. Sreda, 1.9.: 11.00 Izven zakona — 12.30 Telešport — 16.30 Za otroke — 17.15 Mednarodni mladinski obzornik — 18.00 Pri nas ob Renu — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike Iz Avstrije — 18.50 Ena preveč v Tourlezani — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Vsi so se odvrnili — 21.55 čas v sliki. četrtek, 2.9.: 14.35 Svetovno kolesarsko prvenstvo — 18.00 Rihard Levjesrčni — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 športni mozaik — 18.50 Vedno kadar je jemal pilule — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 V prijetni družbi, film — 22.05 čas v sliki. Petek, 5.9.: 11.00 Pretežno vedro — 18.00 Novo iz kmetijstva — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije — 18.50 Cesaričin sel — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Zlato za Montevasall — 21.10 Aktualni dogodki — 22.10 Čas v sliki — 22.25 Ob koncu tedna. Avstrija 2 Sobota, 28. 8.: 18.30 ORF-Report — 19.30 čas v sliki — 20.00 Srečno pot — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Policijski minister Joseph Fouche, dokumentarna oddaja — 21.50 Čas v sliki — 22.20 V obveščevalni službi, vohunski film. Nedelja, 29. 8.: 18.30 Iz moje knjižnice — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 iz življenja naših žuželk — 20.00 šah kraljevska Igra — 20.15 Krik, film — 22.00 Telereprize. Ponedeljek, 50. 8.: 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Fo-rumski pogovor — 21.05 Izven zakona, brazilski film — 22.35 Telereprize. Torek, 51.8.: 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Ura zvezd — 21.15 Enaindvajset, quiz — 22.00 Telereprize. Sreda, 1.9.: 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Junakinje, vesel film — 21.50 Telereprize. četrtek, 2.9.: 19.30 Čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Neznanka iz Seine — 21.55 Telereprize. Petek, 5.9.: 19.30 čas v sliki — 20.00 Ob koncu tedna — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Velika predstava za male — 21.10 Buster Keaton: General — 22.40 Telereprize. Jugoslavija Sobota, 28.8.: 15.15 Svetovno prvenstvo v kajaku in evropsko prvenstvo v plavanju za ženske — 18.40 Obzornik — 18.55 Bratovščina Sinjega galeba — 19.25 Mozaik — 19.30 Kažipot — 20.00 Dnevnik — 20.35 S kamero po svetu — 21.00 Plošča 71, zabavna glasba — 23.00 Poročila. Nedelja, 29. 8.: 9.30 Pisano domače — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Otroška matineja — 11.30 Mestece Peyton — 13.45 Svetovno prvenstvo v kajaku — 15.25 Tekmovanje v plavanju za pokal Evrope — 17.15 Evropsko prvenstvo v plavanju za ženske — 18.20 Pogumen kot Lassie, ameriški film — 20.00 Dnevnik — 20.35 čudežni svet TV — 21.35 Glasba na obisku — 21.50 Poročila — 22.05 športni pregled. Ponedeljek, 50. 8.: 17.15 Madžarski pregled — 17.35 Drejček in trije marsovčkl — 17.55 čin-čin, oddaja slovaške TV — 18.05 Obzornik — 18.20 Slovaško steklo, reportaža — 18.50 Madrigalisti — 19.05 Mladi za mlade — 20.00 Dnevnik — 20.30 Telica, drama — 21.30 Pesmi o ljubezni, vojakih In smrti — 21.45 Jazz — 22.15 Poročila. Torek, 51. 8.: 15.00 Madžarski pregled — 16.28 Napoved sporeda — 16.30 Nogomet Jugoslavija — Madžarska — 18.25 Obzornik — 18.40 Prijatelj Ben — 19.05 Stare krčme — 19.55 Znamenitosti male dežele — 19.48 Varnost na cesti — 20.00 Dnevnik — 20.35 Podaj roko hudiču, angleški film — 22.25 Malo za šalo, malo za res. Sreda, 1.9.: 8.15 šolska oddaja — 17.05 Madžarski pregled — 18.10 Obzornik — 18.25 Nogomet Madžarska— Jugoslavija — 20.15 Dnevnik — 20.50 Kam gredo divje svinje — 21.50 Jazz na ekranu — 22.20 Poročila. četrtek, 2.9.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 šolska oddaja — 17.15 Madžarski pregled — 18.20 Obzornik — 18.35 Družina, poljudno znanstveni film — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Vse življenje v letu dni — 20.00 Dnevnik — 20.35 XXI. stoletje — 21.25 Maupas-santove novele — 21.50 Virtuozi da camera, glasbena oddaja — 22.20 Poročila. Petek, 5. 9.: 9.30 šolska oddaja — 14.20 Madžarski pregled — 15.53 Napoved sporeda — 15.55 Balkanske atletske igre — 19.00 Mestece Peyton — 20.00 Dnevnik — 20.35 Stekleni čeveljčki, ameriški film — 22.10 Južni veter. Število šolarjev bo doseglo nov rekord Šolske počitnice se tudi pri nos v Avstriji bližajo svojemu koncu in knM>' lu spet se bodo odprla vrata šol, v katerih se bodo potem dan za dnem zbirali šolarji, dijaki in študenti, da si naberejo znanja za poznejše življenje. Za letošnjo jesen oziroma za šolsko leto 1971/72 pričakujejo v Avstriji novo rekordno število obiskovalcev vzgojnih zavodov. Računajo, da bo razne šole obiskovalo skupaj 1,44 milijona šolarjev in študentov, to je o-kroglo 35.000 več kot v zadnjem šolskem letu. Na splošnih vzgojnih zavodih (ljudske in glavne šole, posebno šole, politehnični letnik, splošne višjo šolej bo število učencev znašalo psed' vidoma 1,12 milijona otrok, na poklic* no-vzgojnih šolah jih bo 251.242, no učiteljiščih 12.412, na visokih šolah pa okroglo 60.000 študentov. Sobota, 28.8.: 6.50 Beseda na današnji dan ^ 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednih 9.35 Pihalni orkester RTV Ljubljana — 12.10 lz ^ j glasbene romantike — 12.40 Po domače — . velikimi zabavnimi orkestri — 14.30 Poje basist gutin Bernardič — 15.40 Pesmi in plesi iz Jugosl® — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v 1 — 17.50 Klavir v ritmu — 18.15 Matija Tomc: Vari°clj* na pesem »Od kneza Marka" — 18.45 S knjižne9a ga — 19.15 Z ansamblom Lojzeta Slaka — 20-3 bavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše i*se^ ce — 23.05 S pesmijo in plesom v novi ted®n-^ otf°^ tijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za — 8.35 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 ^ cert iz naših krajev — 10.05 Še pomnite, t°vari > ^ 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila " 'jj Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi °nS°^ ^ — 14.05 Slovenske narodne v raznih izvedbo 14.30 Humoreska tedna 14.50 Klavir v ritmu igr* — 17.15 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 bene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddoi5 — 22.20 Plesna glasba — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 30. 8.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasb®- na matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgo ' 3 JU' 9.20 Pesmice za najmlajše — 9.30 Lahka 9la^^0jrii goslovanskih avtorjev — 12.10 Bela Bartok mandarin, suita iz baleta — 12.40 Pihalne go^be teli«' koncertnem odru — 14.10 Iz partitur skladal — 14.35 vu Mojmira Sepeta in Marijana Vodopivca — ščila — 15.40 Moški zbor »Lira" iz Kamnika |jt. Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Orgl® v mu — 18.45 Kulturni poletni vodnik — 19.15 Z ans° lom Beneški fantje — 20.00 Iz Verdijeve opere 'j .j(j viata" — 21.05 Melodije in ritmi domačih in avtorjev — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Slov® pevci zabavnih melodij. Torek, 31.8.: 6.50 Beseda na današnji dan t9 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotov ^ — 9.20 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 9-4 £ čitniški pozdravi — 12.10 Iz opere »Nikola ^ Zrinski" — 12.40 Vedri zvoki z ansamblom a ^ treh dolin — 14.10 Poje oktet tovarne Sava iz r — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Poje basist ^ giša Ognjanovič — 17.10 Popoldanski s'rn^°?jan' koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 ski jazz ansambel — 19.15 Z ansamblom Borisa ka — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 V kref^h|c<» enookega gusarja, radijska igra — 21.41 glasba — 22.15 Instrumentalni dialogi Primoža ^ movša — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev bavne glasbe. Q\V Sreda, 1.9.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna ^ neja — 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba ^8 Lepe melodije — 9.40 Ansambli s pevci *■" ^ Glasba za sanjarjenje — 12.40 Od vasi do m 14.10 Ob lahki glasbi — 14.35 Voščila — 15 40 JiorO' Ipavec: Možiček, pantomima — 16.40 Orkestef slav Matušik — 18.15 Iščemo popevko P°'~ ' -nr 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični ,, leti0, lodlP ster RTV Ljubljana — 21.10 Od melodije do b10 °(,|l' — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Popevke se j°- 8.1» četrtek, 2. 9.: 6.50 Beseda na današnji dan — ^ Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotova0^ \l 9.20 Igrajo veliki zabavni orkestri — 9.45 pes0„ ^ mladih grl — 12.10 Iz Bizetove opere „Carnn® d° 12.40 Čez polja in potoke — 14.10 Od melodij ^ melodije — 15.40 Ljudske pesmi iz Nove Skots ^ 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.30 OP0 ^ uverture Franza Suppeja — 18.45 Naš podlis 19.15 Ljubljanski jazz ansambel — 20.00 C o t r t k0 ^ čer domačih pesmi in napevov — 21.00 Vabirn0 na bralno vajo — 22.15 Med novimi posne* .jf venske filharmonije — 23.05 Slovenske ljudske — 23.40 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 vanskl pevci zabavne glasbe. |n,j0 Petek, S. 9.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna nn0' f|„. — 9.05 Počitniško potovanje — 9.20 Popevke* * venskih festivalov — 9.45 Skladbe za mio 12.10 Iz albumov skladatelja Karola Pahorja "" Igrajo pihalne godbe — 14.10 Melodijo N0' ška in Boruta Lesjaka — 14.35 Voščila — 1 potki za turiste — 17.10 človek In zdravje Operni koncert — 19.15 Z ansamblom Toneta ^^p* — 20.00 Baskovske pesmi poje Komorni zbor ,z ^j9