Delavska
Poštnina plačana v gotovini
enotnost
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Leto VI. — štev. 37.
Ljubljana, 8. septembra 1950
Izvod 4 din
Predsednik vlade LR Slovenije
MIHA MARINKO - PETDESETLETNIK
Danes pred petdesetimi leti — 8. septembra 1900 — se je v revni družini trboveljskega rudarja rodil tov. Miha Marinko, dosledni in neizprosni borec za pravice delovnega človeka, sedanji predsednik vlade LRS in sekretar Centralnega komiteja KP Slovenije.
Vsa njegova, pol stoletja dolga živ-
dobju so prišli v vodstvo partijske organizacije v Sloveniji tovariši, ki so jo potem vodili skozi vso dobo njene ^ rasti pred vojno, v času njenih zgodovinskih zmag med vojno in po vojni. Leti 1931 in 1932 sta predstavljali dobo zopetnega obnavljanja in oživljanja partijskih organizacij. Do konca 1932 je bila partijska
ljenjska pot, je bila posvečena velikim in plemenitim ciljem, katere je v krvavi bitki z vsemi sovražniki ljudstva in napredka zmagovito izbojevala naša ljudska revolucija. Med borci in graditelji, ki so kazali pot v sedanje dni, je bil tudi naš sedanji predsednik vlade tov. Miha Marinko, To je bilo tudi razumljivo, kajti že y zgodnji mladosti je sredi črnih revirjev, v proletarskih Trbovljah, tudi sam živo občutil krivice izkoriščanih.
Star komaj 13 let je moral na delo in leto kasneje, ko so mu umrli starši, je ostal prepuščen samemu sebL Znašel se je v zagorskem rudniku in se ob najtežjih pogojih za svoj obstoj prebijal skozi življenje. Trdo in naporno delo ga je kalilo, zato se je že leta 1918 ob razsulu avstro-ogrske monarhije pridružil delavskemu gibanju in mu ostal zvest vse življenje; v najtežjih okoliščinah, ko je prenašal najbolj surova preganjanja sovražnika, zaničevanja in muke, je bil še čvrstejši in neuklonljiv. Mlad, toda bogat
organizacija v Sloveniji že povsem obnovljena. V tem letu je bil ustanovljen tudi prvi Pokrajinski komite za Slovenijo. In v to obdobje — v letu 1933 — ker so tako narekovale potrebe delavskega razreda Jugoslavije, se je iz pregnanstva vrnil v domovino tudi tov. Miha Marinko. Prevzel je posle inštruktorja CK KP Jugoslavije in z ostalimi tovariši v vodstvu pomagal utrjevati partijsko organizacijo, ki je zaradi diktatorskih režimov bila težko prizadeta.
Že leta 1934 je bil tov. Marinko izvoljen za člana CK KPJ, 18. aprila 1937 pa je sodeloval na ustanovnem kongresu KP Slovenije na Čebinovem nad Trbovljami, kjer je bil izvoljen za člana CK KPS.
Zaradi njegovega aktivnega dela v delavsko kmečkem gibanju se je moral skrivati pred takratnimi oblastmi, ki so ga preganjale. Deloval je pod ilegalnim
imenom Polde, Čeprav je bilo njegovo delovno področje pretežno na Štajerskem, je čestokrat prihajal tudi v Ljubljano in se pri Kovačičevih za Gradom št. 11 sestajal s Tonetom Tomšičem, Borisem Kidričem, Vido Tomšičevo, Slavkom Šlandrom in drugimi.
Strahotne muke in nečloveško trpinčenje jugoslovanske policije je okusil zlasti v letu 1936 v zagrebških zaporih, od koder so ga pripeljali v zapore v Ljubljano. Toda kljub mučenju in pretepanju je ostal zvest svoji Partiji in še utrdil svojo upornost in borbene izkušnje.
Po razpadu stare Jugoslavije je bil med organizatorji Osvobodilne fronte Slovenije, član 10 OF, politkomisar Glavnega štaba partizanskih odredov Slovenije in se kot delegat udeležil prve konference Vrhovnega štaba v Stolicah pri Krupnju. Sodeloval je pri organiziranju prvih partizanskih odredov in vodil začetne akcije oborožene borbe. Ko so okupatorji zaprli Toneta Tomšiča, je 9. decembra 1941 tudi tov, Marinko skupno 7. ostalimi člani te skupine padel v roke italijanske policije. Obsojen je bil na 30 let ječe ter prepeljan v zapore zloglasne jetnišnice v Castel Franco, kjer je tudi med zaporniki nadaljeval svoje politično delo in med njimi organiziral študij politične predvsem pa marksistične literature. Po kapitulaciji Italije je pobegnil iz zaporov, od koder ga je pot vodila spet med aktiviste in borce narodnoosvobodilne vojske.
Po osvoboditvi je tovariš Marinko deloval najprej v Makedoniji in pomagal pri utrjevanju ljudske oblasti v tej republiki. 15. junija 1946 ga je Ljudska skupščina imenovala za predsednika vlade Ljudske republike Slovenije in na «1. kongresu KPS je bil izvoljen za sekretarja CK KPS. Med prvimi, ki so mu takrat čestitali, ko je prevzel posle predsednika vlade, so bUi njegovi borbeni tovariši rudarji iz revitjčv, ki so mu ob ‘em imenovanju zagotovili: »Obljubljamo Vam vso pomoč pri obnovi porušene domovine!« To obljubo so trboveljski rudarji tudi izpolnili in jo vsak dan z izpolnjevanjem planskih nalog izpolnjujejo! Besede, katere je izrekel in naloge, katere je postavil takrat pred slovensko delovno ljudstvo, so danes še prav tako žive kakor so bile takrat:
»Prevzeli smo odgovornost čuvarjev onih pridobitev narodnoosvobodilne borbe, ki so bile plačane z ogromnimi krvavimi in materialnimi žrtvami. Sprejeli smo nalogo, da ustvarimo pogoje za srečo in blaginjo naših narodov in za te naloge moramo vložiti vse naše sile, mobilizirati sile ljudskih množic za njihovo uresničenje. Delavski razred Slovenije, ki je ponosen, da je iz njegovih vrst izšel takšen sin slovenskega ljudstva,, mu zato ob njegovi petdesetletnici obljublja:
Biti hočemo čuvarji velikih pridobitev naše ljudske revolucije, dokler ne izvojujemo zadnje, in največje zmage — zmago resnice in pravice, za katero se bori naša Partija, zmago socializma!
Delavci kolektivu »Gradisa IMM Šoštanj vpisujejo drugo ljudsko posojilo. — Do 2. septembra je vpisal kolektiv že 256.000 dinarjev, to je /20°/o več, kakor pri prvem ljudskem posojilu
Do 6. septembra je bilo v vsej državi vpisanega
ned 4 milijapde ljudskega posojila
Vpisovanje ljudskega posojila, ki se je začelo 1. septembra, je zajelo sleherni delovni kolektiv, podjetje in ustanovo v naši državi. Z vpisom pa so pohiteli tudi kmetje zadružniki in kmetje privatniki, ki so s svojimi visokimi vsotami mnogo pripomogli k tako uspešnemu poteku vpisovanja, saj je bila po poročilih zvezne komisije za vpis drugega ljudskega posojila že v tretjem dnevu dosežena razpisana vsota 8 milijard dinarjev, ki jih je razpisala zvezna vlada FLR Jugoslavije.
Kljub temu, da je bil znesek 3 milijard dinarjev dosežen v tako rekordnem času, pa se borba za preseganje čim večjega vpisa drugega ljudskega posojila uspešno nadaljuje in vsak dan je več vpisnikov, ki z vpisanimi vsotami pomagajo k nadaljnji krepitvi gospodarske in politične neodvisnosti naše domovine. Tako je bilo do 6. septembra v vsej naši državi vpisanega že 4.017,441.000 dinarjev posojila. Velik delež pri tem nosijo vpisniki v Ljudski republiki Srbiji, kjer so delovni ljudje vpisali že 1.284,956.000 dinarjev, LR Hrvatski pa 831,700.000 dinarjev. V naši republiki smo v istem času vpisali 300,893.000 dinarjev, prekosili pa so nas vpisniki iz LR Bosne in Hercegovine, kjer so vpisali 452,130.000 dinarjev. Vpis drugega ljudskega posojila lepo napreduje tudi v Makedoniji, kjer so vpisali 230,201.000 dinarjev, v Črni Gori pa je bilo doslej vpisanega dinarjev 64,843.000.
JESENIŠKI KOVINARJI PRISPEVALI
BODO
ZA LJUDSKO POSOJILO NAD 7,000.000 DIN
V obratih in oddelkih jeseniške železarne že nekaj dni tekmujejo za vpis drugega ljudskega posojila. Poleg obrata kamnoloma, kjer so dosegli povprečje 2.083 dinarjev na osebo, ata se dobro izkazali tudi vpisni enoti v garaži, kjer se je povprečje na posameznega vpisnika dvignilo na 2.880 dinarjev. Planirano vsoto so p/esegli za 120 odstotkov. Garaži in kamnolomu sledi vpisno mesto rudnega dvora, ki s povprečjem 1.921 dinarjev zavzema tretje mesto. Med najboljšimi je obrat Hrenovca, kjer so skupaj vpisali posojilo, na posameznega vpisnika pa so dosegli povprečje 1686 dinarjev.
MA m V- U«V1 Vili JA V« 1'liau, LVUO uugav	*	y	•
na izkušnjah, ker ga je kovalo trdo živ- O O It n e V M U U 8 e VOjne mornariee
ČUVARJI NAŠEGA JADRANA
obstoj, je olitično
ljenje in neizprosna borba v teh letih že aktivno posegel v poli življenje, ustanavljal je delavska kulturna in politična društva, organiziral stavke, zbiral okrog njih prve revolucionarje in jih začel pripravljati na odločilen udar. Od tedaj, ko je kmalu po ustanovitvi SKOJ-a postal njegov član in leto kasneje že član Partije, je njegova udarna in revolucionarna sila stalno naraščala. V krvavih dneh, ko so pod streli fašistične Orjune sredi Trbovelj padle prve žrtve in ko so se prvi fašisti spoprijeli z revolucionarnim slovenskim delavskim razredom, je tov. Marinko vodil v oborožen spopad udarno desetino delavskih mladincev. Trboveljski rudarji so s to borbo, ki jo je organizirala Partija proti fašistični Orju-ni, tej zadali smrtni udarec že takoj ob njenem pojavu, hkrati pa dali signal, da so se njihovemu odporu pridružile najširše delavske plasti.
Zaradi njegove revolucionarnosti so ga začeli preganjati in ko je ostal brez dela, le bil prisiljen z mnogimi_ drugimi zapustiti domovino in si iskati kruha v pregnanstvu — v Franciji. Skozi dolgo vrsto let je delal potem v različnih rudnikih. Povsod kamor koli je prišel, pa je kot komunist aktivno deloval v tamkajšnjih delavskih organizacijah.
Medtem je Komunistično partijo Jugoslavije zlasti ob uvedbi šestojanuarske monarhofašistične diktature leta 1929 doletela težka preizkušnja. Takratna Par-lija zaradi notranjih nenačelnih frakcijskih in grupaških borb ni bila sposobna razviti uspešnega odpora in protifašistične akcije proti diktaturi. Toda partijski kadri, postavljeni pred težke preizkušnje, so se takrat še bolj prekalili in zrastli so novi, s katerimi je bil neločljivo povezan nadaljnji razvoj naše Partije. V tem ob-
10. septembra
1042.
____ leta je bil po odredbi vrhovnega komandanta maršala Tita ustanovljen prvi pomorski partizanski
odred. Ta dan pomeni rojstvo partizanske vojne mornarice, ki je takrat obstajala le iz nekaj borbenih čolnov.
Kakor naši partizanski odredi, tako se je tudi naša vojna mornarica iz leta v leto krepila in večala in je danes kot močna Titova vojna mornarica sposobna braniti svojo socialistično domovino pred vsemi sovražniki iz vzhoda in zapada. Mornarji naše mlade vojne mornarice, ki so postali mojstri svojega orožja, budno čuvajo pridobitve naše velike narodnoosvobodilne borbe in s svojo sposobnostjo in požrtvovalnostjo vedno znova dokazujejo predanost in neomajno zaupanje našemu vodstvu, Partiji in tovarišu Titu.
Nameščenci jeseniške železarne pa so doslej vpisali nad 1,296.400 dinarjev.
V jeseniški železarni imajo tudi lepo število posameznikov, ki so i visokimi vsotami ljudskega posojila dokazali pravilno razumevanje posojanja denarja državi pri dvigu in utrjevanju gospodarske in politične neodvisnosti. Največ posojila je doslej vpisal Blažič Ivan iz Javornika in sicer 20.000 dinarjev, njemu pa sledijo Janko Stana, Boris Kuharič in Ro-gan Herman, ki so vpisali po 10.000 dinarjev ljudskega posojila.
Doslej so jeseniški železarji vpisali že nad 7 milijonov dinarjev, vendar se bo število vpisnikov, kakor tudi vpisanega denarja še povečalo, zato pa bodo morale vpisne komisije v nekaterih obratih in oddelkih krepkeje prijeti za delo, ter pri svojem delu pokazati takšno požrtvovalnost, kakršno so pokazali člani vpisnih komisij v kamnolomu, Hrenovci, v ključavničarskih delavnicah in drugod. Poleg tega pa bodo morale posvečati večjo pozornost tistim članom kolektiva, ki so iz podeželja ter so dobro situirani in se vpisu ljudskega posojila na vsakem koraku izmikajo.
SINDIKALNA PODRUŽNICA HOTELA »SLON« JE NAPOVEDALA TEKMOVANJE SORODNIM KOLEKTIVOM
Sindikalna podružnica št, 2 hotela »Slon« v Ljubljani, je na svojem sestanku sprejela sklep, da napovp tekmovanje kolektivom v Rogaški Slatini, Čate-ških Toplicah ter kolektivu »Zlatorog« v Bohinju za čim večji vpis drugega ljudskega posojila. Podružnica šteje 150 članov ter je sprejela obveznost, da bo vpisala 200.000,— dinarjev ljudskega posojila.
Tekmovali bodo v naslednjih točkah: odstotek vpisnikov, povprečje na posameznega člana kolektiva, število vpisnikov, ki so vplačali celotno obveznost v prvem obroku, in znesek vplačanega posojila v prvem obroku.
V	LJUBLJANSKI OBLASTI SO DOSLEJ VPISALI 111,491.000 DIN
LJUDSKEGA POSOJILA
Delovni ljudje iz ljubljanske oblasti so s pomočjo pospešenega tekmovanja vpisali že nad 111,491.000 dinarjev ljudskega posojila, katero je vpisalo 88.693 vpisnikov.
Vpisniki iz trboveljskega okraja so vpisali že 12,575.000dinarjev, njim pasle-' ddjo Jeseničani z 9,295.000 dinarjev vpisanega posojila, ter vpisniki iz Celja-okolice, kjer imajo prav tako vpisanega že 9,434.000 dinarjev posojila. Da bodo uspehi pri vpisovanju ljudskega posojila v ljubljanski oblasti še večji, bodo morali pohiteti v okraju Postojna, od koder slabo prihajajo poročila, pa tudi v Krškem bodo morale vpisne komisije krepkeje prijeti za delo, saj so doslej vpisali komaj 4,760.000 dinarjev, v okraju Grosuplje pa 2,201.000' dinarjev.
Vpis drugega ljudskega posojila dobro napreduje tudi v mariborski oblasti, kjer je 75.208 vpisnikov vpisalo 94,157.000 dinarjev, v goriški oblasti pa Je 22.320 vpisnikov vpisalo 27,721.000 dinarjev. Tudi v mariborski oblasti je nekaj okrajev, kjer vpis ljudskega posojila ne poteka zadovoljivo, to velja predvsem za okraj Maribor-okolica, kjer so vpisali šele
8.256.000	dinarjev.
V	OKRAJU KRAGUJEVAC JE BILA ENA TRETJINA OBVEZNOSTI TAKOJ PLAČANA
V prvih štirih dneh vpisovanja ljudskega posojila so v oblasti Kragujevac vpisali skupno 114,380.000 dinarjev. Vplačali pa so že 35,039.000 dinarjev. Od okrajev v tej oblasti se je najbolje izkazal resavski okraj, kjer so doslej vpisali nad 10,230.000 dinarjev. Najbolje so se izkazali prebivalci v vasi Porodin, kjer so vpisali 1,752.100 dinarjev in v vasi Bobovo 1,133.700 dinarjev. V samem mestu Kragujevcu pa so doslej vpisali
20.834.000	dinarjev, od tega pa so takoj vplačali 4,368.000 dinarjev.
JDgesioiiia in vojna na Koreji Ljudska inšpekcija ~ močno sredstvo delovnih
Korejski spopad, ki je vzbudil po vsem svetu val različnih komentarjev, je bil hkrati tudi težak udarec proti vsem miroljubnim narodom sveta. Vsi narodi sveta se zavedajo resnosti položaja, ki je nastal s tem spopadom in vedo, da bi utegnil ta spopad spraviti v nevarnost mir v svetu. Dejstvo je, da so vsi narodi sveta tako azijski, kakor tudi evropski, vedno stremeli po svoji svobodi in nacionalni neodvisnosti. Toda sedanja korejska vojna, ki se vodi pod tem geslom, v svojem bistvu ni osvobodilna vojna, marveč vojna za interesne sfere velesil. Severna Koreja, ki je pod vplivom Sovjetske zveze, je začela to vojno z izgovorom, da hoče združiti severni in južni del Koreje, ki sta po Jaiponski kapitulaciji postali ločeni državi. Če bi se ves ta spopad razvijal dalje s takim ciljem, bi morali razumeti trdno odločenost vsega korejskega ljudstva, da doseže svojo neodvisnost.
Toda ta spopad ima v svojem bistvu drugačno vsebino in cilje. Za lepimi gesli o združitvi vse Koreje se skrivajo hegemon ietični interesi velesil. V Koreji se danes praktično borijo za interesne sfere velesil, v kateri pa so Korejci zgolj topovska hrana. Razumljivo je, da tak položaj ne koristi stvari miru in mednarodnega sodelovanja. Tovariš Kardelj je v svoji izjavi, ki jo je dal uredništvu »Borbe« o stališču Jugoslavije do vojne na Koreji, dovolj jasno povedal, da informbirojevski vrhovi, ki že tri leta brezglavo napadajo naše narode, ne morejo izvajati drugačne politike v odnosu do drugih držav. Razumljivo je torej, da korejsko ljudstvo, čeprav je dnevno izpostavljeno najhujšem trpljenju, v takih pogojih ne more pričakovati izboljšanja svojega položaja. Vsa dosedanja praksa nas dovolj prepričljivo uči, da je vsako gibanje za svobodo svoje države že v naprej obsojeno na neuspeh in propad, če se slepo pokori politiki in ciljem, ki jih narekuje neka tuja država. Tudi sedanji korejski spopad potrjuje upravi čenost in točnost take ugotovitve.
Naši narodi so vedno s simpatijami spremljali razvoj borbe in uspehe vseh gibanj, ki so imela za cilj osvoboditev svoje države izpod tujega gospostva, podpirali smo jih zato, ker smo sami za svojo svobodo prelivali potoke krvi. Nikdar pa .nismo in ne bomo podpirali drža-
P 0 S
ve, ki je pozabila na interese svojega lastnega ljudstva in jih podredila hege-monističnim interesom katere koli druge države. Ker so naši narodi vedno priznavali pravico narodov do samoodločbe, ni težko razumeti stališča, ki smo ga zavzeli do korejskega vprašanja v Organizaciji Združenih narodov.
Mi smo se od vsega začetka borili za to, da se korejsko vprašanje reši na podlagi samoodločbe Korejcev, brez sodelovanja ali celo mešetarjenja velesil, katerih cilji vsekakor niso v interesu združene Koreje. Ker smo najodločnejši zagovorniki takega reševanja mednarodnih spornih vprašanj, se naša delegacija v VS ali katerem koli organu Združenih narodov ni nikdar naslanjala na noben blok, ker se je pač zavedala, da bi s takim ravnanjem samo podprla hegemo-nistične načrte velesil v Koreji. Zato ima izjava tov. Kardelja o našem stališču do vojne v Koreji dvojen pomen.
Prvič — predstavlja veliko moralno pomoč vsem tistim silam, ki odklanjajo imperialistične spletke in mahinacije na Koreji in drugod v svetu in, ki iskreno želijo, da bi vojna v Koreji ne privedla do novega svetovnega požara.
Drugič pa ta naša izjava vsemu svetu kaže odkritost in globoko naklonjenost naše zunanje politike, ki pride posebno do izraza v trdni odločnosti in volji naše države, da se vsa mednarodna vprašnja rešujejo v duhu samoodločbe narodov ter iz nje izhajajočega priznanja enakopravnosti malih in velikih držav v duhu načel Ustanovne listine Organizacije Združenih narodov.
Korejski konflikt ne bo rešen vse dotlej, dokler ne bodo prenehali e posamezne države izigravati OZN kot močan instrument miru in mednarodnega sodelovanja. Reši se lahko samo ob iskrenem sodelovanju vseh držav, ki bodo ob izključitvi katerega koli tretjega pomagale korejskemu ljudstvu pri njihovi borbi za neodvisnost. To stališče bo vodilo tudi našo delegacijo na bližnjem zasedanju Organizacije združenih narodov, ki se bo trudila, da s svojim delom prispeva k čim hitrejši ureditvi tega vprašanja, tako v interesu svetovnega miru, kakor tudi v interesu korejskega ljudstva samega.
VETU
V tem in prihodnjem mesecu se bodo tudi v Sloveniji drugič vršile volitve za ljudske inšpektorje. Ljudska inšpekcija je v okviru Ljudske fronte in sindikatov bila ustanovljena lansko leto, ko so v sindikalnih podružnicah podjetij in ustanov, kakor tudi v osnovnih frontnih organizacijah, bile prvikrat izvoljene skupine ljudskih inšpektorjev. Že v prvem letu je bilo ustanovljenih nad 20.000 skupin z okrog 100.000 ljudskimi inšpektorji, ki so znatno pripomogli, da so se odpravilo številne nepravilnosti, posebno na področju trgovine in družbene prebrane.
Skupine ljudskih inšpektorjev so prostovoljni kontrolni organi ljudskih množic. Ljudski inšpektorji tesno sodelujejo s komisijami državne kontrole in jim ne smejo biti slepo podrejeni. Kot organizirana oblika vseljudske kontrole so ljudski inšpektorji v nrvi vrsti organi ljudskih množic in so zato dolžni upoštevati in zbirati pripombe in pritožbe državljanov. Ljudski inšpektorji, ki morajo skrbeti za zaščito pravic vsakega državljana, imajo nalogo paziti, če vsak delovni človek v svojem službenem odnosu ali pa kot državljan v svojem zasebnem življenju lahko pravilno izkorišča vse svoje pravice in mu morajo, če je to treba, s svojim posredovanjem pomagati.
Najvažnejše naloge ljudskih inšpektorjev so na področju življenjskega standarda in družbeno socialnih ustanov. Terenske skupine ljudskih inšpektorjev po osnovnih organizacijah Ljudske fronte v mestih, skrbijo za delo poslovalnic na trgu, v trgovskih in obrtnih obratovalnicah, nadalje v ambulantah in dispanzerjih, otroških ustanovah, menzah, restavracijah itd.
Ljudski inšpektorji na vasi pa morajo poleg kontrole dela zadružnih poslovalnic in delavnic predvsem skrbeti tudi za pravilno izvršitev setve, odkupa in pobiranja davkov, se pri izvajanju teh ukrepov boriti proti spekulantskim poskusom posameznikov ter proti nepravilnostim, katere delajo organi ljudske oblasti.
Skupine ljudskih inšpektorjev podjetij in ustanov, pa se naj zanimajo za poslovanje menz in ekonomij, za čuvanje ljudske imovine, ter za zaščito pravic delovnih ljudi. Razumljivo je, da ljudski inšpektorji kot predstavniki množic lahko posredujejo tudi v drugih primerih, pri čemer se morajo držati osnovnih na-
Na generalni »knpččtnl OZN, ki bo pričela 19. septembra s svojim delom, bo sovjetsko delegacijo vodil zunanji minister Andrej Višinski. Z njim bo potovalo na to zasedanje 67 članov sovjetske delegacije.
*
V	znak solidarnosti z delavci tekstilne industrije v Bombayu, ki že stavkajo. Je vodstvo sindikata napovedalo za 7. september generalno stavko. Napovedujejo, da bo v stavki sodelovalo nad 1 milijon in pol Indijskih delavcev, ki zahtevajo izboljšanje delovnih pogojev.
Predsednik bonske vlade Adenauer je predložil predlog, naj zavezniki proglasijo mirovno stanje z Nemčijo ln naj vrsta pogodb nadomesti okupacijski statut.
*
V	Kalkuti so aretirali 8 vidnih predstavnikov indijske Komunistične partije, katere so obdolžili protldržavne dejavnosti.
*
V	zvezi s povabilom Jugoslovanskega nacionalnega odbora za obrambo miru, je te dni prispel v Jugoslavijo na obisk John Boyd Orr, predsednik britanskega nacionalnega odbora za mir.
Parlamentarna skupina Nacionalne zveze centra v Grčiji je na svojem sestanku sklenila da ne bo sodelovala v Venlzelosovl vladi.	t
Francosko ministrstvo notranjih zadev je prepovedalo tiskanje ln razmnoževanje dveh španskih komunističnih časopisov, ki se tiskata v Parizu.
Včeraj so se namestniki zunanjih ministrov štirih velesil, ki imajo nalogo sestaviti mirovno pogodbo z Avstrijo zopet sestali Zahodni diplomati sl od te seje ne obetajo ničesar. Sovjetski predstavnik Zaru-hin vztraja namreč, da je sklenltev mlrovnc pogodbe z Avstrijo odvisna od uredltve trža-škega vprašanja, zahodne sile pa o tem no čejo slišati ničesar. Zahodne sile očitajo Sovjetski zvezi, da namenoma ovira sklenitev mirovne pogodbe, ker bi rada obdržala
Obvestilo
Dne 17. septembra t 1. bo ob 9. uri dopoldne v »Domu sindikatov« na Miklošičevi cesti 22 (sejna dvoran aO v I. nadstropju ustanovna skupščina RO sindikata delavcev in nameščencev živilske predelovalne industrije Slovenije z dnevnim redom:
1.	Važnost in pomen ustanovitve RO ter njegove naloge.
2.	Volitve republiškega odbora m njegovega finančnega nadzorstva.
Centralna uprava Pripravljalni odbor v Ljubljani
še naprej svoje čete v Avstriji ln vzdolž prometnih zvez na Madžarskem In v Romuniji.
Prejšnji mesec je 70 uslužbencev policije sovjetske okupacijske cone v Nemčiji pobegnilo v zapadna področja Berlina.
V nedeljo je bila zaključena konferenca 1! pomočnikov ministrov držav-članlc Atlantskega pakta. Po končani konferenci ni bilo Izdano nobeno uradno poročilo. Kakor poročajo, so na konferenci razpravljali o načinu finansiranja oborožitve drzav-članlc
P Vprašanje vrhovnega komandanta nad vsemi vojaškimi silami držav-članlc severo-atlantskega pakta Je ostalo prav tako nerešeno in bo predloženo v pretres vojaškim strokovnjakom. Poročajo, da se bodo v oktobru sestali v Washlngtonu šefi štabov In vojni ministri 12 držav severoatlantskega pakta.
člani sindikatov tekmujejo v prostovoljnem delu po turnirskem načinu
Tako, da združeni v grupah, brigadah ali podružnicah tekmujejo kot kolektivi med seboj pri raznih prostovoljnih delih v efektu dela, v kakovosti dela ter v odstotku udeležbe, to je v tem, kateri kolektiv dosega v določenem času (štirinajst dni, mesec dni) največjo udeležbo glede na število članov. Seveda je tudi v ostalih točkah tekmovanje obseženo v daljšem časovnem razdobju, tako da. uspehi kakega kolektiva ne morejo biti plod trenutnih, kampanjskih naporov kolektiva.
Turnirski način tekmovanja je bil posebno uspešen pri gradbi stanovanjske stavbe v Albanski ulici, ki jo gradijo ljubljanski poštarji — člani sindikata s prostovoljnim delom. Prav zasluga takega načina tekmovanja bo, da bo dvonadstropna stavba, kljub vsem težavam, še ta mesec pod streho.
Povprečno opravijo PTT uslužbenci Ljubljane samo pri stanovanjski stavbi mesečno nad 2200 prostovoljnih delovnih ur.
Počitniško letovanje naših otrok
Ljudska oblast je s pomočjo množičnih organizacij pripravila letos počitniška letovanja v mnogo večjem obsegu kakor prejšnja leta. Iz Lli Slovenije je šlo letos nad 40.000 otrok na počitniška letovanja, ki so jih organizirali: ministrstvo za prosveto (centralna letovanja šolskih otrok), okrajna poverjeništva za prosveto (za šolske otroke njihovih področij), ministrstvo za socialno skrbstvo (za bosanske otroke), GO-liKS (za obmorska letovanja), GO-SZ (za učence v gospodarstvu), teritorialni odbor železničarjev (za otroke svojih članov), CK-LMS (za pionirska in mladinska taboren j a), IO.OF (za otroke zadrugarjev), ministrstvo za znanost in kulturo (za visokošolce). Vse delo v zvezi z organizacijo počitniških letovanj je vodila posebna republiška komisija pri ministrstvu za prosveto.
Za izdatno prehrano otrok in mladine v počitniških letovanjih je zvezno ministrstvo za trgovino in preskrbo odobrilo posebne fonde zagotovljene preskrbe.
Po osvobojenju je število počitniških le~ tovanj od leta do leta naraščalo:
V letu:	Število letovanj: ^letovanjih*:
jggg	_ 615 otrok
1945	12	3.327
1946	42	11-628	„
1947	76	13.592	„
1948	108	14.8o6	„
1949	143	23.j00	„
Izbor otrok za letovanje se je Vršil po
zdravstvenih in socialnih kriterijih. Osnovni smoter počitniških letovanj je zdravstvena okrepitev otrok. V vzgojnem pomenu pa so predstavljala letovanja dopolnitev vzgojnega dela v šoli, družini ter pionirski odnosno mladinski organizaciji. Otroci so ob igri doživljali vesele dni, spoznali domovino m delovno ljudstvo, širili in poglabljali si svoje znanje, privajali se življenju v skupnosti, discipliniranosti, higienskim navadam in kulturnemu odnosu do okolice. Življenje je v počitniških letovanjih potekalo pod vod: stvom poklicnih vzgojiteljev po načrtu, ki harmonično združuje delo in pouk z zabavo in razvedrilom.
Ljudska oblast je pristopila letos k teinu delu s praktičnimi izkušnjami iz prejšnjih let. Pri tem ni štedila z materialnimi izdatki ki bodo bogato poplačani s tem, da bo mladina po vrnitvi z letovanja osvežena m spočita laže obvladovala težave v šolah m delavnicah ter doraščala v telesno m moral-no čvrste in zavedne delovne ljudi.
Gozdna gospodarstva LRS so uspešno tekmovala
Po strmih cestah Pokljuke, Jelovice in Jezerskega se premikajo z lesom težko obloženi pet in osem tonski kamioni. Neumorno, od zore do mraka, večkrat celo ponoči vodijo pridni vozači težke stroje po nevarnih cestah v dolino, kjer čakajo lesno-industrijski obrati na novo hrano za svoje, nikdar nasičene žage.
Delovni kolektiv Gozdarskega avto-
POPRAVEK	p o dj etja"] ? 1 e d' 's et ru di "da nebi zasta-
V številki 19. »Delavske enotnosti« ■ j za delovnimi kolektivi ostalih pod-5 maja t. 1. je bil objavljen članek ,j - ■ i’—i- ——---	:■ cmrn-
d naslovom »Zakaj propada plavalni v Mežici«, v katerem je med
izen v Mežici«, v katerem je mecf ‘Ugim rečeno, da so mežiški rudarji , priliki zveznega tekmovanja rudar -:ih delavcev sestavili svojo Sportino iprezemtamco, toda, ko je šla lista k ivnatelju v podpis, jo je začel samio->ljno spreminjati z izgovorom, da so in ti delavci v podjetju nepogreslji-in da bodo šli na zvezno prvenstvo Raso tisti, ki jih bo rudnik najlaže
ogrešail.	,
Ker se je naknadno ugotovilo, da ti oda tiki, katere sem dobil od nekate-ih funkcionarjev TD Mežica, niso bili ovsem točni in ker direktor rudnika ležica takih pomislekov ni podajal, to sotovitev v toliko popravljam.
Kočan Vinko
jetij. Vsak posamezni vozač in sovo-zač, kakor tudi osebje mehaničnih delavnic se dobro zaveda, kakšnega pomena za izvrševanje petletnega plana je spravilo lesnih mas iz gozda do žage ali železniške postaje.. Saj imamo šoferje, kot so tov. Krničar Lovro, Mrak Janez ter Trampuš Karel, ki so bili v prvem polletju vsak mesec proglašeni za udarnike, mnogo je pa tri ter štiri kratnih udarnikov.
V začetku leta. ko je bil še. visok sneg v vseh gorskih nredelih, kjer se nahaja les, so šoferji kljub temu vršili
prevoze, ker so dobro vedeli, da je le z devizami mogoče nabaviti razne stroje za našo mlado industrijo, laito je bila v marcu planska naloga dosežena s 117%, v maju pa s 110%. čeprav je bila to herojsko borba zaradi pomanjkanja rezervnih delov za kamione. N« sindikalnih in partijskih sestankih pa so delavci dajali vedno in vedno nove predloge za izboljšanje prevozov.
Tako so začeli vlivati ojmene in glavne ležaje za motorje znamke OM -Orione, katerih ni bilo mogoče nabaviti iz inozemstva. Po zaslugi mehanikov tov. Pirc Alberto, Zavodnik Stanka, Pavletič Romana ter nekaj ožjih sodelavcev. je odšlo v promet več vozu, ki so stala zaradi pokvarjenih ležajev.
Uvedeno je bilo tekmovanje med poslovalnicami, brigadami in posamezniki za večjo storilnost. Uspehi niso izostali, saj se je storilnost dvignila zn ?0%. Zn vse delo si je delovni kolektiv v prvem polletju osvojil prehodno zastavo od Glavne direkcije lesne proizvodnje.
S ČIMBOLJ MNOŽIČNIM VPISOM POSOJILA BOMO DOKAZALI SVOJO ZAVEST, MOC IN LJUBEZEN DO SVOJE DOMOVINE!
Hudi v borbi proti napakam
vodil, kakršne določa uredba o ljudskih inšpektorjih.
Dosedanji uspehi dela ljudskih inšpektorjev so pokazali, da ta ustanova široke ljudske kontrole predstavlja eno najvažnejših oblik demokratičnosti naše državne ureditve in da so prav zato bile tudi dosežene številne uspešne intervencije, ki so pripomogle ljudski oblasti, da je odpravila že vrsto napak in pomanjkljivosti svojih organov na terenu. Poleg zborov volilcev, na katerih člani ljudskih odborov polagajo račun svojega dela, predstavlja ljudska inšpekcija eno najširših in najuspešnejših oblik demokratične kontrole ljudstva in odgovornosti organov oblasti pred ljudstvom. Važnost in učinkovitost dela ljudskih inšpektorjev je toliko večja, ker lahko vsak dan posredujejo ob vsaki nepravilnosti, katero opazijo, dočim je s pomočjo ostalih ustanov ta kontrola in odgovornost pred ljudstvom samo občasna.
Ge ocenimo dosedanje delo ljudskih inšpektorjev, potem jasno vidimo, da ta oblika demokratične kontrole še vedno ni dovolj izkoriščena. Kakor pri drugih oblikah sodelovanja ljudskih množic pri delu ljudske oblasti, tako tudi ljudska inšpekcija ni pokazala povsod dovolj aktivnosti, marsikje pa niti ni bila dovolj seznanjena s svojimi nalogami.
Slabo delo ljudskih inšpektorjev je če-sto vzrok birokratskega pojmovanja posameznih državnih organov, ki samovoljno delajo in se hočejo izogniti ljudski kontroli. Še bolj pogosto Ra pride do slabega dela ljudskih inšpektorjev, ker te skupine niso organizacijsko trdne, ker se njihov sestav čestokrat menja, ker ne poznajo dovolj svojih nalog, predvsem pa zato, ker jim sindikalne podružnice, frontovske organizacije in organi državne kontrole ne pomagajo dovolj.
Najboljše uspehe so. doslej pokazale skupine ljudskih inšpektorjev pri frontnih organizacijah v mestih. Z ustanavljanjem komisij za ljudsko inšpekcijo v vseh svojih organih, od glavnega odbora do osnovnih frontovskih organizacij, je Ljudska fronta predvsem v mestih izdatno podprla delavske inšpektorje. Toda tudi v mestih, kjer so bili doslej doseženi zadovoljivi uspehi, ljudska inšpekcija v glavnem obiskuje le menze, restavracije, poslovalnice in ambulante, zelo malo pa se briga in pazi na zakonitost pri delu organov oblasti, pri uveljavljanju državljanskih pravic in drugih važnejših nalog, ki jih ima..
Še slabše je delovanje skupin ljudskih inšpektorjev na vaseh. Čeprav je
tudi tara vrsta primerov, ko je ljudska inšpekcija uspešno posredovala predvsem v borbi proti špekulantom, so zelo pogosti primeri, da v celih okrajih skupine ljudskih inšpektorjev obstajajo samo formalno, ali pa te skupine sploh niso sestavljene, V Sloveniji na primer, doslej ni bilo ustanovljenih okrog 259o skupin ljudskih inšpektorjev in to predvsem na vasi. Slični primeri so bili tudi v drugih republikah in so prav sedaj, ko se pripravljamo na ponovne, volitve ljudskih inšpektorjev, te priprave v nekaterih okrajih slabe, kar ponovno dokazuje, kako se pojmuje važnost te ustanove.
V	podjetjih in ustanovah poleg dobrih primerov, v splošnem delu ljudskih inšpektorjev ni zadovoljivo. To je predvsem rezultat slabega dela sindikalnih podružnic, ki niso niti pri volitvah dovolj poskrbele, da bi se v te skupine pritegnili in izvolili aktivni ter sposobni člani, prav tako pa se tudi pri poznejšem delu večina podružnic ni brigala, ali inšpektorji aktivno in kako delajo.
Uspešno delo ljudskih inšpektorjev je v glavnem odvisno tudi od pomoči komisij državne kontrole. Tudi s te strani je bilo precej brezbrižnosti in zelo malo pomoči, ponekod pa tudi preveč »podrejanja« ljudskih inšpektorjev komisijam državne kontrole. To se je kazalo predvsem, da so se ljudski inšpektorji zaposlovali pri nalogah, katere je bila dolžna izvesti komisija državne kontrole, marsikje pa je prišla do izraza tudi dušitev iniciative ljudskih inšpektorjev, ker se je njihovo delo usmerjalo samo na nekatere določene naloge, ne da hi se upoštevale pritožbe, katere so prinašali.
V	pogledu pomoči ljudskih inšpektorjev je najvažnejša naloga komisij državne kontrole, da jih s pomočjo sestankov in seminarjev usposabljajo za pravilno izvrševanje nalog, da so z njimi v najtesnejšem stiku in jim dajejo pobude in navodila za delo.
V	tem času, ko se bodo ponovno vršile
volitve za ljudsko inšpekcijo, morajo sindikalne in predvsem frontovske organizacije sodelovati pri pravilnem izbiranju ljudi, ki bodo to nalogo sposobni uspešno vršiti, pozneje pa jim morajo stalno pomagati in dajati vzpodbude za njihovo čim aktivnejše delo. Tako se bo ljudska inšpekcija v polni meri razvijala kot važen činitelj v borbi naše Partije in naših narodov proti birokratičnim pojavom, zlorabam in nezakonitostim — za krepitev resnične socialistične demokracije.	»Rad«
V kakšnih primerih bomo ustanavljali
Kemlslle v slinitKalnth povratnicah
Sklepi XII. plenuma Centralnega odbora ZSJ govorijo o ukinitvi sklepov IV. in VI. Plenuma Centralnega odbora v pogledu obveznega ustanavljanja komisij za posamezne sektorje.
Upravni odbori podružnic bodo ustanavljali po svojih potrebah in dolžnostih stalne in začasne komisije. Posamezne komisije lahko obsegajo eden ali več sektorjev dela; organizacijski, za agitacijo in propagando, tekmovanje, tarifna vprašanja, , bigiensko-tehnično zaščito, socialno zavarovanje in zdravstveno zaščito, oddih, preskrbo, stanovanja, fiz-kulturo in šport ter Ljpdsko tehniko.
Kako je treba ta del sklepa XII. plenuma izvajati? To je v prvi vrsti odvisno od tega, kako bomo v kolektivu organizirali sindikalno delo, ker .je^od dela podružnice odvisno, ali se bo članstvo politično vzgajalo potom raznih oblik agitacijsko-propagandnega in ideolosko-pdlitičnegar-dela. Od dela podružnice je odvisen tudi uspeh pri mobilizaciji članstva za izpolnitev nalog, katere stojijo pred kolektivom posebno danes, ko delovni ljudje prevzemajo gospodarstvo podjetij’ v svoje roke. Od organizacije dela v’ sindikalni podružnici je odvisno, kako bomo skrbeli za člane, za njihove potrebe in njihove upravičene zahteve.
Sklepi XII. plenuma Centralnega odbora ukinjajo v sindikalnih vodstvih večino komisij, ustanavljajo pa se od časa do časa posamezne komisije po potrebi. Na ta način se ho dosegla skupna odgovornost v delu sindikalnih vodstev, ker je treba, da o tem sklepajo kolektitno vsi člani odbora.
To ne pomeni, da se bo s mla j v vseh podružnicah in ostalih sindikalnih organih razrešilo takoj vse funkcionarje po vseh sektorjih. Rilo hi napačno, če bi se sklepi razumeli tako šablonsko. Pomen teh sklepov je prav za prav v tem, ker odstranjujejo iz sistema dela' sindikalnih organizacij vsako šablono in dajejo polno samostojnost sindikalnim vodstvom, da odločajo, kako se bodo razdelile naloge med člane. Na primer, gotovo je, da s6 v podružnicah ne bo takoj pristopilo k razreševanju kultu rno-prosvetnih referentov, ker bi v tem primeru upravni odbori trenutno prekinili zvezo s. članstvom in zadržali nadaljnji razvoj kultu rnopros vetnega dela, te najvažnejše sindikalne dejavnosti. Preden hi prišlo do tega, je treba, da se za ^kulturno-prosvetno delo aktivizira več članov volonterjev. Sindikalne aktiviste in funkcionarje je treba zadolžiti po planu dela sindikalne podružnice. Danes je najbolj važno usmeriti delo sindikalnih organizacij na seznanjanje članov kolektiva z zakonom o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji, s pomenom volitev v delavske svete in važnost vpisa ljudskega posojila. Ta naloga ne more biti prepuščena samo enemu članu upravnega odbora sindikalne podružnice, ampak je treba, da vsak član upravnega odbora prevzame po eno od teh nalog. Tako se na primer lahko zadolži člane odbora za posamezne oddelke ali posa-
mezne sindikalne skupine, da tam organizirajo agitacijsko propagandno delo v zvezi z volitvami delavskih svetov itd. Vsi člani odbora morajo biti prvi mo-bilizatorjl članstva pri izpolnjevanju nalog, ki stoje pred kolektivom.
Zakaj je prepuščeno upravnemu odboru sindikalne podružnice, da sam odloča, kako bo zadolžil posamezne člane odbora in ali bodo obstajale kakšne stalne in začasne komisije? Zato, ker ima lahko vsaka podružnica svoje posebnosti, ker je dosedanji sistem dela naših organizacij bil tak, da so se komisije obvezno ustanavljale tudi tam, kjer za to ni bilo potrebe. Na primer, v podružnici neke ustanove ni posebno važnp da se ustanovi stalna komisija za zaščito dela, niti da je kakšen član sindikata stalno zadolžen za ta sektor. Če se pojavijo kakšna vprašanja iz tega sektorja, nepravilna sistematizacija ali podobno, se lahko po potrebi ustanovi tudi posebna komisija, ki bo izvedla pregled sistematizacije in dala predlog upravnemu odboru podružnice, ki bo o tem zavzel svoje stališče. Tovariši v podružnici naj razmislijo ali je treba, da obstaja komisija za stanovanja, ker so tudi primeri, kjer se trenutno ne gradijo stanovanja in ni možnosti za izboljšanje položaja in je predlog podjetju za zgraditev stanovanj že predložen. Drugače je, če se na primer v nekem kraju dovršujejo stanovanjske zgradbe, pa je vprašanje, kako se bodo stanovanja razdelila. Tedaj se lahko ustanovi začasna komisija, ki bo odboru predlagala, ta pa bo to rešil z upravo podjetja. Za ideološko politično delo je treba ustanoviti stalno komisijo pri odboru sindikalne podružnice, ne-glede ali je to v ustanovi ali v podjetju. V nekaterih večjih podjetjih Jro treba ustanoviti komisije tudi za zaščito dela. tekmovanje, socialno zavarovanje in letni oddih. O tem morajo odločati podružnice same in ne smejo prezreti, da bodo delavski sveti prevzeli del tega dela, katerega je do sedaj reševala sindikalna organizacija. Pr,i tem je važno misliti tudi na to, da delavski sveti ne bodo mogli trenutno reševati vseh problemov, kateri so jim namenjeni in jim bodo morale sindikalne organizacije še nekaj časa pomagati. Istočasno je treba stalno delati, da se delavski sveti usposobijo za gospodarjenje podjetij.
Vsa ta in druga načela pri reševanju organizacijskih vprašanj sindikalnega dela — ne smejo tovariši, ki vodijo delo podružnic in ostalih organov sindikatov po sklepih XII. plenuma prezreti, ko pristopajo k reorganizaciji.
* Zato je treba, da se pri izvajanju omenjenih sklepov Centralnega odbora — odgovorni tovariši z njimi seznanijo, da proučijo in pravilno razumejo nov način .dela v sindikatih. Samo z vztrajnim deti elom pri pravilnem izvajanju sklepov XII. plenuma bomo odpravili vse škodljive, birokratske pojave v delu naših organizacij in razvili med članstvom širšo aktivnost in kolektivno odgovornost za delo.
Ob prevzemu v Litostroju
1 ostati so gospodaril ss sooiem
Malokdaj so zveneli zvoki himne »Hej Slovani« tako zmagovito, kot tistega sobotnega popoldneva, ko so delavci Litostroja slavili prevzemanje uprave tovarne v svoje roke.
Od modernih stanovanjskih hiš ob široki Litostrojski cesti pa vse do orjaških belih zgradb livarne, obdeloval-nice in drugih tovarniških oddelkov so vihrale z oken, betonskiii nosilcev in žerjavov zastave, med njimi pa so se vrstile slike, gesla in venci.
Še pred 4 leti so se tod razprostirala prazna polja ljubljanskega predmestja, zdaj pa se razvija ena izmed največjih tovarn za vodne stroje v srednji Evropi, ki že danes zavzema površino okrog 320.000 kvadr. metrov.
Med visokima poslopjema livarne in čistilnice so se zbrali okrog okrašenega odra, na katerem sta nastopala zbor in orkester Slovenske filharmonije, delavci Litostroja, še dopoldne so odlivali razbeljeno železo v pripravljene kalupe, obdeloval; na težkih stružnicah turbinske dele, montirali sesalke, kon-
danjem stanju podjetja. Res je Litostroj star šele 4 leta, toda tradicija borbe Slovencev za moderno strojno tovarno je še mnogo starejša. Pred vojno so delale v Ljubljani precej manjše strojne tovarne, ki so bile nekak prednik sedanjemu Litostroju. Ko
poudaril direktor Pečar. Litostroj je prevzel tudi izdelavo vseh tistih turbin, ki jih niso hotele dobaviti zaradi zahrbtne blokade informbirojevske države. Posebno navdušenje delavcev so vzbudile direktorjeve besede: »In-formbirojevci trdijo, da v Litostroju
Napori in uspehi tržiških kovačev
Življenje tržiških kovačev ni lahko, Dnevni grafikoni so pokazali ogromne, čeprav so vajeni kladiva, jekla in vročih skoro nekdaj nedosegljive uspehe. Plan peči, se morajo trdo boriti za postavljene je bil dosežen in presežen za 52'/* v mejim naloge. Zato so po značaju trdni kot seču juniju. Nekatere dni so plan pre-njihovo jeklo, hkrati pa veseli in delavni, segli za 150%.
Kovači v »Tržiški tovarni kos in srpov«, Dnevno so se delavci
srpov«,
ki letos vodijo veliko bitko za izpolnitev
	
po opravljenem delu ustavljali pred grafikonom, ki je
pa so takrat kapitalistični izkoriščevalci delavci stavkajo, vj pa veste sami naj-
tovarno zaprli in delavstvo odpustili,	-A—1*~1'	J -1---------
je zbranim delavcem na sestanku takratni strokovni tajnik zveze kovinarjev Franc Leskošek, današnji zvezni minister, med drugim dejal: »Za nas delavce je gotovo danes žalosten dan, ko se likvidira podjetje, v katerem je marsikdo od nas našel svoj kruh, pa tudi prišel ob svoje zdravje. Vendar pa vam zagotavljam danes, ko se sicer Strojne tovarne likvidirajo, da bo Ljubljana še imela strojne tovarne, večje in lepše kot je to podjetje. Teh strojnih tovarn ne bodo gradili in vodili tisti, ki so danes likvidatorji tega podjetja, ampak nekdo drugi.« Te besede so bile danes uresničene. Leta 1946 so’ se začela gradbena dela, 1. sep-
' :■
____m i
V Litostroju so na slavnostni prireditvi prevzeli delavci tovarno v svoje roke
struirali nove naprave, zdaj pa so se vsi — livarji, obdelovalci, monterji, ključavničarji, mizarji, električarji, inženirji in tehniki zbrali v prazničnih oblekah, z obrazi polnimi ptinosa, da prevzamejo upravo tovarne.
tembra 1947 je v novozgrajeni livarni že steklo prvo razbeljeno železo v kalupe, danes pa Litostroj že v največji meri izpolnjuje svojo nalogo industrializacije in elektrifikacije države. V 13 Iiidrocentralah se že vrtijo turbine, ki
bolje, da ste stavkali tako, da ste samoiniciativno delali za plan namesto 8 ur, tudi po 12 in 14 ur.«
Kolektiv Litostroja, ki danes proizvaja 11 krat toliko kot leta 1947, je požrtvovalno izpolnjeval vse zaupane proizvodne naloge od 1947 leta naprej — leta 1947 s 106%, leta 1948 s 104,4%. leta 1949 s 109 in prvo polletje 1950 s 114%. »Prepričan sem, da bo tudi v bodoče naš upravni odbor s pomočjo vas vseh uspešno vodil podjetje, ki nosi ponosno ime našega velikega voditelja tov. Tita, kj je uresničil veliko geslo Marksa in Engelsa — Tovarne delavcem« — je med drugim rekel predsednik upravnega odbora Litostroja Stane Jeločnik in odkril spominsko ploščo. Skromno, a jedrnato so na njej delavci Litostroja vklesali v spomin na veliki dan besede: »3. september 1950 — danes smo prevzeli upravo tovarne.«
V imenu predsednika sveta za strojegradnjo FLRJ Franca Leskoška je nato direktor/podjetja Franc Pečar izročil ključe tovarne predsedniku delavskega sveta racionalizatorju in udarniku Ivanu Pavšlju.
Ob koncu je kolektivu čestital v imenu vlade in CK KPS član Politbiroja CK KPS doktor Jože Potrč. Pozorno so poslušali delavci njegove besede. »Naša socialistična Jugoslavijo je edina država, ki dejansko uresničuje velika gesla Marxa in Engelsa. S svojim primerom postojamo vzor za vse napredne množice sveta, ki želijo mir, demokracijo in socializem .. «
Že med samimi poslušalci so bili prvi, ki so tem besedam pritrdili. Med delavci »Litostroja« je sledil proslavi tudi napredni ameriški novinar Philips, ki je prehodil že pol sveta in ki je med vojno sodeloval tudi kot borec naše partizanske vojske. Na vprašanje, kaj misli o predaji podjetja, je odvrnil: »To, kar se danes dogaja pri vas. to je najvažnejše, kar doživlja Evropa v tem čašo.«
Tržiški kovači spretno kujejo svoje izdelke
proizvodnega plana, so imeli v začetku leta veliko težav, ki so ovirale njihovo delo. Že takoj v začetku leta je tovarna občutila informbirojevsko gonjo, ker nismo prejeli kontingentov surovin.
Končno kot blisk iz jasnega, tovarna je zaživela — surovine so tu. le zagrabiti je treba. Že je bil sestanek tovarniške celice skupno s sindikalnim odborom ter vodstvom podjetja. Sklep je bil napravljen, nadomestiti je treba, kar je zamujenega. V tovarni naj se sestavijo brigade, ki jih bodo vodili najboljši udarniki. Uvede naj se brigadno tekmovanje in podeljevanje prehodnih zastav najboljšim brigadam in posameznikom.
Uspeh je bil ogromen. Že v maju je bil kolektiv na 10. mestu med kovinskimi podjetji LRS. Toda prišel je zadnji, odločilni mesec junij, kovači so še z večjo voljo in vnemo delali za čim boljši uspeh.
S ploskanjem so pozdravili svojega so jih izdelali delavci Litostroja, pri-
direktorja Franca Pečarja, ko je stopil na govorniški oder. ki je pred njimi in zastopniki vlade LR Slovenije podal poročilo o razvoju Litostroja in o se-
pravljajo pa se turbinski deli za nadaljnjih 30 novih elektrarn. »Že samo s tem je dovolj prikazana naša odgovornost do petletnega plana« — je
Uvrsti!' so se med prve
II• užbšncž ECŽ so uresničili geslo:
Kdor delo maš tudi vlad-
Let« 1901, to je približno pred petdesetimi leti, so po ljubljanskih ulicah prvikrat zabrneli motorji električne cestne železnice. Takratno stanje ECŽ v Ljubljani je bilo dokaj borno in žalostno, saj so imeli na razpolago le 14 voz, ki jim jih je odstopila električna cestna železnica v Gradcu.
Prva proga novozgrajene cestne železnice je bila izpeljana od sedanje postaje skozi mesto do Zaloške ceste in dolenjskega kolodvora. Cestno železnico je upravljala takrat maloželezniška družba, kjer so imeli prvo besedo in največ vpisanih delnic delničarji iz Siemens Scliu-ckert Werke. Kako neznatna je bila takratna cestna železnica v primeri z današnjo, je razvidno iz nekaterih številk, ki v grobih obrisih vse do danes prikazujejo njen razvoj. Tako je prva proga, po kateri je 6. septembra 1901 začel voziti prvi električni voz, merila komaj 5,2 km, d očim današnje omrežje cestne železnice meri že nad 19 km. Šele leta 1931 so začeli z gradnjo podaljška proge proti Št. Vidu in Viču. Poleg tega pa so zgradili novo remizo ob Celovški cesti in novo transformatorsko usmerjevalno postajo na sedanji Prešernovi cesti. Vsa ta dela so seveda vodili tujci, Nemci, ker mestni očetje pri ljubljanskem magistratu niso imeli pravega zaupanja v' lastne strokovnjake.
Leta 1934, t. j. tri leta pozneje, so omrežje cestne železnice ponovno razširili s tem, da so pod vodstvom domačega strokovnjaka dr. Kersnika zgradili krožno progo proti Sv. Križu, leta 1940 so položili tir od vojne bolnice do sedanje končne postaje v Mostah, lani pa so obnovili še preostali del proge od Dolenjskega mosta do Rakovnika.
Z vedno večjim porastom prebivalstva mesta Ljubljane se je temu primerno povečal tudi prevoz potnikov na cestni železnici. Medtem ko so vozovi in prikolice prvo leto obratovanja prevozili komaj 226.800 potnikov,- se je prevoz potnikov po drugi svetovni vojni dvignil na
15,393.000	potnikov letno, v lanskem letu pa celo na 43,155.000 potnikov.
Vedno večji razvoj socialistične Ljubljane postavlja pred kolektiv ECŽ nove težke in odgovorne naloge, zato bodo že v letošnjem letu vozili prvi trolejbusi na progi Ljubljana—Ježica, v doglednem ča su po bodo položili drugi tir od pivovar ne Union do sedanje rermize ter drug:' tir od Prešernove ceste do zadnje po staje na Viču. V zvezi s tem bodo zg ra dili 10 novih prikolic in jih izročili \ promet.
Kolektiv uslužbencev ECŽ v Ljubija«, je nedvomno eden listih kolektivov, k' so vodili neustrašno borbo proti števil nim izkoriščevalcem delavskega razred tako v Avstriji, kakor tudi v bivši Jugo elaViji. Veliko je število uslužbencev, ki se še dobro spominjajo borbe za osemurni delavnik v predaprilski Jugoslaviji,
saj so takrat morali delati 10 dnevno, dela proste dni pa so imeli le trikrat v mesecu. Zaradi neznosnih razmer so na pobudo takratne partijske organizacije v kolektivu organizirali enotno strokovno organizacijo, katero so usmerjali in vo dili požrtvovalni člani kolektiva tov Urbanija Jernej, Kozamernik Franc hfanfel Alfonz, Štefanič Frane, Matul Janez, Lej Leopold in Stražar Matevž Omenjeni tovariši so bili granitni stebe organizacije in so člane kolektiva vzg a jali v pravem revolucionarnem duhu. vzpodbujajoč jih k neizprosni borbi za pripadajoče jim pravice.
'Rezultat plodnega in uspešnega dela strokovne organizacije se je pokazal že v prvem letu njenega obstoja. S povečanim pritiskom protiljudskih režimov se je končno napolnila mera potrpežljivosti tudi pri članih njihovega kolektiva.
Po osvoboditvi se je v kolektivu začelo novo življenje. Pred kratkim so izvolili nov delavski svet, ki šteje 37 članov. 2. septembra so izvolili 9 članski upravni odbor, med katerimi so tudi člani kolektiva Ivan Gale, ki je izvoljen za predsednika upravnega odbora, Jernej Urbanja, Maks Klajnšek in Jože Volmut.
Po referatu upravnika podjetja tov. Janeza Žagarja, ki je podal izčrpno poro-čilo o bodočih nalogah, pred katerimi stoji kolektiv in o finančnem stanju podjetja, so na poslopju remize odkrili spominsko ploščo in zasadili spominsko lipo. Sekretar partijske organizacije ECŽ tov. ^61 ^ian- govoril o veličastni borbi cestnih železničarjev, ki so končno doča-ali zgodovinski dan v svojem podjetju, ,P, se Jo uresničilo revolucionarno ses'o: Kdor dela, naj tudi vlada.
za predelava, v marmelade in džema v Ajdovščini
Delovni kolektiv Tovarne likerjev in sadnih izdelkov v Ajdovščini je v prvi polovici četrtega leta petletke dosegel lepe in vidne uspehe. Svoj proizvodni plan je izvršil z 245% ter tako ponovno dokazal svojo politično zavest pri izgradnji naše socialistične domovine.
Da je bil dosežen takšen uspeh pri izpolnjevanju planskih nalog, je bilo treba poleg politične zavesti posameznika, reorganizirati proizvodnjo in revidirati norme. Pri teh dveh osnovnih nalogah, kateri sta bili dosledno izvedeni, je sodeloval celotni kolektiv s sindikalno in partijsko organizacijo na čelu. Na drugi strani pa so se redko proglašali udarniki in s tem dobili priznanje za svoje delo. Tudi dobro vpeljan brigadni sistem dela je mnogo doprinesel k utrjevanju delovne discipline in k zvišanju produktivnosti dela. Vsako zanujanje na delo je odpadlo, zmanjšali so se vsi izostanki, ki so se znižali od 14,8% na 6,2% v primerjavi z lanskim letom. Med brigadnim tekmovanjem, ki je stalen način dela tega
kolektiva, se je uvrstila v proizvodnji med prve brigada sodarjev, v administraciji pa komercialna brigada. Najboljši delavec v transportni brigadi pa je tov. Pušpan Jože.
Tudi produktivnost dela se je dvignila nasproti lanski za 82%. Najboljše brigade prejmejo ob zaključku mesečnega tekmovanja prehodno zastavo in denarno nagrado.	R. R.
prikazoval vse te uspehe. Iz dneva v dan se je podjetje dvigalo na višje in čast-nejše mesto, tako da je ob zaključku tekmovanja zasedlo 3. mesto v tekmovanju kovinskih tovarn LRS. Podjetje je dobilo za ta svoj uspeh pohvalo glavnega odbora ZSS. Vsem kovačem se je njihov jeklen obraz sprostil v nepopisen izraz veselja, kajti čutili so, da so za svoje napore dobili priznanje naših višjih forumov.
Tovarna je dala že nekaj novatorjev in racionalizatorjev, ki so s svojimi novimi postopki v izboljšanju proizvodnih procesov in strojnih naprav prihranili podjetju že mnogo denarja. V tovarni je bilo proglašenih v maju 30,- v juniju 21 udarnikov, kar je za malo podjetje kot je tržiška tovarna kos in srpov zelo mnogo. Med najboljše in najzaslužnejše, ki so največ pripomogli, da je tovarna dosegla tako častno mesto v I. polletju 1950, spadajo tovariši: Pančur Pavel, Šparovec Kristja, Berlot Rudolf, Srečnik Karol, Kogoj Lovre, Zaletel Franc, Tomazin Vinko, Železnikar Štefan, Čuk Alojz, Kogovšek Ivan, Polajnar Anion, Janc Franc, Korpič Štefan, Kolišnik Polde in še mnogo udarnikov in udarnic, ki jih tu nismo imenovali. V tovarni imajo trije kovači odlikovanje za delo.
Kolektiv »KOVIN A«
je v kulturni postrežbi med prvimi
Tudi drobna trgovska mreža koraka po začrtani poti v izpolnjevainju nalog petletnega plana. Kolektiv »Kovine« v Ljubljani, ki zajema najtežjo stroko trgovanja, je v tem letu vodil izredno težko borbo pri nabavi blaga, da je usipel založiti svoje poslovalnice s predmeti za široko ipotrošnjo. V tovarnah n,i bilo dobiti nobenih viškov, zato so se morali nasloniti le na lokalno proizvodnjo. Toda tudi tu so nastale težave zaradi pomanjkanja surovin, katere so morali iskati po vseh virih.
Z uvedbo prostih cen se je borba za nabavo blaga še povečala ter so pri tem posebno poslovodje naših poslovalnic pokazali vse svoje trgovske zmožnosti in samoiniciativo.
Delovni polet pa je še podkrepilo tekmovanje, ki ga je vodilo podjetje skupno s sindikalno podružnico. Posebno razgibanost je doseglo v »Mesecu kulturnega trgovanja«.
Za svoje napore je bil kolektiv nagrajen in je prejel republiško prehodno zastavo.
VZORNO DISCIPLINO je kobilarna Lipica
prednjačila v tekmovanju
F ECŽ so zbrali najboljše delavce v svoj upravni odbor
Ob skrajni zahodni meji države, oddaljen 5 km od Sežane leži mali, ali zelo dobro urejen konjerejski obrat »Republiška kobilarna Lipica, ki je bila ustanovljena pred 370 leti, od koder izhajajo glasoviti »lipicanski konji«. Delovni kolektiv te kobilarne so vse od njene ustanovitve sestavljali izključno primorski Slovenci tako, da so v sedanjem delovnem kolektivu pravnuki delavcev, ki so bili v kobilarni zaposleni že pred stoletji.
Čeprav je kobilarna po osvoboditvi bila skoraj brez konj, ki so jih nemški okupatorji po kapitulaciji Italije z ljudmi vred odgnali v Nemčijo, a zgradbe razdejane, je vendar kolektivu uspelo, da je v dveh letih obnovil osnovno čredo konj, uredil poslopja in hleve in s tem ustvaril pogoje, ki so dovoljevali prehod k intenzivnemu gospodarstvu tako, da so v letošnjem polletju lahko tekmovali z ostalimi kolektivi in pri tem dosegli pohvalno diplomo GO ZSS.
Vodilno vlogo pri tem delu sta imeli isnovna partijska organizacija in sindikalna podružnica, ki je v svoje vrste za-ela 100 odstotkov vseh zaposlenih v pod-etju in s svojimi komisijami obvlada vse ektorje dejavnosti.
To sodelovanje je pripomoglo, da je v >odjetju pravilno uveden brigadno dese-!inski sistem dela, da je 73 odstotkov vseh tel normiranih in da je tekmovanje talni način dela. V letošnjem polletju je tevilo udarnikov naraslo od enega v začetku leta, na 21 ob zaključku polletja, od katerih je eden petkratni udarnik, eden trikratni, štirje dvakratni udarniki in 15 enkratni udarniki.
Tudi na sektorju mobilizacije notranjih rezerv so doseženi dobri rezultati,
saj so prvotni plan delovne sile, ki je znašal za prvo polletje 64 delavcev, znižan na 48, t. j. za 25%, pa so kljub temu vse planske naloge pravočasno izvršene.
Tako je plan konjereje za prvo polletje izvršen s 102%, plan govedoreje s 85%, plan proizvodnje mleka s 164%, plan oddaje mleka s 144, plan oddaje klavne živine s 361%, plan poljedelstva s 150% in plan košnje s 102%.
Razen tega je kolektiv postavil 6000 mt. ograje na pašnikih, popravil in prebelil delavska stanovanja, uredil cisterne za vodo in na novo betoniral in tlakoval kraško napajališče na planini Poček.
Delovna disciplina je vzorna, neopravičeno je v prvem polletju izostal samo 1 delavec.
Tudi kar se tiče preskrbe in stanovanj za delavce je stanje primerno. Delavci stanujejo v prostornih in higienskih stanovanjih, ki imajo deloma tudi kopalnice, za tiste pa, ki v stanovanjih tega nimajo, je urejena skupna kopalnica.
Za drugo ljudsko posojilo so se tudi dobro pripravili. Na množičnem sestanku 21. t. m., ko so si izbrali kandidate za delavski svet. so se obvezali, da bodo vpisali 64.000 din posojila.
Važen činitelj pri delu in uspehih kolektiva je tudi vaški kolektiv organizacije AFŽ, ki zasluži vse priznanje, ker nesebično priskoči na pomoč podjetju vsako-Rrat, kadar je kakšno sezonsko delo ogroženo zaradi pomanjkanja delovne sile. Samo v prvem polletju je kolektiv AFŽ Lipica napravil pri košnji, pletvi korenja in na vrtu 925 ur prostovoljnega dela.
DEKLE
V vaseh, raztresenih po pobočjih, med katerimi se vije ozkotirna sarajevsko-ze-leniška proga, imajo že od nekdaj navado, da stari ljudje ob jesenskih in zimskih večerih pripovedujejo povesti.
Te povesti .so bile vedno odraz stremljenja in želja teh hribovcev. Nekoč, ko so v vseh teh krajih vladali osmani, se je pripovedovalo o legendarnem junaku Cer-čeles Aliji, katerega strel ni ubil in sablja ne ranila*; ko so Sarajevo preplavile modre uniforme avstrijske monarhije, so vedno, kadar so odhajali na trg v mesto, skrivaj snemajoč kape pogledovali na kraj, kjer je bomba raznesla Gavrila Prin-čipa. Za časa trojne kraljevine se je pripovedovalo o junaških ljudeh, ki so razbili največ glav žandurjem in financar-jem: ko pa so v Bosno na nemških tankih pridivjali tisti, ki so kot obeležje svoje ideologije in svojega dela, na zelenih kapah nosili mrtvaške glave, tedaj se je pojavila povest o * starcu romarju in o nekem nepoznanem partizanu iz Sutjeske, kateri je nemške bombe lovil v roke in jih metal nazaj*.
Še danes se ta nekdanji- običaj ni pozabil. Se vedno ob večerih pripovedujejo povesti. Samo vsebina se je nekoliko spremenila. Odkar so na Neretvi začeli brneti kompresorji, ropotati težki betonski me Šolniki in odkar se slišijo detonacije min, je odšla v pozabo povest o bombah in mitraljezih ter se je od ust do ust, od hiše do hiše, od vasi do vasi raznesla povest o Mari Jeličcvi.
Ko je nekega večera sonce zahajalo za okoliškimi hribi in sc dotikalo samo še vrhov pobočij, si ni nihče mogel misliti, da bo tista noč kaj drugačna kakor nešteto drugih, saj se je mrak skoraj neopaženo m mehko, kakor vedno, spuščal nad dolino. V barakah, na delovišču pri velikem rovu je vladala tista običajna živahnost, ki napolnjuje taborišča pred počitkom. Poleg studenca je bilo po večerji slišati ropotanje porcij vseh mogočih oblik, velikosti in barv, s katerih so si ljudje prizadevali z mrzlo vodo oprati ostanke masti. V dekliški sobi so stresali odeje in nekje v baraki se je slišala mala ustna harmonika.
Delovni dan brigadirjev je šel h kraju. Vsaka minuta je prinašala večji mir v taborišče. Na še pred kratkim velikem ognju, se je svetlikala samo še pojemajoča žerjavica. Taborišče je objela tiha junijska noč.
Zamolklo grmenje je zbudilo zaspalo taborišče. V dekliški baraki so se dvigale izpod toplih odej zaspane glave in se premikale k oknom. Zvezdnata noč je izginila Bliski so sekali težke nevihtne oblake. Vsak trenutek je v hribih odjeknil grom. Veter je žvižgajoč zaganjal v steklo množine velikih dežnih kapelj in v daljavi je bilo slišati zamolklo bobnenje. Kakor da so se nekje odtrgali hribi, pa se kotalijo in premetavajo ter stresajo zemeljsko površino. Dekleta so vstajala in gledala v neprodorno, kakor testo gosto temo. Odmev zamolklega bobnenja se je slišal vse jasneje.
»Neretva* — je nekdo zašepetal v sobi
Najstrašnejše kar se je moglo zgoditi, se je zgodilo. sNeretva prihaja.<
Mara Seličeva je pritisnila čelo na okno. Zunaj se je v odsevu bliskov videlo, kako se mladi jeseni upogibajo pod udarci vetra. Vsak čas je nekje zagrmelo. Skozi žvižganje vetra in grmenje, se je slišalo zamolklo bobnenje Neretve. Hitro, zelo hitro je prihajala bliže.
Pred njenimi očmi je vstala slika. Voda je bila po velikem izkopanem kanalu usmerjena v drugi tak. Veliki rov še ni bil dograjen, toda izhod v staro korito Neretve je bil že predrt. Od vode ga je ščitil le še nasip, zgrajen iz desk in nametanega kamenja. Samo še nekaj dni, da se v predoru strdi mehki beton in Neretva bi zopet lahko krenila po starem toku. A sedaj, hudournik že navaljuje in pod silnim pritiskom se je začel rušiti nasip. Spodaj v rovu se vse podira. Neizbeto-nirani oboki in zidovi odpadajo, se stikajo in meljejo drug drugega. Stroje, kompre-
Z NERETVE
sorje, vagončke in orodje mečejo močni valovi pod ruševine skal, ki se s hribov valijo skupaj s tokom vode. Veliki rov izginja v tem hudourniku.
Njena brigada je na tem rovu pri izkopavanju dobila trikrat prehodno zastavico. Največ znoja, trpljenja in dela je zgrajeneaa v te zidove. Komandant jim je predajal zastavico prav tu na gradbišču. Zadnjikrat so jo prejeli pred nekaj dnevi in ponosno so ogledovali, kako veličastno se dviga dograjena odprtina velikega rova. Tu bo tekla Neretva in se nato, nekaj sto metrov dalje spuščala v turbine. Veliki agregati bodo začeli z delom. In že si predstavlja, kako po tisočih metrih bakrene žioe teče električni tok, kako po dolini brzijo sijajni beli električni vlaki. V' bližini Mostarja pa brnijo stroji v novi tovarni aluminija. Vse to bo premikala njihova Jablanica.
Mara Jeličeva se zdrzne in skoraj odskoči od okna.
•Na rovi* — Zakliče kratko, na hitro ogrne ruto čez ramena in odpahne vrata.
Kratek val vetra napolni sobo z množico mrzlega zraka, nasičenega z drobnimi razbitimi vodnimi kapljicami. Blisk preseka nočno temo. Mara Jeličeva pritegne ruto in utone v nevihto.
Močno trkanje na okno je prebudilo inženirja Jovanoviča, tehničnega vodja izgradnje velikega rova. Vstal je in odprl. Zunaj je stalo dekle.
»Neretva vdira* — je spregovorila Mara Jeličeva. Prsi so se ji hitro dvigale in padale, željno vsrkavajoč mrzli zrak. Mokri, razmršeni prameni las so se ji prilepili na čelo.
Inženir Jovanovič je prisluhnil. Iz daljave se je jasno slišalo zamolklo bobnenje Neretve. Misli so se mu v tem trenutku prenesle na veliki rov. Dekle, vsa mokra in še vedno upehana je stala pred njim.
Jovanovič ni izgubljal časa. Hitro si je nataknil hlače in čevlje, čez nočno srajco pa si je vrgel sivo gumijasto dežno pelerino.
»Teci. Vsi na rovD — je vrgel dekletu in pohitel v noč.
Mara Jeličeva je stekla nazaj proti barakam. Najprej je prišla do svoje.
»Vsi na rov« — je vzkliknila že pri vratih. — >Neretva vdira!«
Medtem ko so se izpod odej druga za drugo dvigale zasanjane dekliške glave, je bila Mara že v drugi baraki.
»Vsi na rov!*...
»Vsi na rovi* ... — je ponavljala od barake do barake.
Taborišče se je vznemirilo. Skozi tu Ijenje vetra in skozi grmenje se je slišalo samo eno: *Na rovi Vsi na rov!«
Mara Jeličeva je bila že daleč naprej. Tekla je čez ledino, kolikor so jo nesle noge.
Na gradbišču novega rova je že stal inženir Jovanovič. Mara je pritekla do njega. Brez besede sta začela metati na nasip deske, hlode, kamenje, pač vse, kar jima je prišlo pod roke. Neretva je bobnela vse močneje. Ostali, prihajajoč drug za drugim, so se hitro lotili dela. Od nekod so privlekli betonske stebre in jih metali na nasip. Neretva je bila višja kakor navadno, toda še vedno je tekla pre cej mirno. Ljudje so delali z grozo v očeh. Vsaka minuta, vsaka sekunda je bila dragocena. Nasip je vidno rastel. Toda brezuspešno. Voda je začela polagoma prodirati pod nasipom na sto in sto odprtinah. Vseh niso mogli zapreti. Nevihta še ni pokazala svojega pravega lica. Najstrašnejši pritisk bo 'šele prišel.
Mara Jeličeva si je popravila obleko Mokra srajca se ji je prilepila na telo. Udarci vetra so jo rezali v mišice. Poleg nje je stal inženir Jovanovič.
»Tovariš Jovanovič — zid!*
»Kakšen zid?*
rZrušimo zid!*
Velik rdečkast zid, ob katerem so se zlivali potoki vode, se je vil med nasipom in vhodom v rov. Inženir Jovanovič je pogledal. Da, zrušil bi se točno pred odprtino rova. To bi preprečilo pot hudourniku.
Polagoma je prikimal z glavo. Mara Jeličeva je v trenutku stekla na breg Neretve. Za njo je hitel Jovanovič. Medtem ko si je prizadeval spustiti motor v pogon, je Mara iz čolna poleg njega izvlekla tri pakete ekrazita in jih potisnila v nedri. Usoda velikega rova je zavisela od nekaj sekund. Voda je začela že na veliko prodirati čez nasip. Ljudje so popustili in se zbrali spodaj ob bregu. Hipoma je blisk osvetlil zapuščeni nasip, razpenjene valove spodaj in Maro Jeličevo, ki se je spuščala ob zidu, s težkim kompresorjem na rami. Dolga gumijasta cev za zrak se je vlekla za njo.
Zgoraj je začel delati motor. Mara je pritisnila kompresor. Odskakovanje svedra ji je stresalo vse telo. Neretva je nevarno šumela. Po laseh so se je zlivali celi potoki vode. Valovi čez nasip so jo zalivali skoraj do vratu. Z vso močjo je pritiskala kompresor. Hitreje, še hitreje.
V začetku je bila nekoliko razburjena, toda paketi ekrazita so hitro napolnili pripravljeno odprtino.
— Ogenj!
Po strmem bregu se je skotalil človek. Blisk je za trenutek osvetlil vso okolico. Cel meter nad običajno povfšino Neretve se je valil hudournik. Valovi so premetavali polomljene veje nekega debla.
Pod zidom se je prižgala vžigalica In drobne iskre iz vžigalne vrvice so se razletele v temi. Maro Jeličeva je odskočila. Eksplozija je stresla zemljo. Zid se je zrušil. Ogromni val je z vso silo udaril v ruševine in se odbil nazaj.
Mara Jeličeva je rešila rov!... S.
Mednarodni plavalni dvoboj
Ssedslis: Jugoslavija
je pohuzal, da imajo Švedi odlične plaval ve
Ob otvoritvi novega plavalnega stadiona v Kolegiji v Ljubljani, je bil 30. In 31. avgusta dvodnevni mednarodni plavalni dvoboj med najboljšimi jugoslovanskimi ln švedskimi plavalci in »vaterpolisti. Plavalni dvoboj je pokazal, da imajo Švedi odlično plavalce, za katerimi pa tudi naši »vaterpolisti ln plavalci ne zaostajajo, ampak jih celo v urno gih disciplinah prekašajo.
Nad 6000 ljubiteljev plavalnega športa, ki je do zadnjega kotička napolnilo novozgrajeni stadion Kolegije, je z zanimanjem
gala švedske tekmovalce Osteranda In Oehllna s prednostjo za nekaj sekund.
Poleg moških plavalnih reprezentanc so tekmovale tudi naše In švedske plavalke. Naše plavalke so tu pokazale vso svojo sposobnost, saj so v štafeti 3X100 m prosto dosegle celo nov državni rekord v času 4:07,8 sek., kar predstavlja lep uspeh v razvoju jugoslovanskega plavalnega športa.
Skokom v vodo in plavalnemu dvoboju pa sledila tudi »vaterpolo tekma, kjer so naši »vaterpolisti v odlični Igri
je v obeh dnevih
Švedska plavalna ekipa
sledilo prekrasnim borbam v posameznih disciplinah ter z navdušenjem pozdravilo uspehe naših in švedskih plavalcev. V prvem dnevu dvoboja ed se pomerili skakalci v vodo kjer so zmagali Švedi, saj so imeli v svoji sredi odličnega skakalca Johannsana, ki je s krasno Izvedenim dvojnim saltom naprej z vijakom priboril svoji reprezentanci kar 16 točk. Tudi naši skakalci so svoje skoke lepo Izvedli, vendar še niso bili kos švedskim tekmovalcem, ki so v tej disciplini pravi mojstri.
Poleg skokov v vodo so Švedi ln naši tekmovalci tekmovali tudi v plavanju 400 m prosto moški, kjer je zmagal Jugoslovan Marjan Stipeti«, ki je bil boljši od Šveda Ostranda le za en zamah roke. Ogorčena borba je bil tudi med našim tekmovalcem Škanato ln švedskim tekmovalcem Larsonom, ki sta 180 m hrbtno preplavala v enakem času 1:12 2 sek. Jugoslovani pa so bili zmagovalci tndi v štafeti 3X100 moški, ki so premagali švedske plavalce le za 1 sekundo razlike.
Kakor v prvem dnevu tako so tudi drugi dan nadmočnl Jugoslovani zmagali nad sveti skimi plavalci v štafeti 4 X 200 m Prosto ter v plavanju 100 m prosto moški, Najlepša borba mednarodnega dvoboja med Švedi in Jugoslovani pa jo bilo vsekakor plavanje 1500 m prosto ali plavalni maraton, kjer sta Jugoslovana Stevanovič in Vidovič premd-
Pogled na dolino Neretve, kjer danes stoji ena naših največjih hklrocentral — Jablanica
v prvem dnevu zmagali z rezultatom 7:4 drugi dan pa so v prijateljskem srečanju zmagali z visokim rezultatom 10:1. V poslednji zelo lepi igri, so se posebno izkazali naši najboljši »vaterpolisti kakor Kovačič, Kurtlni, Kadonlč, Štakula in Grkič, ki so naši reprezentanci priborili tako visoko ln lepo zmago.
Mednarodni plavalni dvoboj med našimi ln švedskimi plavalci bi bil lahko odločen v korist naših tekmovalcev, če bi Imeli več dobrih tekmovalcev za tekmovanje pri skokih v vodo. Tej disciplini plavalnega športa bomo morali posvečati v bodoče več pozornosti.
Kljub temu, da so Švedi odločili mednarodni plavalni dvoboj s 114,5 :104,5 točkami v svojo korist, smo z Izidom tega srečanja lahko zadovoljni, saj so Švedi pred kratkim na evropskem šamplonatu na Dunaju zasedli drugo mesto v Evropi, takoj za francoskimi zmagovalci:
Začetek jesenskega dela zveznega nogometnega prvenstva
3. septembra 1950 je zaradi mednarodne nogometne tekme Jugoslavija : Švedska v Stockholmu odpadlo tekmovanje za nogometno prvenstvo v prvi zvezni ligi odigralo pa se je drugo kolo druge zvezne lige in prvo kolo nogometnega prvenstva v tretji zvezni ligi.
Nogometaši ljubljanskega »Odreda«, ki je eiltnt slovenski zastopnik: v drugi zvezni
ligi, so morali to pot na vroča novosadska
tla, kjer so se pomerili z najmočnejšimi nasprotniki, nogometaši »Sloge« Iz Novega Sada, ki se Je utrdila na prvem ln vodilnem mestu ter ima največ izgledov za vstop v prvo zvezno ligo. Z boljšo tehnično igro je nogometašem novosadske »Sloge* uspelo premagati Ljubljančane z visokim rezultatom 5:0 (1:0) Visoko zmago je slavil tudi član druge zvezne lige »Vardar« iz Skopi,1a. ki je premagal nogometaše »11. oktobra« iz Kumanovega z rezultatom 8:1. Slab dan so Imeli tokrat tudi nogometaši »Kvarnerja« z Reke saj so morali prepustiti zmago z rezultatom 2:3 nogometašem »Proleterja« lz Zrcnjanina. V drugem kolu tekmovanja so se pomerili tudi nogometaši »ililiclonarja« Iz Zagreba z moštvom »Napredka« iz Kraševca ter jih premagali s tesnim rezultatom 2:1. V šabcu pa je nogometašem Podrlnja uspelo premagati zagrebške »Metalce« prav tako s tesnim rezultatom 1:0. Po odigranem drugem kolu prvenstva v drugi zvezni ligi vodi »Sloga« iz Novega Sada z 19 točkami pred »Napredkom«, ki si je doslej priboril 15 točk, ter »Vardarjem« iz Skoplja in »Odredom« iz Ljubljane, ki imata vsak po 17 točk.
Urejuje uredniški odbor. - Glavni a rednik Tone Seliškar - Uredništvo telefon 45-38 In oprava telefon 49-70, Masarykova 14-11 v Ljubljani Izhaja vsak petek. — Mesečna naročnina din 15.— Štev ček. položnice 604-90321-4 — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani.
Prva knjiga V. letnika Novep sveta
Revija »Novi svet«, ki jo z Državno založbo Slovenije izdaja »Društvo slovenskih književnikov« in jo urejuje uredniški odbor, za katerega odgovarja Ferdo Kozak, je centralna slovenska literarna revija. Izhaja že peto leto in je pred mesecem dni iz^la šesta številka, s katero se je zaključila prva knjiga tega letnika.
Revija je široko zamišljena. Poleg čisto literarnih del, kakor lirična, epska in dramatska deda, vsebuje revija razprave, eseje, razglede, kritike, poročila, zapiske in kroniko iz vseh panog slovstvenega delovanja pa tudi izven njega, tako da nudi lep pregled kulturnega življenja, našega in tujega — in tako opravlja pomembno funkcijo v našem kulturnem in političnem razvoju. Razširja tudi od meseca do meseca krog svojih delavcev, priključuje počasi mlade literate in tako ustvarja vez med enim in drugim literarnim razdobjem, obenem pa se polagoma približuje objektivnemu kvaEtetnemu merilu.
V prvi knjigi sodelujejo kot pesniki:
umrli Oton Župančič, Matej Bor, Fr. Albreht, Božo Vodušek, Pavel Golia, Jože Udovič, Anton Vodnik, Tit Vidmar in kot pesnica Lili Novyjeva, Marička Žnidaršičeva in Zora Tavčarjeva.
Poleg naštetih pesnikov prinaša knji->a tudi prevode, to pot G. W. Goetheja Sanje v Valpurgini noči« — prev el Bo ■o Vodušek, »Iz rimskih elegij«, Lynceno 'uvaj na stolpu poje — prepesnil Dušan Ludvik, »Elegija«, »Mohamedova pesem-— prev el Fran Albreht) in Jiri V/olkerja ►Balada o konjačevih očeh« v prevodu Janka Modra. Prevodi so lepi in dognani,
posebno Goethejevih pesmi, ki nam že dajo slutiti lepoto Goethejeve lirike, ki bo v kratkem izšla pri Državni založbi Slovenije.
Kot pripoveidniki so se v tej knjigi predstavili: Juš Kozak, Miško Kranjec, Mira Pucova, Vlado Habjan, Anton Ingolič, Ferdo Godina in Ciril Kosmač. Najboljša epika te knjige sta odlomka Cirila Kosmača: »V žagi« in »Hudo je, človek moj!«, ki znova potrjujeta, da je Kosmač umetnik velike širine. Miško Kranjec je prispeval »Zemlja in človek«, ki jo je imenoval reportažo, je pa v resnici le nekak njegov osebni dnevnik, pisan hitro, s ponavljanimi mislimi, nepoglobljeno in s časnikarskim jezikom.
Revija je prinesla tudi novo literarno zvrst pri nas, namreč odlomke iz scenarijev Drage Šege »Visoška kronika« in Bratka Krefta »Dr. France Prešeren« (prid del: »Slep je, kdor se s petjem ukvarja«), Šegov odlomek je delan na Tavčarjevi podstavi (zato je tudi vprašanje, če spada v revijo), je živ, dramateko zgrajen in — saj že po snovi — občečloveški, zato pozitiven, medtem ko je Kreftov odlomek pisan pod slovensko [perspektivo in zgrajen na zunanje efekte, zato ozek, nepoglobljen in zanimiv le za nas, ki Prešerna in njegova dela poznamo do dna. Seveda se to tiče le teh odlomkov in vsega scenarija, ki ga ne poznam.
Med kritikami najdemo celo vrsto zanimivih knjižnih ocen, ki nas uče pravilnega gledani j a na posamezna literarna dela, čeprav so nekatere še boječe in pre dobrohotne, zavite v kopreno medvrstičen j a (n. pr. Vladimirja Kralja ocena Ko-
zakovega »Osata«, F. M. ocena Malenško v e »Matjaža«), Najbolj razčlenjena in odkritosrčna je kritika Ivana Potrča »O Koprivčevih sestankih«, ki ne uči le bralca, temveč tudi avtorja samega, po svoji objektivni vsebini pa potrjuje, da mora kritik svoje mnenje izraziti brez vsake sentimentalnosti, služeč le svojemu prepričanju in resnici, pa svojemu poklicu, z odkrivanjem napak dvigati literarno produkcijo na umetniško višino.
Gledališko kritiko sta pisala Vladimir Kralj (»Kralj Lear«, »Vsi moji sinovi«, »Školjka«) in Taras Kermavner (»Dama-škrat«, »Goreče srce«), ki sta približala avtorje del in orisala njih gledališko reprodukcijo.
Precejšen del je tudi posvečen našim likovnim razstavam, za katere so napisali kritike K. D ob id a (o Gojmiru Kosu in
Takoj po osvoboditvi je naša ljudska oblast posvetila največjo pozornost osnovni izobrazbi naših otrok in je povsod odpirala no-ve osnovne šole, da Fi prav vsakemu otroku čim bolj omogočila njegovo temeljno izobrazbo. Res je imela sprva težave z učiteljskim kadrom, toda vseeno je bilo v Jugoslaviji osnovanih na novo 2384 osnovnih šol, tem je sledilo še 445 sedemletk in 464 gimnazij, tako da smo imeli dosedaj samo v Sloveniji 146 sedemletk, 43 nižjih gimnazij in 28 popolnih gimnazij.
Da bi pa vsakemu državljanu omogočili tisto temeljno znanje, s katerim bo prav vsak lahko razvijal svoje obzorje, bodisi z nadaljevanjem študija, bodisi s tečaji, raznimi ekonomskimi, železniškimi, industrijskimi šolami itd., je bil letos po-
Francetu Pavlovcu, o razstavi karikatur, o razstavi našega realizma, o spomladanski razstavi), Boris Kranjc (o mariborski razstavi) in F. Šijanec (o razstavi kluba upodabljajočih umetnikov v Mariboru). Žal pa je premalo pozornosti posvečene našim ilustratorjem (obdelane so le ilustracije Miheliča k »Solzicam«!). Tudi te kritike so vzgojne in približujejo bralcem ustvaritve naših likovnih umetnikov in likovno umetnost sploh.
Poleg vsega tega pa revija razrešuje še druge probleme, kakor problem kulturnih rubrik v naših dnevnikih in tednikih problem naše umetne obrti (odprava kiča!), problem našega ljudskega pesništva itd. in je tako zares ogledalo vsega našega kulturnega delovanja in pre-našalka kulturnih doživljanj jugoslovanskih in drugih narodov. — K.
sta-vlj.en princip, da se vpelje obvezna osemletna šolska doba, kar praktično pomeni, da bo vsak naš državljan imel najmanj izobrazbo nižje srednje šole. Tako bodo ukinjene sedemletke in triletne nižje gimnazije. Namesto sedemletk bodo ustanovljene štiriletne nižje gimnazije, sedanje triletne nižje gimnazije pa bodo spremenjene v štiriletne, s čimer se bo osnovna izobrazbena podlaga absolventov nižje gimnazije dvignila in 'ne bo več težav na raznih srednjih strokovnih šolah, na katerih je bil dosedaj pouk zelo težak. Triletni gimnazijci so imeli oib vstopu premalo znanja, ker so bili učni načrti srednjih strokovnih šol postavljeni na bazo štiriletne nižje gimnazije (t. j. na malo maturo).
Jasno je, da novi princip ne bo uve-
ljavljen takoj, temveč postopoma, ker ni mogoče ustanoviti gimnazije prav v vsakem -kraju, kjer je osnovna šola. Zato bodo razporejene nižje gimnazije v središčih, v katere bodo prihajali učenci iz raznih sosednih pa tudi bolj oddaljenih krajev. V središčih bodo osnovani internati za učence zelo oddaljenih krajev. V internatih bodo imeli učenci hrano, stanovanje in kontrolo pri učenju, Kjer ne bo mogoče ustanoviti internata ali pa bo število oddaljenih učencev tolikšno, da internat ne bo mogel sprejeti vseh, bodo KLO v medsebojni povezavi organizirali prevoz učencev v najbližjo nižjo gimnazijo z avtobusi ali kamioni, seveda, če bodo to omogočile ceste. V šoli bodo učenci dobili kosilo, nakar bodo spet odpeljani na svoje domove. Kjer pa tudi to ne bo mogoče, bodo na osnovnih šolah ustanovljeni še štirje višji razredi (osemletne osnovne šole), na katerih bodo učenci pridobivali znanje nižje gimnazije. Tam bodo učitelji visoko prezaposleni, zato bodo imeli vsak četrtek prost dan za odpočit ek in za pripravo. Te osemletne osnovne šole bodo delovale vse dotlej, dokler ne bo mreža nižjih gimnazij popolnoma izpopolnjena, kar bo odvisno od raznih činiteljev kot profesorski kader, zidavni material itd.
In ko bo imel vsak okraj svojo nižjo gimnazijo (ali po potrebi več), bodo razbremenjena naša mesta (Ljubljana, Maribor, Celje), ki bodo sprejemala domače dijaka, s tem pa bodo tudi prenehale dosedanje težave (dopoldanski in popoldanski pouk, prezaposlenost profesorjev itd.), kar bo v veliko korist vzgojnemu uspehu.
Vsekakor pa zdaj stopamo na novo pot v osnovni izobrazbi, in ko bo ta dosežena, bomo stopili na novo, katere cilj bo: vsak državljan naj ima popolno srednješolsko izobrazbo.
Pre os nova naše temeljne izobrazbe v šolstvu