Zanimivosfi. Na drugobarvne narode, ki še niso nikdar videli belega človeka, je napravil prihod tujih mož s čudno kožo prav izreden utis. V raznih potopisih iz celega sveta čitamo, kako divjaki skraja niti verjeli niso, da bi bila bela koža Evropejca pristna. Za človeka, ki je sam crne barve io mu ni prišel pred oči človek svetlejše barve, jo pogled na belca poseben dogodek, ki deluje na črnčevo domišljijo. Zamorec vedno premišljuje in tuhta, od kod nenavadna telesua barva tujca. Bela barva je skoro pri vseh divjib narodih znak žalosti. To sicer ni v skladu z našimi pojmi, ker mi žalujemo erno oblečeni, a bomo to razumeli, če pomislimo: Tudi mi si predstavljamo — strahove kot belo oblečene pošasti. Celo smrt si slikamo v beli haljL Divjaki si predočujejo mrtve v belih pošastnih podobah. Ko so se pokazali Evropejci prvič med drugobarvnimi narodi, so jib imeli za bele — prikazni. Domačini so se ali bali pred duhovi in so se skušali belega človeka otresti z zvijačo ali s silo; zopet drugi so častili svoje umrle prednike kot dobra nadnaravna bitja in so skazovali radi tega tudi belemu človeku bo.žje časti. Špance, ki so podjarmili po odkritju Amerike — Mehiko, so častili skraja domačini kot z neba došle bogove. Ko so prodrli Rusi prvič v Sibirijor so bili v očeh tamošnjih Kamšadalov nebeške prikazni. Anglež Kuk, ki je odkril Tihi Ocan, je bil za prebivalce otoka Havai skraja bog. Beli človek se ni skazal vrednega, da bi ga častil divjak po božje. Domačini so kmalu pogruntali, da so belci drugobojni Ijudje. Prerano je prišlo do prepirov in celo do pobojev med črnim in belim človekom. Bogovi bi morali bili nesmrtni, a pod orožjem divjih Kamšadalov so popadali Rusi v Sibiriji, Mehikanci so pobili Špance in angleški bog Kuk je okusil nasilno smrt na Havajskih otokih. Dandanes ne gleda nobeden divjaški narod v belcu boga, ampak ohranila so se le še imena, ki govorijo, kaj je bil divjaku Evropejec pri prvem srečanju. Predno so bili mnogoštevilni večji in manjši otoki v ogromnem Tihem Oceanu kolonizirani od Evropejcev, je moralo tamošnje prebivalstvo od prvih bel cev prestati strašne grozote. Med odkritelji novih krajev so bili podivjani pomorščaki, morski roparji, pobegli kaznjenci in drugi tem podobni ničvredneži. Ko so 9e naselili v te bajno lepe in bogate kraje pozneje Evropejci kot trgovci, uradniki, misijonarji itd., so se maščevali domačini premnogokrat tudi na teh nedolžnih nosilcih kulture radi Kiočinov zgoraj omei>jenih odkri teljev. ¦|..i .,<¦... Divjak je amatral všakega belega človeka odgovornega za dejanja drugega belca. Dolgo časa je trajalo, predno so divjaki uvideli, da pripada beli človek raznim narodom. Po dolgih letih je šele uvidel drugobarvni človek, da je belec, ki je moril in ropal med divjaki, jih zastrupljal z opojnimi pijačami, in oni belec, ki ga uči krščanske vere, omika in raznih znanosti, nekaj povsem drugega. Da je dosegel belec pri prvem srecanju z divjakom dostojanstvo boga, k tenra so mu pripomogle v znatni meri novodobne iznajdbe, ki so bile domačinom neznane. Med temi predmeti ja bila: puška, ladje, vžigalice itd. V Novi Gvineji fmenujejo domačini Evropejca še danes može strelce radi prvih titisov učinka strelnega orožja. Še le po letih so prepoznali divjaki copernije belega človeka in uvideli, da so to praktične reči in nič kaj nadnaravnega. V onem trenutku, ko je divjak spoznal, da je prvotno oboževani belec preobložen z napakami, je postal tudi sam samozavesteft in se skuša otresti belega boga. Misijonarju, ki je pridigoval Maori vojščakom na Novi Zelandiji o ljubezni do bližnjega pred bojem z Angleži, je odgovoril poglavar sledeče: »Te besede povej §e Angležem, tl JiBi bolj rabijo nego moja vojska.« ;f ; '* Ko so čuli severni Eskimi zgodbo o Adamu ter Evi, so rekli, da sta morala biti prva človeka Evropejca. Evropejec hoče vedno več imeti, kakor rabi. Ponosne so besede glavarja bolivijanskih Indrfancev belcu, ki je spremljal njegovega neCaka: »Glej predvsem, da se ne bo navadil mladi Indijanec krasti, ker tatvino zaničujemo. Glej, da bo ostal vreden imena Gnaraya Indija' nec!« Iz i*avnokar navedenih besed nikakor ne zveni slepo občudovanje belega človeka. Domačin je spoznal, kaj je na Evropejcti dobrega in kaj je slabega. Narodna zavest divjaka se je vzbudila in on sprejema danes od bleca le to, kar se rmi zdf dobro! Tornado. Vsako leto eitamo o groznih opvistošenjih, katere povzročajo po Ameriki siloviti viharji, ki se imenujejo tornado. Kako nastane tornado, o tem si niti danes niso edini učenjaki. Posrečilo se je vibar v nastoju ter razvoju fotografirati in ugotoviti, da je njegova najmanjša »irina 3 m, največja pa 3 km. Silovitost viharja si lahko predstavljamo, če pomislimo, da divja s hitrostjo od 250 do 450 m na eno sekundo. Navadni viharji, ki pa so že tudi opasni, vlečejo po 30 do 40 m na eno sekundo, Kadar nastopi tornado svoje uničcvalno delo, je njegova sila večja nego vseti v istem času na svetu delujočih lokomotiv, parnih in električnih strojev, —• sploh vseb človeških in živalskih moči. Tornado so doslej opazovali le od Ka« lifornije v Ameriki v pasu preko Spodnje Indije, Kitajske in na japonskih oto kih. V naslednjem hočemo podati par pritnerov razdejanj tornada: i' ut.; , Dne 20. septembra 1927 je razsajal iornado po amerikanskih pokrajinah, po katerih teče reka Mississippi. V mestu Saint Louis, ki šteje tri četrt milijona prebivalcev, je bilo od tornada ubitih 90 oseb, 600 težje ranjenih in podrtih 5500 hiš. Škoda je bila večmilijonska. Tornado v Miami na amerikanskem polotoku Florida je zahteval dne 18. septembra 1926 — 242 smrtnih žrtev in veliko ranjencev. Tornado, ki je divjal po ravnokar omenjenih amerikanskih ravninah pred lansko leto, je uničil 1500 oseb. V prejšnjih časih so bile izgube človeških življenj mnogo večje. Združene države so organizirale proti tornado posebno varnostno službo. Predpojavi tornada so namreč pred nastopom viharja vidni in se da ljudi pravočasno posvariti, da si otmejo vsaj svoje golo življenjo. V posebno nevarnih krajih so zgradili pod zemljo takozvane tornadokleti, kamor bežijo ljudje, predno zatuli tornado. Ako vleče tornado ob morski obali, se razširi vihar tudi na raorje. Burja povzroči v morju dva toka. Eden tok nastane naravnost po viharju in žene od vseh strani vodo proti središču tornada. Drugi tok nastaja s premikanjem viharja in se nagromadijo cele gore valovja in odplavijo vse, kar jim pride nasproti. Pri taki priložnosti je bila 18. septembra 1906 v pristanišču kitajskega inesta Hongkong vržena težka trgov ska ladija iz morja daleč na obrežje. Leta 1876 in sicer dne 1. noverfibra, se je pojavil tornado v morju ob izlivu reke Gaiiges v Sprednji Indiji. Morsko yalovje je dpseglo višino 14 m in je odplavilo z rilevih polj 100.000 ljudL Na enak način je uničil tornado v mesecu septeinbru 1900 v Galvestonu v Severni Ameriki 6000 ljudi. Radi te nesreče sc pozidali z neizmernimi stroški 5 in pol km dolg obramb,ni zid, ki se je sijajno obnesel iu odbll valovjo, ko je nastopil v avgustu 1915 ponovno tornado. Hvala Bogu, da so ti nepopisno grozni viharji omejeni le na primeroma ozke površine zemlje in jih v naših krajih še sploh nikoli ni bilo. * muu in lifer wina Pri letošnjem visokem sncgu in pasje ostri zimi smo sedeli v dobro zakurjeni krčmi pri vinski kaplji. V naši družbi je bil tudi gostilničar, ki nas je zabaval s pripovedovanjem raznih zanimivosti in smešnic. Eden od gostov je odprl vrata in v sobo smukne domači maček. Pri pogledu na premraženo žival pravi krčmar: »Pa verjamete, da prinese ta le moj maček liter vina na mizo?« Vsi so se krohotali tej trditvi in očifali krcmarju debelost farbarije. Ta se je priduševal in prisegal na istinitost mačkove zmožnosti. Prerekanja med krčmarjcm in gosti so šla tako daleč, da je prišlo do stave.---'iu ¦ r - ' -¦ Pisec teh vrst se jo vadljal za 2 Stefana najboljšega, ako bo muc prinesel liter vina na mizo. Gostilničar je natečil liter vina in ga postavil pred nas. Steklenico je ovil v servijeto, kakor se to napravi navadno pri kuhanem vinu. Vsi smo uprli pogled v copernijo, ki bi imela priti. Morall smo kmalu odstopiti bd mize, ko je poklical krčmar mucka in ga zvabil z božanjcm v naročje. Žival je posadil na ralilo na mizo, da je bilatik pred steklenko. Maček je gledal napeto v liter, gospodar ga je še vedno božal po hrbtu, da je muc zadovoljno predel. Kar naenkrat ga je pograbil močno za rep in ga dvignil kvišku. V trenutku, ko je preplašeni mijavkar zgubil pod seboj trdo mizo in bi naj zacepetal v zraku, se je oprijel s kremplji prvih dveh tac z obupno krčevitostjo servijetr v kateri je bil zavit liter vina. Krčmar je držal v zraku i.a rep mačka, ta liter in cela čudna procesija je romala iz ene mize na drugo. Najprej je postavila žival liter na trdo mizo, krčmar je izpustil rep in maček je skočil zmagoslavno pod mizo. Česar nismo hoteli verjeti pred nekaj minutami za nobeno ceno, to se je doigralo istinito pred očmi številnih gledalcev in šegavi krčmar je dobil na občudovanje vsehstavo. Opisani dogodek je resničen in se je doigral pred dnevi v Mariboru v dobro znani gostilni pri glavnem kolodvora. Najkrajše družinsko ime je na Francoskem. V Parizu živi gospa, ki je lastnica dobro obiskane kavarne in se piše: O. V Normandiji je vas, ki se zove: O. V tej vasi ima svojo posest plemenitaš, ki se tudi piše: O. Drugo najbolj kratko dražinsko ime je v Nemčiji. V pokrajini Švaben živijo plemenitaši: Ow. Na Švedskem se piše znamenit iznajditelj: Sk. Na stradajočih psih so opazovali, da so zgubili po 54 do 58 dneh stradanja polovico prejšnje teže, po 77 dneh pa 60 odstotkov. Čisto navadna črna muha ima lahko v enem poletju 120 milijonov potomcev. Limona vsebnje 10 odstotkov sladkoi ja. Zgorajna trditev je resnična in jo bo težko verjel, kdor je okusil kislo limouo. Starost umetnih zob. V 5. stoletju pr. Kr. so poznali stari Etruski, ki so prebivali v Zgornji Italiji, umetne zobe. V italijanskem muzeju v Cornetto imajo shranjena dva umetna sprednja zoba iz rimskih časov. To sta dva živalska zoba, ki sta bila pritrjena v človeški čeIjusti za dva obročka na druga dva sosedna zdrava zoba. Lobanja novorojančka vsebuje polog možganov tri odstotke tekočine. Pri 20 let starem človeku se poviša tekočiuft na približno 7% in pri 601etnem starčk« na_14%. Človeški možgani posedajo možnost, da lahko popoliioma izločijo nekatere zmožnosti. Ako se človek temeljito zagleua v kako stvar, ne sliši nič. Ako pa poslušaš kaj s posebno napetostjo, po« tem ne vidiš nič. Izredna starosl pri veduem zdiavju. Oče zdravnikov Hipokrat je dosegel sta rost 140 let in ni bil nikoli bolan. Vprašali so ga, kako je vendar živel, da je dočakal tako visoko starost. Odgovoril je: »V celem življenju se nisem nikdar popolnoma do sitega najedel.«