Ljubljana, 1. avgusta 1940. — Leto XIII. — Št. 52. Poštnina plačana v gotovini GLASILO KR.JCA.N JKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Vež realizma! Nemoteno naprej! Tovariš Musek je pred nedavnim napisal v »Pravici« članek o apostolatu. Ko ugotavlja socialne dolžnosti katoličanov, pride do že mnogokrat izražene ugotovitve, da katoličani nismo storili svoje dolžnosti do socialnih okrožnic in izvedbe njenih namenov. To za nas, kakor za tovariša Muska ni nič kaj novega. Ko na eni strani to ugotavljamo, moramo na drugi strani le reči, da si krivde za neizvedbo socialnih naukov Cerkve, mi slovenski krščanski socialisti ne moremo pripisati. Z ozirom na to, je tudi že preveč širokogrudno, če ugotavljamo, da katoličani na splošno niso upoštevali naloge, katere so jim bile naložene. Ce že hočemo ugotoviti krivdo, potem moramo hiti že toliko na jasnem, da brez nadaljnjega pokažemo na tiste katoličane, ki nosijo to zgodovinsko krivdo. Člani JSZ pa morajo biti izredno zadovoljni, da se k tistim ne morejo prištevati. Ni to kakšno slabičarsko izmotavanje, čista vest je to, vest, ki ti ob vsaki uri zatrjuje, da si v svoji skupnosti storil za socialno izboljšanje po navodilih Cerkve vse, kar je bilo mogoče. Ce se potem nam delavcem ni posrečilo družabni red obrniti tako, kakor smo bili prepričani da je potrebno. potem pač ostane samo ugotovitev, da je to bilo tako težko, da je bilo in je še v zvezi z zaporom, kaznijo, nezaposlenostjo in preziranjem na vse strani. Kako zanimiva je ugotovitev nekega francoskega komunista, poslanca, ki jo svojemu tovarišu, katoliškemu poslancu zabrusil v obraz, da katoličanom ne zameri, da imajo svoj socialni nauk, zameri le to, da ga ne izvajajo. Ta ugotovitev, ki je bila zapisana v začetku ocene Gosarjeve knjige o Socialnem nauku Cerkve, ki je izšla v »Dejanju«, velja pač za vse one, ki so stali na »merodajnih mestih«, ki so imeli oblast v rokah, ki so vodili društva, ki so vodili celo narode. Velja za vse katoliške podjetnike, za vsa katoliška društva, ki se za vsa taka vprašanja nikoli niso zanimala. Kaj je do danes pomagalo grmenje proti komunistom, kaj lepi in ganljivi uvodniki, ko pa niti v svoji katoliški in majhni Sloveniji nismo, oziroma niso uresničili niti to, da bi bil vsak stan in to posebno delavski, enakopraven! Kje so potem šele mezde, kje delovni čas, zaščita mladoletnih, oddih, dopusti, resnično socialno upravljanje fondov in socialnih davščin, ki jih je toliko in ki jih delavstvo s tako natančnostjo plačuje?! In vendar — zanimivo — je splošen prikaz od strani delavskih neprijate-ljev^ tak, da je le delavec kriv, da se družabni red ne spremeni. Kolikokrat se naglasa tista potrebnost po popolnejšem človeku, ki ne pride že en- i nf!..P?v!'*•]?• Kapitalistično meščnu-sko politični človek, tolaži malega človeka s tem, da tako dolgo ne bo bolje, dokler se človek v bistvu ne spremeni. Kako dolgo bi kmetje v dobi za staro pravdo morali čakati, cla h; se vsi dvignili do tiste popolnosti, k.i je nikoli ne bomo dočakali? O, grofom je to takrat moralo biti prav, kajti ves ta cas, če ne zmerom, hi jini morali biti sužnji in ponižni tlačani. In še toliko vzrokov leži na delavstvu, da ne pride do lepšega življenja. Ko mora na eni strani gledati, da postane »nov« človek, mora še verovati v evolucijo in zraven ponižno čakati na novi red. Pa bi vendar bilo tudi tako le- Nov razvoj v svetu zahteva vso pozornost. Ker vladajo na novo nastajajoči red v družbi različni ipogledi, smo sklenili," da .bomo priobčevali članke naših tovarišev, kako ti gledajo na razvoj dogodkov. Danes priobčujemo prva članka. Vabimo pa, da se pridno oglašajo tudi drugi tovariši. — Urednišitvo. Z zanimanjem prebiram in razčle-njam najrazličnejše poglede v prihodnje dni. Vsi smo sii namreč edini v spoznanju, da prihaja nekaj novega, da se stari red kruši in razpada. V pričakovanju novega, boljšega in pravilnejšega smo vsi. Vendar ne smemo v tem pričakovanju zagrešiti itežke napake, da bi se namreč vdajali iluzijam alii si kovali n top isti on e načrte in poglede. Takšno počenjanje hi bilo zidanje gradov v oblake in nihče ne bo imel od (tega nikoli prav nobene koristi. Bolj kakor kdaj moramo biti danes realisti. Realizem jo bil vedno najbolj trdna in gotova osnova, na kateri so bili vsi pogledi zgrajeni kot na preizkušenih temeljih. Zdi se mi, da si mnogi med nami delajo precej velike utvare im precej iluzorne predstave o prihodnjih dneh! Spričo zadnjih s v e to v nopo 1 it ionih dogodkov je takšen zainos čiisto razumljiv, vendar ne sune biti izključna vsebina naših pogledov in naših stremljenj. Brez dvoma, misliti moramo, kako se je treba pripraviti za prihodn je dni, vendar ne simemo biti v tem pripravljanju preveliki optimisti in sprejemati svojih nalog v (bodočnosti v najbolj lagodni obliki in mori. Zdi se mi, da bo naše delo v bližnji prihodnosti moralo pokazati še silno mnogo idealizma. .mnogo večje borbenosti in življenjskega zaleta. Svet in čas pravice so sicer bliža, vendar — ali je že pred vrati? Alii bomo stopili resnično jutri v nov čas, nove prilike in nov svet? Gotovo! Vendar, trdno se mi zdi, da ta svet in ta čas še ne bo oni, ki ga pričakujemo! Mislim, da bo treba še mnogo, mnogo boja, zagrizenega in sistematičnega dela in mnogo združevanja moči. Nobena od doktrin, ki bi danes želele, dajati smer iin postavljati zakone novemu času, ni takšna, da (bi jo mogli sprejeti tako, kakor so si minogi med nami to predstavljali. Doktrina večne resnice, (pravice, svobodi' — ureditev sveta, kakor smo ira tudi mi predvidevali v mnogih svojih načelnih pogledih in zahtevah, si šele, vise se tako zdi, išče pot! Nobena od v današnjem svetovnem itrenju soudeleženih idej no odgovarja našim zahtevam im normam, ki se ob katastrofi starega sveta postavljajo kot odrešilne, dokončne. Zdi se, da so vse te še ostanki ali vsaj izrodki in nasledki starega po. če bi se katoliški podjetniki tudi kdaj odločili za kakšno skupno romanje, , , kjer bi .skupaj iskali pomoči za izvedbo pravega družabnega življenja! Kako lepo l>i bilo, če bi se kdaj v Zbrtrnici za TOI oglasil kak podjetnik, ki bi priznal, da je storil krivico, ko je grabil premoženje, delavce pa slabo plačal. In še koliko takih kesanj bi bilo na inestu! sveta, sveta, ki mu odrekamo že dolgo, odnosno od svojih prvih sodb in pogledov, kakršno koli vlogo v prihodnjih dneh! Na vse to in na marsikaj drugega še, moramo danes mnogo misliti. Na optimizem mnogih gledamo nekoliko bolj realistično in mu postavljamo na-siproti svoj realizem. Ni maš realizem v negaciji velikih izprememb v prihodnjih dineh, temveč v pravilnem in stvarnem vrednotenju vseh pojavov, v čuvanju svojih zahtev in pravic, ki jih ne moremo na ljubo kakršnemu koli pojavu starega sveta ob tej prelomnici časa in družbo žrtvovati. Naš realizem se odraža v neizprosni zahtevi po i »premem bi vsega javnega in v mnogih pogledih tudi duhovnega udejstvovanja in življenja. Svoje gibanje moramo vključevati v nov čas iin nove prilike, da bomo mogli svoje Vse piše in govori, da se bliža novi čas, v katerem bo vladala pravica in poštenje. Tudi mi delavci moramo biti na ta čas pripravljeni, da se bomo znali uveljaviti. Pokazati bomo moral i, da nismo spali v toni krivičnem družabnem redu, ampak da je bilo vse naše življenje in delo usmerjeno v smer, da delavec že enkrat zaživi človeka dostojno in pošteno življenje. Pokazati bo treba, da smo zreli in sposobni, da svoj stan lahko sami vodimo, ampak bolj pošteno din pravično kakor se dogaja danes, ko ga vodijo tisti, ki imajo polna usta dobroto iin usmiljenja. Vsak delavec bi že lahko sprevidel, koliko je danes v tem družabnem redu ljudi, ki bi se zavzeli za delavca. Večji del tistih, ki se zavzemajo za delavca, je to'iko časa delavski, da ga masa spra- vi do zaželenega stolčka, potem pa zbogom delavec. V nas se mora vzbuditi delavski ponos in temu napraviti konec. Današnji čas je za nas delavce takšen, da ustvarjamo dobrine za druge, mam pa ostanejo samo drobtine. Ker se pa bliža nova doba, mora biti naša naloga, da se te velike krivice odpravijo. Ustvariti si moramo tak položaj, da me bomo vedno v skrbeli, kaj bo jutri. Zagotoviti si moramo svojo bodočnost tako, da ne bo treba na stara leta hoditi od hiše do hiše kakor se danes dogaja v tej kapitalistični družbi. Da bo vsaj jesen našega življenja res življenje počitka in miru. Ker pa vse kaže, da gremo boljšim časom naproti, moramo od sobo odvreči vso lenobo in se bolj iposvetiti delavskemu vprašanju. Delavsko vprašanje naj nam bo svetejše, da bomo priinravljeni, ko pride čas, da nas ne bodo zopet odrinili in dali samo Sicer se to bolj ali manj pomlete zadeve. Naši člani so teh in podobnih ugotavljanj že siti. Oni imajo, mimo vsega tega kar ima le namen slabšati delavsko zavest, voljo do dela za končni uspeh. Toda treba je le ugotoviti, da smo na pravi poti in da nočemo prevzeti nase krivde za malomarnosti, ki so jih počeli drugi samo zato, da so ščitili svoje blagajne! delo takoj v polni meri razviti. Svoje vrsto moramo krepiti in utrjevati za nove dni in nove, važnejše in večje naloge, kakor pa so hipna navdušenja za malotrajne pojave! Trdno je pred nami že danes spoznanje, da bo silno malo od vsega, kar je danes pred mami, ostalo. Nov red, nov svet, nova družba iin nov čas bodo rasti i iz mo vi h osnov, iz onih temeljev, ki so jasno pred nami itn ki smo jih tolikokrat že formulirali in poudarili. Tn mi vsi moramo misliti in se pripravljati na dolžnost, kako bomo ob pravem času, ko bo zlom na višku, svojo nalogo — dati svetu in času podobo pravice, resnice in svobode — v ipolmi meri izvršili. To jo naš realizem, ta nam je v najvišji meri potreben! Bodimo v teh dneh, ko se pripravljamo na velike izpremembe, veliki ljudje! Veliki realisti in čimmanj so vdajajmo iluzijam iin utopijam, ki jih pred nami v zadnjih krčili riše, kakor apokaliptične jezdece, stari svet! Musek V. Vitko. to, kar so jim bo poljubilo. Vsak delavec naj si zapomni, da bomo le toliko imeli, kolikor si bomo priborili, in to tudi v tej novi dobi. Saj imamo pregrenko izkušnje v rtej smeri. Veliko smo mi delavci zamudili, a tudi to se da popraviti. Nekaj delavstva je žo pripravljenega, a z žalostjo moramo ugotoviti, da večina samo čaka, kaj bo prišlo. Omeniti moramo, da to* čliovek upošteva in ima za sveto, ker se jo boril iin žrtvoval. Kar pa je milostno navrženo, do tega pa človek nima spoštovanja in tudi kmalu pozabi. .Ravno današnja družba jo v tem slogu zgrajena, zato pa vsak dan prinese kaj novega. Taki sistemi niso nikoli dolgotrajni in zmanjka jih kar čez noč. Prav tako jo tudi pri nas delavcih. Le delo in žrtve rodijo nekaj takega, da lahko računaš, da bo trajno. Kdo nas bo učil in pripravljal na ta novi čas? Ali ne prava delavska organizacija, ki ima dovolj skušenj in ki živi z delavstvom. Ali mogoče tisti, ki prav za prav komaj ve, kaj je delavstvo, pa nima nič življenjskih skušenj, najmanj pa ve, kaj potrebuje delavec, da foo živel dostojno. Vsak naj si sam določi pot, ki se mu zdi, da bo imel ikoristi od njo. Skrajni čas je, da se mi delavci spametujemo, ker čas, ki prihaja, nas mora najti pripravljene, drugače bomo ostali to, kar smo danes — sužnji kapitalizma. Zato, delavci, pojdimo na delo' za svoje osnovne pravice, izobražujmo se in tako bomio pripravljeni, ko pride tako zaželeni čas, čas pravice in odrešenja. notna strokovna organizacija (e lista sila, M |e delavstvu najbolj potrebna! Bodimo pripravljeni! Poročila iz občnega zbora JSZ: OrganizaforKno in apravno delo Članarina Razumljiv« je, tla je padec članstva v pogledu članarine povzročil tudi ■znižanje dohodkov. Višek, katerega smo izkazali v letu 1938. se je v letu 1939. izgubil. Delo, katerega smo zastavili v pogledu revizij in organizacije upravnega dela po skupinah je zaradi že opisanih dogodkov izostalo in kaže ravno v gospodarstvu najbolj vidne in zle posledice. Iz tiskanega poročila na str. 19 in 20 je razvidno, da je plačalo članarino: 16.593 članov po 10 din.........................din 165.930.— 12.941 članov po 9 .............................. 116.469.— 5.202 članov po 2 „ „ 10.404,— zaostanki iz leta 1938.......................... 1.943.— Skupaj . . . din 294.746,— V letu 1939. smo v dohodkih na članarini napram letu 1938. nazadovali za 79.780 din, to je približno za 20%. Da bo pregled še bolj točen navajam, kako so plačevale članarino posamezne »Strokovne zveze«: Strokovna zveza kovinarjev......................din 33.405.— Strokovna zveza rudarjev.........................„ 46.919.— Strokovna zveza papirničarjev................. 37.523.— Strokovna zveza kemičnih delavcev ... „ 4.942.50 Strokovna zveza oblačilnih delavčevi . . „ 21.300.— Strokovna zveza gradbenih delavcev ... „ 27.536.— Strokovna zveza lesnih delavcev .... „ 54.563.— Strokovna zveza tekstilnih delavcev ... „ 54.842.— Razne skupine ...................................„ 7.991.— Zveze................................................ 5.675,— Skupaj . . . din 294.746.— Odstotek plačane članarine napram letu 1938. je skoraj enak. Tako je ■znašal leta 1938. 72.5%, leta 1939. pa 71.1%. Tedaj neznaten padec za 1.4%. To bi seveda -ne pomenilo mnogo in pove, da so člaini, kateri so organizirani, enako kot lani, tudi za leto 1939. obračunavali svoje prispevke. Le da je število članstva padlo in povzročilo precej znatno vrzel v (gospodarstvu organizacije, fa dzpadek je posebno težak zaradi tega, ker je članarina edini vir naših rednih dohodkov. Vsi znaki pa kažejo, da smo v tem pogledu najtežje čase prebrodili in da se razmere v pogledu članstva in tudi plačevanja članarine izboljšujejo. Vse ito se je pokazalo takoj, čim smo dobili nekaj več moči in na ta način bolj obvladamo delo in teren. Sodelovanje z Mednarodno strokovno zvezo Z našo j Modna rodno strokovno zvezo« smo tudi v tem poslovnem letu imeli živahno stike in od časa do časa pošiljali poročila o našem delu. Sej se seveda zaradi razmer, ki vladajo pri nas, nismo udeleževali. Pač pa smo se udeležili kongresa kovinarske strokovne internacionale, ki ie bil lani v avgustu v Ziirichu v Švici. Prav tnko smo bili v pismenih stikih z rudarsko strokovno zvezo, kakor tudi s strokovno zvezo transportnega in tovarniškega delavstva, katere člani so naši papirničarji, opekarji in kemični delavci. Delo v pisarni, dopisi in vloge Da vse delo, tako tarifno kot upravno, pravilno teče in se usmerja, skrbi pisarna skupno s tajniki in uradnicami. Tako imamo sedaj tri strokovne tajnike, od teh jo eden v Mariboru in dve pisarniške moči. Ako le malo pregledate vse delo, ki se je opravilo v pretečenem letu, tako pri mezdnih gibanjih, tečajih, sestankih, zborovanjih, strokovnih zvezah, okrožjih, »Delavski pravici«-, volitvah obratnih zaupnikov, vidite, da jo to delo ■naravnost ogromno in je terjalo tako od strani načelstva, še bolj pa osebja veliko truda in naporov. Da bo pregled delavstva, zaposlenega v tovarnah in delavnicah Slovenije, kar najboljši, smo izdelali posebno kartoteko. Iz nje bo razvidno, koliko je podjetij posameznih strok, koliko delavcev zaposlenih, kje so organizirani, koliko je obratnih zaupnikov itd. Kartoteka bo zelo važna za pregled dela po okrožjih, kakor tudi za »Strokovne zveze«. Seveda še ni popolna. Treba bo še zbrati mnogo podatkov in jo dopolniti. Toda, največji del dela je opravljenega in bo to važen pripomoček k orientaciji, posebno pri eventualnih volitvah v delavsko socialno ustanove. , Načelstvo jc tako tarifno kot upravno delo obravnavalo na 36 rednih sejali. Poleg tega so se vršile tudi štiri seje širšega načelstva in spričo dogodkov, ki so so lani v januarju pojavili, se je vršila tudi seja vodstva JSZ. Dopisov jo bilo v tem poslovnem letu 2605, leta 1938. 3172. Da jo imelo, oziroma ima načelstvo kar najboljši pregled preko dela tajnikov, smo uvedli, da predloži vsak svoje pismeno ,poročilo o izvršenem delu 111 to za vsak teden posebej. Tako ima tajnik sam nad svojim delom pregled in kontrolo, kaj je izvršenega in kaj ne, pa tildi vsak drugi more dobiti pregled o njegovem delu. Kar je pa najbolj važno, iz teh poročil se zrcali aktivnost in delavnost 'ter razvoj cele organizacije. * V bodočem .poslovnem letu pa mora biti skrb nas vseh, da bodo začele kar najbolj aktivno delovati »Strokovne zveze«. 1 u so namreč podane najboljše osnovo za res pravo in plodno strokovno pa tudi tarifno delo. Le pravilno razdeljeno delo bo rodilo uspehe. To delo je namreč že tako narastlo, da ga je v podrobnostiih nemogoče obvladati ;in voditi. V »Strokovnem svetu«, ki bi ga tvorili predsedniki »Strokovnih zvez«, pa bi so vse podrobno delo, katerega bi vršile »Strokovne zveze«, koordiniralo, pravilno porazdeljevalo in dopolnjevalo. Poleg vsega ogromnega dela, ki ga sedaj dmamo, mora biti skrb nas vseh, da v tem pravcu naše delo usmerimo in do Vsi tisti, ki se zavedate naše neodvisnosti, skrbite tudi v bodoče, da bo vsak priistopivši nov ud izpolnil članske dolžnosti, opozorite tudi one, ki se pokažejo z nerazumevanjem in celo z nerazpoloženjem do posameznih delavnih odbornikov, da simo organizacija člani sami; in če je članstvo slabo, je tudi celota šibkejša. Le ako boste znali vsakega člana pridobiti za delavnega pokre-taša, bo naša Jugoslovanska strokovna zveza močna tudi na gospodarskem področju in lahko se bo obračal vsak -posameznik na njeno centralo tudi za materialno pomoč. Vsi za enega — eden za vse, velja tudi za člane JSZ. Na delo! Blagajnik JSZ. Naša pot kraja izvedemo. Blagajniško poročilo K računskim zaključkom za leto 1939. Kdor res sledi razvoju JSZ in njenemu gospodarstvu, ta ima shranjena »Poročila« prejšnjih let, da more primerjati ista z bilanco za leto 1939. Tisti, ki tako postopa, ialiko sledi svoji organizaciji v vseh smereh njenega razvoja. Dobro primerjajte vse številke v računu izgube in dobička in jasno vam bo: koliko in od koga smo prejeli ter koliko in koinu smo izdali. Prvi in obenem temeljni dohodek je pri JSZ članarina. Je to v računu lepa številka, a če imamo na nasprotni strani toliko postavk kot izdatke za same organizacijske potrebe, se ne bo nikdo čudil, da je od strani centrale vedno in ponovno na člane kakor zaupnike in posebno odbornike naslovljen poziv, da se je treba držati reda in izpolnjevati osnovne dolžnosti napram organizaciji s tem, da je vsaj malenkostna članarina plačana za vsak mesec sproti. V zadnjem času smo v časnikih brali na videz imalopomembno vest, vendar pa silno važno iz socialnega vidika. Vest pravi, da so brazilski pridelovalci kave pričeli uničevati svoje zalogo zaradi tega, da obdrže cene kavi na višini, ker jo zaradi blokade ne morejo izvažati v taki množini, da bi kava sama obdržala visoko ceno. Kdor je bral časopisje in pazno sledil tem manevrom raznih trustov in kartelov, je moral v zadnjih 20 letih večkrat opaziti podobne vesti, da je velekapital raznih pridelovalcev zemskili sadežev rajši uničeval te življenjske potrebščine, kakor pa da bi človeštvu omogočil dobavo in preskrbo z nižjimi cenami in s tam olajšal njegovo življenje. Tako početje ni le velik socialen greh v človeški družbi, ampak je naravnost norčevanje iz Boiga. On daje svoj blagoslov zemlji, da ta rodi sadove za vse človeštvo. Kristjani vsak dan prosimo v svoji molitvi Boga: Daj nam danes naš vsakdanji kruh! Vsako leto Ga prosimo na dan sv. Rešnjega Telesa, naj blagoslovi naša polja, da bodo rodila obilen sad. In dandanes? Prišli smo tako daleč, da nam božji blagoslov, kljub temu, da se razliva nad našo zemljo, prav malo pomaga. Človek sam uničuje ta božji blagoslov. Kajti čim več zemlja rodi, tem več se na debelo izvaža v druge kraje, in čo so no more izva/.ati, pa današnji človek, kakor nam kaže gornji zgled, rajši pridelke uničuje, namesto da bi z njimi osrečil svojega bližnjega z nizkimi prodajnimi cenami. Delovni človek stoji v dobrih in slabih letinah vedno v težavah visokih cen in v skrbeh, kako si bo nabavil najpotrebnejše, kar potrebuje za preživljanje. V zadnjih desetletjih je tehnika silno napredovala. Da izvzamemo vojno tehniko, ki je sama na sebi plod sovraštva, maščevanja in slo po krvavem obračunavanju, vidimo, da vsi gospodarski stroji odjedajo kruh množicam ljudi, prav tako stroji po vseh drugih industrijah. Brezposelnost je posledica ne strojev isaimih, ampak njihovega napačnega izrabljanja. In vendar je stroj iplod človeškega razuma in kot tak tudi last tistega, ki je gospodar človeškega razuma. V kolikšen blagoslov človeštva bi Kil lahko tehničen napredek, če bi v resnici služil splošnosti. Tako pa je prav nasprotno, v nesrečo. Vsakega napredka bi morali biti ljudje veseli, pa so ga, resnici na ljubo povedano, žalostni. Vsak nov stroj, vsak nov tehnični izum v gospodarskem življenju pomeni novo brezposelnost, novo revščino m pomanjkanje. Ni potrebno šo govoriti o tem, kako se danes uničujejo človeške dobrine v milijardah, kako uničujejo sovražni bombniki, topovi, ladje in vsa vojna sredstva premoženja držav in posameznikov, koliko dobrega bi se lahko napravilo za človeka iz vseh teli sredstev. Koliko pade danes mladih ljudi, družinskih očetov, ki bi lahko veliko dobrega doprinesli v skupni dobrobit človeštva. Kratko in malo vsesplošno uničevanje in ugonabljanje. V taki duhovnosti, kot jo kažejo ti trije primeri, zastonj pričakujemo kakih boljših časov. Dokler pa bo vladal človeštvo duh, ki je poganska sila takega političnega in gospodarskega udejstvovanja, je vsak up na boljšo bodočnost človeštva brez haska, ba mo vprašajmo se, zakaj rajši uničujejo pridelke, kot pa da bi znizali cene, zakaj moderna gospodarska tehnika služi le poediincem in zakaj brezmiselno vojno uničevanje? Pri prvem, drugem in tretjem primeru bomo dobili odgovor, da jo človek le sredstvo za dosego ciljev, da se ga izrablja, v kolikor so ga potrebuje. Ta, za človeštvo pogubna miselnost je s krščanskim pojmovanjem človeka v najostrejšem nasprotju. In tej miselnosti mora veljati ves naš boj in vse naše delo. Človeka je zopet treba Postaviti v ospredje, da bo blagoslov božji res blagoslov za vse človeštvo, ne pa samo za nekaternike. Dosledna borba za pravice delovnega ljudstva je tu edina rešitev iz oklepov kapitalizma, ki je vir vsega zla sedanjega časa. Vsaka druga rešitev današnjega težkega časa bo slej ko prej le polovičarska, ki bo rodila nove spore, za-pletljaje in nerede. Zato pa mora odpasti vsako polovičarsko reševanje socialnega vprašanja. Za nas krščanske socialiste ne more in ne sme biti nobenega vprašanja srednje poti ali zlate srede med kapitalizmom in krščanstvom. Mi smo in moramo biti na strani stvarnega in pozitivnega reševanja delavskega vprašanja in zato je za nas vprašanje našega udejstvovanja in dela v Jugoslovanski strokovni zvezi rešeno. Jugoslovanska strokovna zveza je za nas organizacija, kateri moramo posvetiti vse svoje sile in moči in v njej moramo vlagati svoj doprinos k reševanju socialnih in vseh drugih vprašanj, ki tarejo svet. Neizprosen boj nekrščanskemu kopitalizmu mora izžarevati iz naših vrst in iz vsakega našega pokretaša. Le tako bomo doprinesli svoj bogati delež k uravnavanju vseh težkih vprašanj sedanjega časa in tako v polni meri vršili svojo delnvisko in krS&ansko nnloigo ikot pru- vi in dosledni krščanski socialisti. Le po tej poti bomo ustvarjali nov čas in novo družbo, kateri ne bo glavni cilj kapital, dobiček in lagodje, ampak človek in njegovo dostojanstvo. Rudarji TPD zahtevajo zvišanje mezd Zaradi ponovnega zvišanja življenjskih potrebščin, zlasti v delavskih centrih Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, so rudarske organizacije po Delavski zbornici vložile po členu 26. kolektivnega dogovora vlogo na TPD, zaradi zvišanja dragimjskih doklad. Od zadnje revizije o povišanju je na podlagi indeksa Narodne banke draginja na-rastla za 7.8 točk, tako da so rudarji upravičeni zahtevati zvišanje prejemkov v obliki doklad. TPD pa jo na predstavko Delavske zbornice odgovorila, da še ni prejela uradnega indeksa od Narodne banke, in da »e more sklicati tozadevne razprave. Minuli teden pa so se zastopniki vseh rudarskih strokovnih organizacij zbrali v Trbovljah in razmotrivali o nastalem položaju. Storjen je bil sklep, da se ponovno apelira na družbo, da skliče razpravo po čl. 26. pogodbe. Ako pa bi družba pogajanja • zavlačevala pa bodo organizacije primorane pogodbo odpovedati, to pa iz razloga, ker TPD ne u]>ošteva sedanje pogodbe, katera predvideva, če se draginja poviša za 6 točk, se pristopi k razgovorom za draginjske doklade. V vseh časopisih je bil po uradni ugotovitvi Narodne banke jasno določen z indeksom porast draginje. Za TPD pa to ne velja in bi ji morale strokovne organizacije vsako povišanje še posebej dokazati in prosjačiti, da poviša delavstvu plače, v kolikor je bil porast draginje. Delavstvo zahteva iz ozirom na tako postopanje družbe odpoved (pogodbe in oslon ina porast draginje na drug način kot to ugotavlja Narodna banka, kateri 1 PD po sedanjem postopku ne veruje, da cene pravilno označuje v svojem indeksu. Sedanji kolektivni dogovor pa tudi več ne more odgovarjati rudarskim plačam in drugim potrebam, zato naj se odpove, da bo mogoče napraviti takega, da se družba pri vsaki točki ne bo izmikala, kakor to dela sedaj. DELAVSKA PRAVICA 1940 — Št. 32 — 3 Delavstvo Združenih opekarn d. d. v Ljubljani je moralo v stavko Draginja raste, vsak dan se dvigajo cene življenjskih potrebščin. Tako je razumljivo, da je zaradi velikega porasta cen tudi delavstvo Združenih opekarn d. d. po svoji organizaciji JSZ vložilo vlogo, v kateri smo ^predlagali 20% zvišanje plač. V začetku sezone smo z Združenimi opekarnami sklenili kolektivno pogodbo, s katero smo dosegli 9% zvišanje plač, čeprav je draginja takrat inarastla že preko 25%. Podjetje je ob sklepu kolektivne pogodbo zatrjevalo, da v začetku sezone vkljub draginji ne more več nuditi, da pa bo videlo kakšna bo sezona in produkcija. Da omogočimo razgovore, smo tudi zapisali v kolektivno pogodbo, če prilike to zahtevajo in omogočajo, da se delavci s podjetjem lahko sporazumejo za regulacijo plač, ne da bi prenehala veljati ta kolektivna pogodba. Sklicujoč se na to točko kolektivne pogodbe .smo 10. junija t. 1. predlagali podjetju 20% zvišanje plač in obenem prosili za razgovore. Do direktnih razgovorov med podjetjem in delavstvom ni prišlo, temveč samo po posrednikih, ker je podjetje delavske zahteve odklanjalo. Ko simo videli, da podjetju res ni do razgovorov, kakor smo jih predlagali po kolektivni pogodbi, smo morali prositi za posredovanje oblast, da naj razpiše poravnalno razpravo, kakor to predvideva čl. 15. Uredbe o minimalnih mezdah in razsodništvu. Prva poravnalna razprava je bila 20. VII. na mestnem magistratu in je bila brezuspešna, ker se je podjetje ni udeležilo. Zato je bila 25. VII. druga poravnalna razprava, na katero je prižel tudi zastopnik Združenih opekarn v osebi g. ravnatelja, ki je podal izjavo, da podjetje ne more sprejeti delavskega predloga. Podjetje je delavski predlog v celoti odklonilo, sklicujoč se na to, da tudi konkurenčna podjetja niso zvišala plač delavcem. Talko je tudi -druga poravnalna razprava končala brezuspešno. Delavstvo je imelo (popolnoma proste roke. Toda ker je bilo delavstvo še vedno prepričano v vsaj malo dobre volje in ker je bilo pod jetje vsaj do sedaj še dosti dostopno eh) delavskih predlogov, smo mislili, da čeprav je podjetje dalo na o rtelarratvo zaradi draginie še na slabšem kakor lani, zato od svoje začete borbe odnehati ne more. Javno priznanje oddelku Karitas pri Vzajemni za točno izplačilo posmrtnine za pokojnim stricem Francom Cešnovar. Za varoval] n ino sem prejela že drugi dan po predložitvi police. Zato vsem priporočam to zavarovanje. Vrhovci, 28. julija 1040. Velkovrh Ivanka 1. r. Sedanji neizvoljeni plenum Delavske zbornice je sprejel 'tudi pragma-tiko za uslužbence Delavske zbornice. Pragmatika je bila predložena ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje v odobritev. Kor je bila odobritev zavrnjena, hočejo nekateri zvra-čati glavno krivdo na JSZ, češ da je intervenirala proti potrditvi pragmatike, in hočejo ta korak prikazati koit nekak socialen zločin. Zaradi tega je potrebno, da zavzamemo v tem pogledu svoje stališče. JSZ je stala in še stoji na stališču, da^ mora vsak svojo dolžnost vestno vršiti in da mora biti vsak za svoje delo pošteno plačan. Večkrat se je v javnosti od te ali one strani iznašalo, češ da so uslužbenci Delavske zbornice dobro plačami. Hotelo se je celo ustvarjati iz tega nekako korupcijo, češ nekateri imajo premalo študija, pa so vseeno tako plačani kot bi imeli visokošolsko izobrazbo. Tn slično. Vidite, pri plačah prejšnjih uslužbencev jo sodelovala tudi JSZ in ni nikoli bila proti dobrim plačam. Čim višjo so, tem bolje. Zakaj? Delala je na to, da bi bili uslužbenci lo po ime-mi uslužbenci, lo je, c]a se ne ibi dr-žali predpisov ur in slično, ampak da se vsak zaveda, da jo v službi delavstva. Da se mora stalno boriti za njegov ginoitni in kulturni dvig. Zato .mora biti uslužbenec Delavske zbornice vedno in povsod tam, kjer ga potrebuje delavstvo. Če so pogajanja, se mora udeleževati večernih sej in sestankov. Če so potrebni sestanki v poznih urah, tudi ne sme manjkati uslužbenca Delavske zbornice, l •*• j “enec Delavske zbornice mora biti doma v vseh vprašanjih, ki se tičejo delavstva. Zato mora poznati do potankosti socialno zakonodajo, meri- Pa trdijo: Saj trpe tudi Vaši somišljeniki zaradi tega Vašega stališča. Res jo tako. Toda svoje člane vzgajamo tako, da so pripravljeni v obrambo delavstva, njegovih pravic in obče poštenosti tudi na osebne žrtve. Ce ne zmorejo teh, ne morejo biti naši iskreni somišljeniki, še manj neustrašeni borci. Pred krivico in nepoštenostjo ne sinejo nikoli kloniti glave. Pri tej priliki pa bomo navedli še eno v podkrepitev našega stališča, da se moramo boriti za poštenost in pravičnost. Ni sedaj nobenega dvoma več, ida je narastla draginja od 40—50 odstotkov. Delavska -zbornica se tudi bori. za to, da se ublažijo posledice te draginje v obliki zvišanja plač in slično. Saj tako »mo imeli priliko večkrat brati v -časopisju. Že v našem listu simo poročali, da so uslužbenci Delavske zbornice v mezdnem gibanju. Do sedaj je bilo to gibanje brezuspešno. To dejstvo daje zopet misliti .na to, kje je iskrenost in poštenost. Gotovo je, da so uslužbenci Delavske zbornice pred draginjo laže živeli kot -marsikateri delavec. Bogatalš pa kljub temu ni bil nobeden. Če je draginja tako visoko poskočila, je gotovo, da itudi ti čutijo to obremenitev. Posebno pa oženjeni, zlasti z večjo družino še bolj, kot z manjšo. Če bi bila še prejšnja uprava, bi se čutila moralno oDvezano, da odpomore po svojih močeh tem razmeram. Moralno obvezano iz dveh razlogov: kako naj so ona poteguje za zboljšanje položaja delavcev in nastavijen-cev, če pa sama me izpolini svoje dolžnosti napram svojim uslužbencem? Poleg itega ni treba -imeti prav nobenega posebnega katoliškega čuta, amipak občo človečamski čut, da ve, kako jo obremenjena družina in da je socialna dolžnost, da se odpomore družini. Da je temu tako, dokazuje borza dela, ki je določila draginjsko doklado za vsakega družinskega člana po 150 dinarjev mesečno. Proti pošteni določitvi draginjskih doklad JSZ gotovo ne bi protestirala, ampak bi jo pozdravila, ker bi bilo to pošten«, pravično in socialno. Tudi proti službeni pragmatiki ne bo, če bo odgovarjala poštenosti in pravičnosti. Q)o tuuih krajih Službena pragmatika in uslužbenci Delavske zbornice torne razsodbe sodišč in drugih instanc v delavskih zadevah. Z drugo besedo: Uslužbenec Delavske zbornice mora študirati. Delavstvo ne potrebuje nobenih izpitov, njemu koristi lo uspešno praktično delovanje. Delo in uspeli tega dela mu jo merilo za kvalifikacijo uslužbenca. Delavstvo tudi ne zahteva, da bi ibi.li tisti ljudje, ki so bore za njegov boljši položaj, plačani beraško. Če delavstvo poudarja, da hoče imeti boljši položaj, da hoče biti pošteno plačano, potem mora pokazati v praksi, kako pojmuje in udejstvuje; ta načela. Prav iz tega vzroka ni bila JSZ in njeno članstvo nikoli proti čiimbo! j.šim plačam uslužbencev Delavske zbornice. Iz tega vzroka je bila tildi za to, da se uredi njihovo službeno razmerje potom posebne službene pogodbe ali pragmatike. Zato je sodelovala že pri setsitavi in sprejetju po plenumu Zbornice ze pri -dveh ipragmatikah. Vedno jih je pa ministrstvo zavrnilo zaradi takratnih političnih razmer. Pri tretji službeni pragmatiki pa ni sodelovala in je bila tudi proti -njenemu -potrdilu od strani ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. In sicer iz načelnih razlogov. Qpetovano smo že poudarili, da ne potrebuje delavstvo nobenih birokratov, ampak pokretašev. Kogar nastavi v -svojih ustanovah definitivno in mu da posebne ugodnosti, mora vedeti, komu da v-so to, zlasti pa mora imeti možnost, da to -stori po zrelem preudarku in po zastopnikih, katere je saimo izvolilo za svoje zastopnike. Torej le svobodno _ izvoijen plenum Delavske zbornice ima polno pravico, da določi službeno pragmatiko za svoje uslužbence. Radeče pri Zidanem mostu V nedeljo, dne 4. avgusta zjutraj se vrši v hotelu Jadiran v Radečah delavski sestanek. Ob sedmi uri so vrši sestanek za d#Iavco iz podjetja »Peta«:, ob pol deveti «uri pa -za papinničarje. Na navedeni sestanek posebno pozivamo vse tovariše in tovarišice iz »Pete«. Tovariši in tovarišice iz »Pete« si morajo vzeti za zgled odločno ter borbeno delovanje in organizacijsko zavest tovarišev pri »Piatniiku«. Uspehi, ki jih za svojo organizacijsko zavednost žanjejo, naj bodo tovarišem in tovarišicam pri »Peti« za zgled, kaj naredi solidarnost med delavstvom in zaupanje odbornikom, zaupnikom ter organizaciji. Na sestanek pride tudi tovariš iz Rimskih Toplic, da se pogovorimo o nadaljnjem -skupnem delu. Udeležijo naj se sestanka polnoštevilno tudi tovariši papirničarji,, da slišijo [poročilo o zadnjem mezdne-m gibanju. Delavstvo tovarne Piatnik v Radečah je vložilo po svoji centrali JSZ predlog za priznanje draginjskih doklad. Poleg tega je želelo urediti še nekatera druga vprašanja. — O tem predlogu so se vršili razgovori v tovarni dne 26. julija 1940. Dosegel se je popoln sporazum. Po-djettje je priznalo draginjsko doklado po 4 din na dan. Poleg tega je zvišallo delavkam pri odpremi papirja urno plačo za 25 par, isto dvema -delavcema. — Ker je moralo podjetje začasno ustaviti R stroj, bi moralo odpustiti delavstvo, ki ga ne bi moglo zaposliti -pri kakem drugem tovarniškem delu. Da se to prepreči, jo pristalo podjetje, da bo zaposlilo take delavce na stavbi. 14 dni dobivajo še tovarniško -plačo, nato pa plačo, iki je določena s kolektivno pogodbo za’pomožno stavbinsko osebje. Priznati moramo, d-a je pokazal g. šef tovarno lepo razumevanje za potrebe delavstva, -zaradi tega se je vse tako uredilo, da je delavstvo -zadovoljno. Želeli bi, da bi imel več -posne-malcev. — Vsem tovarišem in -tovarišicam sporočamo, da bo v nedeljo dne 4. avgusta 1940 v običajnih prostorih sestanek vsega članstva. Dolžn-ost je, da se tega sestanka udeleži vse delavstvo. Na sestanku bodo poročali voditelji krajevne skupine im zastopnik centrale. Škofja Loka Naznanjamo žalostno vest, da nas je v ponedeljek -dne 22. t. ;m. zapustila naša tovarišica Angela Karlinova. Njen pogreb jo bil v sredo zjutraj ob 8. uri. Zbrali smo se pred hišo Karlinovih v Spodnjih Pirničah im smo jo -spremili na njeni zadnji poti v Smlednik. Udeležile smo se pogreba tovarišice iz tovarne škofjeloške predilnice in se pri odprtem grobu poslovile od predrage tovarišice Angelce. — Zelo nas je zadela ta novica, ko ismo začuli, da je spet zapel mrlliški zvon eni izmed mas v najlepših letih mladosti in življenja, naši ljuhljeni tovarišici Angelci. Zagrnilo smo njen grob z venci in cvetlicami, iškropi.le ga s solzami. Poikoj-nica nam bo ostala vedno v lepem spominu, ker je bila vsem zelo priljubljena. Angelca. Angelca, vedno si prišla s smehljajočim se obrazom na delo, mirna in vesela in taka si se -vra- čala tudi domov. — Ker -si bila vsem tako ljubka, zato to je Bog izbral za sebe in te ipokli-cal v večno veselje, kjer ni trpljenja in težav. Ostala pa nam boš v , trajnem spominu, draga Angelca. — Zahvaljujemo se vsem tovarišicam, ki so darovale cvetje in prispevale za sv. mašo. Staršem, bratcu in sestri, ki so tako hudo prizadeti otb^ .smrti Angelce, izrekamo globoko sožalje. — Odbor. Preserje Strokovna skupina lesnega delavstva v Preserju sklicuje članski sestanek v nedeljo 4. avgusta ob 2 popoldne v gostilni pri Kriiškarju v Preserjah. Ker je sestanek zelo važen, prosimo, da se ga članstvo sigurno udeleži. Solčava Skupina lesnega -delavstva v Solčavi opozarja svojo člane, da je -sklop centrale 'JSZ, da preneha biti član organizacije, kdor po preteku dveh mesecev ne plača članarine. Na to je opozorila članstvo it udi skupina na širši seji dno 7. julija 1940. — Še enkrat opozarjamo članstvo, da kdor do 11. avgusta ne plača članarine, se mu bo ustavilo »Delavsko pravico« in se ga izključilo iz organizacije. — Bolje je, da imamo 10 dobrih in delovnih članov, kakor pa 50 s-labi-h. Trbovlje St roko vin a skupina rudarjev sklicuje članski sestanek v ponedeljek 5. avgusta t. 1. ob 5 popoldne v tajništvu. Članstvo je dolžno, da se istega udeleži. Podano bo poročilo o mezdnem gibanju in k temu podvzeti sklopi za postopanje v dosego izboljšanja rudarskih plač. Tako spoštujejo zakone in oblast Mestno poglavrstvo v Ljubljani je razpisalo drugo poravnalno razpravo po Uredbi o minimalnih mezdah čl. 15. za podjetje Dolničar iin Rihter. Solastnik tega podjetja je gosp. predsednik Zbornice za TOI v Ljubljani. Na oba poziva oblasti -se podjetju -ni zdelo vredno odzvati se in priti na razpravo. Oba poravnalna postopka sta se seveda končala neuspešno. Kakor že kaže sam neodziv na poziv oblasti kako izvaja podjetje odredbe oblasti, talko je tudi izvajanje socialne zakonodaje same v podjetju. V tem podjetju ni bila do sedaj niti minimalna mezda v veljavi. O izvajanju socialne zakonodaje, ki zahteva 50% povišek za nadurno delo, da n. pr. § 219., plačanje bolniških tednov, niti ni govora. Podjet je jo samo, tako na tihem, sedaj uveljavilo minimalne mezde, morda lx> tudi ostalo socialno zakonodajo. Dolžnost Zaposlenih delavcev je, da jasneje nastopijo in da se brez organizacije s podjetjem ne pogajajo. DELAVSKA PRAVICA Na obisku v Solu ograd u In Rimu jo bilo romunskiim, madžarskim in bolgarskim državnikom naročeno, naj so balkansko države same ,med seboj mirno sporazumejo in urede korekture meja. V interesu držav osi Rim— Berlin je, da se ohrani mir na Balkanu še naprej. V Solinogradu kakor Rimu iso povedali Romunom samo, kakšen naj bi bil in,ačin odstopitve nekaterih pokrajin. Bolgarom in Madžarom je bilo pa naročeno, maj bodo v svojih zahtevah zmenili. Prave jasnosti ni. Romuni so že objavili, da no bo nobeinih odistopitev in da so s svojim stališčem prodrli. Bolgari pa trdijo, da so naleteli na razumevanje. Kako bo, bodo pokazali prihodnji dnevi. Nemški napadi na Anglijo so vedno večji. Nekateri listi tolmačijo Vedno pogostejšo in silovitejšo napade kot začetek v veliko ofenzivo proti Angliji. Seveda itudi Angleži no drže rok križem in vračajo imilo — za drago. Veliko uničenje se nadaljuje in oba tabora izjavljata, da se bo nadaljevalo do končno izmage, v katero tudi oba verujeta. Za Nemčijo bo težak problem, kako se približati angleški obali, kajiti angleška mornarica dobro obvlada položaj. V zraku so pa Angleži tudi še močni. V Berlinu še vedno upajo, da bo Anglija sprejela mir. Tako poročajo italijanski listi. V Berlinu pričakujejo, da bo padla rešitev 30. julija, ko bo govoril v spodnjem domu sam angleški ministrski predsednik. Če blo Churchill odbil nemški predlog za mir, napovedujejo splošno ofenzivo za 15. avgust. Romunija izganja sumljive tujce, ker se vedno pogosteje vrše sabotažna dejanja. Gre namreč za romunski petrolej, ki je velike važnosti posebno za Nemčijo. Vzrok je pa tudi motra-nje-politioni položaj, ki ga komaj z djkfatu.ro obvladujejo. To dokazuje tndi hitro menjavanje vlad. Vladajoči romunski krogi se hočejo predvsem nasloniti na os Rim—Berlin, dočim je ljud'Stvto za Sovjetsko Rusijo. Madžari ponujajo avtonomijo Pod-karpatski Rusiji in z vso naglico grade načrt, ki naj da čim popolnejšo avtonomijo. Slutijo namreč, da Sovjetska Rusija ine bo več dolgo gledala zatiranja te narodne manjšine po madžarskih fevdalcih. Tudi ljudstvo samo, ki mnogo trpi1 pod Madžari, je postalo pozorno na svojega velikega soseda. Na Daljnem vzhodu je prišlo do konflikta med Japonci in Angleži, ker so Japonci zaprli 10 vidnejših Angležev, predvsem industri jalcev. Vzrok je menda nova smer japonske zunanje politike. Latiški parlament je sklenil, da se proglasi zemljo kot lastnino vsega naroda. Vsak kmetovalec -sme imeti največ 30 ha zemlje. Cez to mero postane zemlja last zemljiškega zaklada, ki bo razdelil zemljo med revno kmetovalce. V Belgradu se je razvila ostra debata o Narodni banki. Direktor direkcijo za zunanjo politiko prof. Bičanič jo javno zahteval podržavitev Narodne banke z utemeljitvijo, da je ta laist vse države in ne 24 delnjga rje v. Za to zahtevo, ki je edino pravilna, so ga prizadčiti gospodje kruto napadli in celo zahtevali, da se takega človeka, ki se drzne kaj takega zahtevati, vrže iz državne službe. Prodornost, ne konservatizem! Konservatizem, zadovoljstvo z vsem starim in neprijazno gledanje na vse, kar je novega, ni ustvarjalen ne na tem ,ne na onem področju. Saj ima vero samo v staro, novemu pa ne zaupa, ker še ni izkušeno. Razvoj pa gre naprej. Zato je konservativno mišljenje škodljivo, škodljivo posebno v gospodarskem in socialnem življenju. Kajti konservatizem ne dopušča naglih prehodov v življenje iz novega v staro. Konservatizem se je pokazal škodljivega v slovenskem krščanskem delavskem gibanju kot tudi v splošnem katoliškem gibanju. Konservatizem pravi, naj se delavec uda v svojo usodo, naj ne stavlja »neupravičenih« zahtev, naj se strokovno ne organizira, temveč naj hodi samo v prosvetno društvo, naj suženjsko ljubi svojega gospodarja, čeprav mu ta škoduje, kjer more in ne jmzna delavčevih socialnih pravic. Konservatizem želi, naj ostano delavec neuk in nezaveden ter brez smisla za svojo stanovske zadeve. Zato sovraži katero koli strokovno organizacijo delavstva. Ta konservatizem med katoličani in kristjani sploh je neprijazno zrl pred desetletji na vstajajoče delavsko gi- banje. Še prav posebno se mu je zdela odveč krščanska delavska organizacija, ker je pač ta terjala delavske pravice v imenu Kristusa, v imenu krščanstva, ka/teremu je izkoriščanje delavca vnebovpijoč greh. Med katoliškimi konservativci je bil takrat tako hud odpor proti delavskemu gibanju iin socialnemu vprašanju, da je papež Leon XIII. izdal »Reruim nova-rum«, v kateri je opozoril konservativce na važnost socialnega vprašanja In poudaril, da morajo vsi katoličani pri njegovem reševanju sodelovati, ne pa nasprotovati. S item je dobil konservatizem s kolom po glavi. Hočeš nočeš so se morali konservativci vdati in prepustiti iniciativo v javnem življenju mladim in socialno usmerjenim katoličanom. Le tako moremo razumeti v Nemčiji prodor centroma, v Avstriji Luegerja, pri nas pa pokop stare katoliške Rlu-nove stranke in prodor dr. Krekove misli. Katoliško gibanje se je pričelo lepo razvijati v smeri socialnih pre-osnov, krščanske delavske strokovne organizacije so rastle, se širile in žele lepe uspehe v delu za zboljšanje delavskega položaja. Krščansko strokovno gibanje je moralo ves čas svojega gibanja in v vseh Zadružna tiskarna Ljubljana, Tyrševa cesta 17, tel. 30-67 izvršuje vsakovrstne tiskovine za ot-(janiziicijr ia diuitva iefLO, solidno in poceni a eno ali večbarvnem tiska državah pri svojem delu sodelovati z ostalimi strokovnimi organizacijami, med katerimi so bile marksistične vedno najmočnejše ali celo edine. Naravno so se zahteve obojih večkrat skladale. Dr. A. Ušeničnik pravi sam V »Uvodit v krščansko sociologijo«, str. 117, da »je v programih zmeThih socialističnih strank cela vrsta zahtev, ki niso bistveno socialistične, marveč socialne sploh«. Toda to skladno strokovno delo marksističnih in krščanskih strokovnih organizacij je bilo trn v peti katoliškim konservativnim strujam, ki so dolžile in še dolže krščanske istrokovničarje marksizma iin napačnih idej že samo zaradi tega 6ode-lovunja na terenu. Katoliški konservativci iso vedino skušali organizirati proti krščanskim strokovnim organizacijam svoje organizacije, čeprav krščanskim načelno in ideološko niso imele ničesar očitati. Tako so nastali v Nemčiji pred preteklo svetovno vojno »strokovni odseki« katoliških prosvetnih društev, ki so pa konec vojno nehali z delovanjem. V Češkoslovaški je katoliška stranka organizirala svoljo delavsko organizacijo vsled tega, ker so krščanski delavci obnovili isvojo krščanskosocialno stranko. Konservatizem in njegovi poizkusi med delavstvom niso imeli in ne morejo imeti za delavstvo dobrih posledic. Pri prekilarijah najbolj trpi delavski gmotni položaj. Zato moramo vse taike poizkuse obsoditi. Delo konservativcev pri nas ali drugod ne more imeti za delavstvo uspehov. To ni prodoirno delo, kot je bilo dr. Krekovo, ker ne prihaja od srca in iz skrbi za delavstvo. Konservativcem je samo do zapovedovanja. Za prodornost in socialno delo niso imeli in nimajo smisla. Stavek v »Quadragesiimo anno« o besedi »krščanski socializem« jim je postal pri nas dobrodošel. Prilezli so iz svoje rezerve in pričeli šariti z delavsko organizacijo, kakršno so preje vedno odklanjali. Delavci in nameščenci pa vedo, kako veliko cok-ljo predstavlja za njihovo krščansko strokovno organizacijo konservatizem nasprotnikov. Zato ostajajo krščanski 6trokovničarji zvesti svoji smeri, smernicam socialnih papežev in poti, ki jo kažeta Evangelist Krek in naša mednarodna zveza, konservaitizem pa prepuščajo konservativcem in njihovim sinovom. Priporoča se Blaž Rangus, Kranj kraljevi dvorni juvelir in dobavitelj Gospodarstvo Kakor poroča »Trgovski list«, je Narodna odbrana napadla Jugočelik, češ, da sodeluje z velikimi karteliranimi ■podjetji in da jo tako pripomogel k dvigu con za železo. Zaradi tega ima seveda veliko škodo domača nekarte-liranu proizvodnja. * Ban Hrvatske banovine je za Zagreb določil s posebno uredbo maksimalne cene za kruh, in sicer: za hlebec belega kruha 750 g težkega 4 din, za hlebec 900 g težkega polbelega 4 dim iin za 1050 g težkega črnega kruha 4 din. MALI OGLASI POSAMEZNA BESEDA 50 PAR LETOS POZOR! »Diirkopp«, »Triumpf«, »Styria«, »Avstrodnimler« in kolesa drugih znamk daje po najniž ji ceni na obroke Ciril Kmetič v Dobu 110 JANKO OREŠIČ, knjigoveznica in kar-tonaža, Ljubljana. Izdelovanje različnih velikosti albumov za znamke, vezava knjig, trgovskih zapis-nikov itd. Specialna delavnica za izdelovanje kaset za jedilno orodje, etuijev za kelihe, ciborije in mo n si ranče. Delavci in kmetje, zavedajte se, da je z Vašimi prispevki in Vašo pomočjo ustanovljena Delavsko kmečka zadruga v Zagorju Prodajalne Zaigorje-Čolniče Vam preskrbijo vse potrebno in vse Vaše odvisne pridelke odkupijo po n a j v i š j i ceni. Delež 20 din — pristopnina 10 din. Pridobivajte člane! Ustvarjajte si bodočnost! Ka} piše »Katolički Ijednik" o nameravanih reformah Grdii gospodarskega liberalizma, ki se je rodil iz kapitalizma in socialnih krrvic, kričijo v. nebo. Neomejena svoboda konkurence je obubožala mase, a bogatim poedinceim je dala v roke viso oblast, ki ,so izvedli sistem plutokracije. . Družabni red je potreben intervencije- Gospodarstvo potrebuje omejitve, okru j ji i ,politični liibcruli.zcm je krenil \ večini držav v korupcijo in brezglavo po izkušan je brez linije in sistema. Resnično ni vladal narod, miti niso vladali pametni in dobri, vladal je denar in brezvestni špekulanti. Reforme, ako hočejo, da bodo dobre, ne smejo biti opičje oponašanje i,n mehanično kopiranje tujih sistemov. Ni vso v avtoritativnem režimu. Avtoritativni režim zahteva človeka avtoritete. In — ta mora priti spontano, kot rezultat priroclmega procesa. Kjer pa 'd teh. pogojev, so avtoritativni režimi slabši od najislabše demokracije. Prava reforma iso more izvesti od spodaj navzgor, ona mora biti življenjsko povezana z narodom in njegovimi svojstvi Ici potrebami. »Ni vsak škorcu j za vsako nogo.« Reforme je treba ina pameten način uveljaviti; treba jih je uvesti postopoma in presodno. Mi smo dodali saimo en moment, ki morda ni is pregovorom povedan. To je; Treba je konzultirati — narod. O njem je govor — zato se ga mora tudi spoštovati. Velika dobrota svobode mora ostati svetinja v vsakem socialnem redu. Avtoritativni režim brez zaupanja od spodaj jo narodno nasilje. Bila bi tragična prevzetnost, da o narod ni bodočnosti odločajo poedinci ali vlade, iki nimajo v rokah moralne legitimacije od vsega narodnega kolektiva. To je prevelika odgovornost, da bi jo smel en sam vzeti inase. Posebno še v tem zgodovinskem času. Ako bo narod vprašan, bomo videli da se naš narod ne želi odreči največji množini razumne in prave svobode. Totaliturizmi niso za nas! »Težufko pravo« iz Banja Luko, (dušilo srbskih kmetov, katerih vodja je dr. Gavrilovič, piše na uvodnem mestu ob imenovanju dr. Gavriloviča za jugoslovanskega poslanika v Moskvi: »Kmetje in delavci Jugoslavije, zavedajoč se svoje vloge in navajeni na trpljenje in žntve, so najmočnejši čuvar nacionalne neodvisnosti nasproti gosposkim plašljivcem, kateri jočejo nad našo težko usodo. Po gosposko brezbrižnost je treba v interesu državne varnosti — nemilostno pregnati, ker od plaši jivca do izdajalca je samo en korak. Delavcem Jugoslavije se ne bi ismela več braniti -svoboda politične akcije. Skrajni čas je, da pometemo s starimi metodami. Usoda Francije nam mora .odpreti oči... Ne samo pravilen družabni in politični razvoj Jugoslavije, temveč tudi njem današnji notranji in zunanji položaj zahteva ustanovitev enega novega strankinega združenja, ki bi ga sestavi jagi HSS, Suvcz zernljoradnikov im delavstva. 1 udi meščanski demokratski elementi bi mogli stopiti v to zvezo, v kolikor se zadovoljujejo z vlogo, fci odgovarja stvarnemu odnosu sil. Vsem skupinam in plačilnieam JSZ sporočamo, da morajo biti vsi dopisi, ki jih pošiljajo centrali, naslovljeni na centralo JSZ in opremljeni s pečatom skupine in pravilnimi podpisi. Načelstvo JSZ.