152
Novičar iz raznih krajev.
Tisto novico, da je dunajska narodna banka za 23 milijonov gold. srebra nakupila, poterjuje sedaj več dunajskih časnikov, kteri še pristavljajo, da ga misli še za 13 milijonov kupiti in potem svoje plačila v srebernem dnarji začeti. Odtod, pravijo, je enmalo poskočil nadavek (ažio) pri srebru, — odtod pa se more tudi v kratkem pričakovati, da bo zopet prišel sreberni dnar med ljudstvo. — Gosp. minister dnarstva baron Bruk je na poti iz Dunaja v Terst prišel včeraj popoldne v Ljubljano; na kolodvoru je bil slovesno sprejet. Dunajski časniki pravijo, da se bo kakih 14 dni mudil v Terstu zastran osnove mnogoterih važnih tergovskih naprav. — Škofji zbor na Dunaji bo berž ko ne terpel še ves ta mesec. — Sedaj še le smo zvedili, če je res, zakaj je ta mesec tako merzel. Od nekdaj namreč pravijo, da mraz v pervi polovici mesca maja izvira odtod, ker se led na reki Ne v i na Rusovskem in pa led izhodnega morja tajati začenja — narodna pravlica imenuje tiste tri dni, ki so pred 15. majem, naravnost „ledene može". Letos se res ta pravlica ne laže. Telegrafno pismo iz Ru-sovskega (jz Petrograda^) naznanuje namreč, da se je v četertek teden začel Nevini led tajati in res je tudi pri nas z začetkom majuika merzlejše vreme nastopilo. — Druga polovica sedaj naznanjenih zapisnikov parižkega zbora obsega mnogo važniše pomenke memo perve polovice. Tako se, na priliko, iz teh protokolov pozveduje, da so se francozka, angležka in sardinska vlada zavezale, da to njih armada 6 tednov  po zgotovijenem   miru zapustila
rusovsko in turško zemljo, — po tem takem do 27. oktobra. Avstrijanski minister grof Buol je s tem prav zadovoljen in pravi, da tudi avstrijanska vlada se bo podvizala sprazniti Moldavo in Valahijo. Za prenaredbo besarabiške meje se ima do 6. maja sniditi posebna komisija v Galaču. Minister Buol je prosil rusovska poslanca, naj zboru raz-odeneta, kako in kaj misli rusovska vlada zastran Čer-nogore, ker dosihmal se je misliti smelo, da želi ondi ravno tako se vesti kakor v Moldavi in Valahii. Rusovska poslanca sta odgovorila na to vprašanje, da Rusija ne stoji s Cernogoro v nobeni drugi zavezi kot v zavezi vzajemnega sočutja. Naj živejši zbor pa je bil 26., 8. dan aprila. V tem zboru so se pogovarjali o zadevah, ki prav za prav niso segale v opravilstvo tega zbora; za tega voljo se tudi ni nič sklenilo, ampak le pomenkovalo, pa precej živo. Francozki minister je ostro pretresal razmere Gerškega, Napolitanskega in pa papeževih dežel in terjal, da tu se mora marsikaj prenarediti; potem se je lotil razujzda-nih in nevarnih časnikov vBelgii. Angležki minister poterjuje, kar je francozki minister rekel, le zastran berz-danja belgiških časnikov se kot namestnik svobodne deržave ne more ž njim zediniti. Rusovski minister je rekel, da nima pravice v pretres tacih stvari se vtikati, o kterih ne stoji nič v njegovem poslanstvu. Avstrijanski minister pravi, da tudi on se ne more v pretres notrajnih zadev takih vlad podati, ktere niso namestovane v zboru, in zago-tovlja , da avstrijanska armada ne bo ene ure čez potrebo v papeževih deželah ostala; zastran belgiških časnikov pa je enih misel s francozkim ministrom. Sardinski minister na to terdi, da avstrijanska armada na laški zemlji žuga deržavno ravnovago podkopati, zato je enih misel s francozkim in angležkim poslancom. Drugi avstrijanski poslanec ga pa zaverne s tem: kako je to, da sardinski poslanec govori le od avstrijanske posadke na Rimskem, ne pa tudi od fran-c o z k e, ktera je ravno tako močna. Tako je šlo pomenkovanje na dalje; sklenilo se pa ni nič, ker poslanci niso v tem nobene oblasti imeli. — Deržavna spodnja zbornica je po dolgem pričkanji 5. maja ponoči enoglasno poterdila zahvalno pismo do kraljice za sklenjeni mir. — Knez černogorski je unidan v Reki zbranim Cernogorcem napovedal, da se boji novega napada Turkov, da se pa zanaša na junakost in domoljubje svojega naroda. — Zdravnikom, ki ozdravljajo s samo vodo bolnike, se je na Angležkem pridružil sedaj eden, ki ozdravlja s samo soljo; bolniki morajo soli vži-vati in se ribati z osoljeno vodo. Kakor se meso nasolit da se ohrani dobro, tako očiščuje — terdi ta dohtar—tudi sol čl)veka. Mož menda misli, da človeško truplo in pa svinsko pleče je eno.    Dobro jo je zasolil!