KRANJ, 30. JULIJA 1056 LETO IX. — ŠT. 60 DIN 10.— aja: Gorenjski tisk / U r e j a : Uredniški odbor / Odgovorni k, Urednik: Slavko Beznik elef. uredništva 475 — uprave 475 ekoči račun pri Komunalni banki 'J^nj š.t. 61-KB-1-Z-135 / Izhaja v p^edeljek in petek / Naročnina: etna 600, pollet. 300, mesečna 50 din Glasilo SZDL za Gorenjsko Gorenjske Sega Sveta za gospodarstvo in Sveta za finance OLO Kranj Poroštvo brez obveznosti KRANJ, 26. JULIJA. podpira, vendar podjetju priporoča, Danes popoldne je bila v sejni dvorani OLO v Kranju seja gospodar- da nastali položaj pojasni na republiškega sveta, in Sveta za finance. Na skupni seji sta sveta razpravljala o škem in zveznem gospodarskem svetu, soiernicah proizvodnega plana za prihodnje leto in o perspektivnem na- da zaradi poroštvene obličnosti ne bi *rtu. Razen tega sta sveta obravnavala vprašanje poroštva za investicijsko ostal brez investicijskega posojila. Posojilo tovarne »Niko« iz 2eleznikov, kupoprodajno pogodbo med Trgovsko V nadaljevanju sta sveta izrekla 'bornico in OLO Kranj za zemljišče, ki je last Trgovske zbornice in poro- svoje soglasje k sklenitvi kupoprodajno strokovnega kolegija o izdelavi gojitvenega in melioracijskega načrta ne pogodbe med Trgovsko zbornico in za Zgornjo Savsko dolino. Zastopniki tovarne »Niko« in. občin- taciji kredita, pristanek OLO, ki pre s,Cega ljudskega odbora Železniki, ki vzame poroštvo za posojilo in izvrši- smernicah za proizvodni plan pa so s° bili poklicani na sejo, so poročali tev načrta Okrajnim ljudskim odborom Kranj za zemljišče, ki ga bodo preuredili pred novo upravno zgradbo. Razpravo o preložili na prihodnjo sejo. Poročeva- ° potrebi rekonstrukcije njihove to- Sveta sta po poročilu zastopnikov lec je svetoma obrazložil, na kakšen varne. Obnova strojev in obratov je podjetja razpravljala ali naj OLO način bodo pristopili k izdelavi tega * tej tovarni nujno potrebna, če ho teJo obdržati' proizvodnjo na sedanji ravni; .povečanja storilnosti pa se brez °t>nove ni mogoče zamisliti. Zaradi *"Ia je vodstvo tovarne izdelalo po- droben Kranj poroštvo prevzame. Po obstoje- načrta. čih predpisih mora okraj sodelovati s Na ločeni seji je nato gospodarski svojim deležem- pri investicijskem svet razpravljal o predlogu potrditve programu. Ker so predvidena sredstva statutov okrajne Obrtne in Gostinske v ta namen že izčrpana s prevzemom zbornice, imenovanju članov izpitnih VIŠEK MOTO SPORTA S prve prireditve na novi motociklistični dirkalni stezi na igrišču ŠD »Mladost« v Stražišču, katere otvo ritev je bila včeraj nvesticijski načrt za rekon- poroštva za posojilo jeseniške železar- komisij za obrtne mojstre in pomočrii- st,rukcijo. Proizvodnja v te°j tovarni je razbita Kranj praznuje ne in drugih tovarn, se je pokazalo ške izpite, imenovanju komisije za nemogoče, da bi Okrajni ljudski odbor upravljanje strokovnih izpitov za kva-a 8 različnih delovišč. To dejstvo prizadevanje podjetja poroštveno pod- lificirane delavce v gozdarski stroki, 'ma vrsto negativnih posledic, kajti pri, sklenjeno je bilo, da gospodarski predlogu sveta za- kmetijstvo in go-^>doben proizvodni ^ postopek težko svet proti investicijskemu načrtu to- zdarstvo Občinskega ljudskega odobra ponaša takšne okoliščine. Z obnovo varne nima nobenih ugovorov, ker Kranj, za množične preglede krompi-^varne bi število obratov zmanjšali, koristi gospodarskemu razvoju okraja rišč v vsem okraju in o drugih važnih ^azen tega so računi pokazali, da bi se -m to pobudo podjetja vsestransko tekočih vprašanjih. —tz ž izvršitvijo investicijskega načrta Mignil sedanji tovarniški bruto produkt, ki po podatkih dosega vrednost ^0 milijonov din, na 1 milijardo 200 bilijonov din. Izvedba tega načrta bi Prinesla tovarni in okraju precejšnje Gospodarske koristi. Investicijski načrt tovarne je podrobno izdelan. Zlasti razveseljivo je Rojstvo, da je tovarna v Železnikih Uspehi MDB „Franee Prešeren*6 Po delu tudi prijeten počitek 73 fantov in deklet VII. mladinske dirke odpotovali na delo. Ze med delovne brigade »Franceta Prešerna < potjo so si napovedovali tekmovanja, dela pri urejevanju otoka Stenjaka pri posebno se je izkazal tovariš Cencelj, Prva v Sloveniji, ki ima ta načrt tako Puli. Brigado sestavljajo učenci Vaje- ki je takoj prve dni pričel presegati Vsestransko in natančno obdelan. Z niške šole za razne stroke iz Kranja, normo, za kar je bil tudi pohvaljen. °dločbo republiškega Izvršnega sveta Brigada je bila ustanovljena 14. ju- Ko so brigadirji prispeli v Pulo in Je bil načrt odobren. Vendar mora lija v MajdiČevem logu v Kranju in niso mogli takoj dobiti prevoznega ioaeti podjetje preden pristopi k lici- še istega dne so brigadirji in briga- sredstva, jim je JRM priskočila na pomoč in jim posodila motorni čoln. Prvi dan so porabili za urejevanje Krajevni praznik v Kropi taborišča, spoznali so se z okolico, pa tudi odpočili so se, saj je bila vožnja z vlakom precej utrudljiva. Ze naslednji dan pa je brigada z vso silo prijela za delo. Pričela se je borba za prehodne zastavice in dosego norm. Razen dela imajo brigadirji tudi čas 'Prebivalstvo občine Kropa se lahko so Nemci Gorenjce množično izselje- 2a razvedrilo. Po popoldanskem po- * ponosom spominja svojih velikih vali in polnili kaznilnico v Begunjah, čitku se kopljejo, zvečer pa imajo dejanj v času NOB, saj je bila Kropa 2. avgusta so pri Varbančevi opekarni debatne ure, kjer se seznanjajo z do- * okolico od vsega začetka vstaje va- pri Begunjah streljali prve talce. Je- godki v svetu. Pa tudi mladinci sami £en partizanski kraj pod strmimi o- lovska in Jeseniška četa sta v tistih jmaj0 razna predavanja. Po večernem br q Partizanske vojske na Gorenjskem, tajnosti o nameravani akciji do napada _ , w _ bataljon Ivana Cankarja je po ustano- na Begunje ni prišlo. Nekaj dni kas- li©P ZaKlJUCeK ^tvi na Vodiški planini nad Kropo neje je Cankarjev bataljon sprejel kamniškega občinskega *&Čel pot mnogih slavnih borb, od one boj z Nemci na partizanskem vrhu na ivi~.IL v Rovtah nad Selško dolino do velike Jelovici. 10. septembra 1941 je padel praZniKa ^ražgoške epopeje. prvi občan partizan, Stanko Podlipnik, Kamnik, 29. julija. Da je bilo področje občine Kropa v doma iz Dobrave. Kmalu nato so sle- v petek dopoldan se je kamniški **OB tako važno, je v veliki meri dile množične aretacije na Dobravah, občinski ljudski odbor sestal na sve-*aslUga narodnega heroja Staneta Za- 16. oktobra so ustrelili Nemci štiri čani seji, kjer je govoril predsednik 8aTJa, ki je bil dolga leta, ko je uči- talce iz naše občine. Skozi Kropo so odbora. Včeraj zvečer pa je bilo na ^Ijeval na Srednji Dobravi pri Kropi, bile v letih NOB prepeljane ogromne Titovem trgu svečano zborovanje. Gonilna sila političnega, gospodarskega količine hrane in materiala, ki so ga voril je prvoborec kamniške vstaje ^r kulturnega delovanja. Leta 1931 je dovažali za partizane iz vseh krajev zvezni poslanec Tomo Brejc. Po zbo-*agar ustanovil celico ZK. Bil je usta- Gorenjske. 1000 svojcev partizanskih rovanju je bila na trgu ljudska zabava novltelj KZ in drugih društev. Vodil borcev je v Kropi našlo zvezo z mož- s sodelovanjem godbe Ljudske milice !e mnogo gospodarskih akcij in vzgo- mi, sinovi in hčerami. Vsaka hiša je iz Ljubljane. ^ mnogo sodelavcev. po svojih močeh prispevala in poma- . Takemu političnemu aktivu se ni gala. Kropa je postajala skoraj povilo težko znajti v okupaciji. Ze v sem svoboden kraj, v katerega so pri-Pfvih dneh so ti ljudje pričeli zbirati hajali Nemci samo ob večjih hajkah ^rožje in opremo. Po aretacijah neka- in ofenzivah. Mnoge terenske in drugih politično aktivnih ljudi so se ge enote so bile stalno nastanjene v Ptaii umaknili v ilegalo. Zadrževali Kroparski gori. Leta 1944 so na ob-?° se najprej po hišah najzavednejših močju današnje občine volili svojo Sudi, po skednjih, senikih in lovskih ljudsko oblast, krajevne NOO. V ve-*oČah. čini krajev so delovale tudi partizan- S prihodom člana Glavnega štaba ske šole. 1. maj 1944 so občani s'oves-^ovenije Staneta Žagarja se je poli- no praznovali. Na Dobravah, na me-tj*no delo poživilo in ni je bilo vasi stu, kjer danes stoji zadružni dom, so 113 področju občine Kropa, v kateri Dobravci postavili slavolok z napisom !*e bi člani OF zbirali hrane, obleke »Smrt fašizmu — svobodo narodu«! b Vsega, kar so potrebovali partizani. Kropa z okolico je v letih osvobo- °sebno aktivne so bile ženske — go- dilne borbe žrtvovala skoraj vsakega sPodinje in mladina. desetega človeka, mnogo pa se jih ni v partizanske vrste so začeli vsto- vrnilo iz nemških koncentracijskih Ba'ti novi borci. Stane Žagar je usta- taborišč. Te žrtve bodo trajen spomin 1o *°vil Jelovško četo, ki je kasneje do- mlajšim rodovom, ki naj Kropi kujejo ila ime po Iliji Gregorčiču. Takrat novo in lepšo prihodnost. Letos mineva 15 let, odkar so se jugoslovanski narodi pod vodstvom KPJ uprli z orožjem v roki nemškemu, italijanskemu in madžarskemu okupatorju. V Kranju so se začeli pripravljali na oboroženo ljudsko vstajo takoj po prihodu okupatorja. V nočeh 27. in 28. julija leta 1941 je odšlo v partizane preko 40 prvoborcev-komunistov. Ze 1. avgusta 1941. leta,se je ta skupina kranjskih partizanov prvič spopadla z okupatorjem, zato proslavljamo ta dan kot dan vstaje našega mesta. Vzgledu prvih kranjskih partizanov - komunistov je sledila vrsta zavednih Kranjčanov. Kronika govori o 350 Kranjčanih, ki so padli v vrstah NOV, ali bih ustreljeni kot talci; med temi so se zlasti proslavili legendarni borci slovenskega ljudstva Ivo Slave-Joki, Rezka Dragarjeva, Pavla Mede, Vinko Zevnik in mnogi drugi. Te žrtve pričajo, da se je na tem majhnem delu naše zemlje odigral neizprosen boj. proti okupatorju. Kdo bi našel vrsto imen, znanih in neznanih junakov, ki so žrtvovali za svobodo svoja življenja? Danes živimo v svobodni domovini. V minulih 11 letih je bilo mnogo storjenega za napredek našega gospodarstva — v prid našega delovnega človeka. Revolucija nam je dala lastništvo nad velikim delom našega skupnega gospodarskega potenciala, s katerim naši delovni ljudje upravljajo sami. V delavsko samoupravljanje je vključeno preko 960 državljanov. Letom je družba zaupala upravljanje proizvodnih sredstev, ki znašajo v naši občini preko 12.258,000.000 din. Naši delovni ljudje z dneva v dan ustvarjajo velike materialne dobrine. Tako je bil v letu 1955 ustvarjen družbeni proizvod v vrednosti 26 milijard 99,000.000 dinarjev. Plan za leto 1956 pa predvideva zvišanje družbenega proizvoda na 28.682,000.000 dinarjev. Težka je borba, ki skuša zagotoviti vsakemu članu družbe dostojne življenjske pogoje. Naše delo na tem področju je toliko težje, ker živimo v zaostali deželi, ki pa ima vse pogoje, da se izoblikuje v močno industrijsko državo. Da je to res, nam dokazujejo dejstva, ki govore o ustvaritvi in zgraditvi vrste novih gospodarskih, socialnih, kulturnih in komunalnih objektov. V sistem našega delavskega in družbenega upravljanja »PLAMEN« KROPA vključuje občina Kranj preko 3000 državljanov, ki aktivno posegajo v reševanje perečih družbenih problemov. Pomembne naloge, ki stoje pred organi delavskega in družbenega upravljanja so vsekakor vprašanje produktivnost dela ter novih metod in oblik organizacije delovnega procesa. Le na ta način bo moč dvigniti delovno storilnost in rešiti vrsto perečih gospodarskih vprašanj. Mnogo je še problemov in trdo delo nas čaka. Ne klonimo pred bremenom — izpolniti je treba oporoko naših padlih tovarišev. Upam, da ni nikogar, ki bi v tem odločilnem času, ko gre za našo bo-, dočnost, stal ob strani. Zberimo vse moči, da čimprej dosežemo naše cilje! MARTIN KOSIR Ob občinskem prazniku na Jesenicah ot vsako leto, se tudi letos pri-pravljamo na svoj občinski pra-znik, ki nas spominja na slavne dni preteklosti, ko so se tudi Jeseničani v okviru vsega naprednega ljudstva naše domovine odločno uprli okupatorjevemu nasilju. Danes s ponosom gledamo na herojstva naših borcev, predvsem prvoborcev, med katere sodijo tudi jeseniški in javor-niški delavci, ki so se že leta 1941 skoraj neoboroženi uprli sovražniku, ki je takrat grozil s svojimi zmagami Evropi. Res je, da je od teh 70 ostalo le 13 živih, toda njim so se iz dneva v dan pridruževali novi borci — ljubitelji domovine in svobode. Vsako leto se spominjamo prvega oboroženega spopada jeseniške partizanske čete z okupatorjem, ki je bil na Mežaklji na Obranci 1. avgusta 1941. leta. Ta spopad je zahteval tudi žrtve: padla sta Ferdo Koren in Viktor Arzenšek. Prvi avgust — praznik mesta Jesenice smo prvič praznovali 1953. leta. Letos ga prvič praznujemo v občinskem merilu. Program sicer ni obsežen, vendar menimo, da bomo z njim najdostojneje počastili spomin na prve borce partizane. — Dne 29. julija je bil izlet na Obranco na Mežaklji, kjer je bila prva oborožena borba. Pred spomenikom na Obranci je bila kratka svečanost, ki ji je sledilo razvitje prapora, s katerim je terenski odbor ZB NOV terena Sava počastil padlega prvoborca tov. Ferda Korena. Svečanosti pred spomenikom na Obranci je> sledil še obisk drugih krajev, znanih iz časov NOB. 31. julija, na predvečer občinskega praznika bo svečanost v domu Partizana na Jesenicah, kateri bo sledil koncert pevskega zbora DPD »Svo-vboda« in orkestra Glasbene šole z Jesenic. V koncertni program je vključena tudi »Kantata osvoboditeljem«. , Na dan občinskega praznika bo ob ^5. uri začetek tradicionalne krožne .vožnje motoristov od Jesenic do Bohinja s strelskim tekmovanjem, medtem ko bo na Jesenicah in Javorniku večerni promenadni koncert. Na ta dan bo tudi več izletov v kraje, ki so znani po krvavih borbah v času okupacije. IVO SCAVNICAR LE 02 /16, IX. 1936 Krompir bomo izvažali v Zapadno Nemčijo, Italijo in druge države- Kaj je m zadružnimi tržnicami? Kmetijske zadruge na Gorenjskem so v preteklem letu imele 158 milijonov dinarjev dobička. Na trgovino s kmetijskimi pridelki je odpadlo nad 60% prometa. Zadruge rniajo dobro organizirane odkupne odseke. Močnejše odkupujejo večino kmetijskih Krf, 29. julija. Predsednik republike Josip Broz-Tito s soprogo je davi zapustil Krf. »Galeb«, na katerem potuje predsednik Tito, je odplul iz tujskega pristanišča ob 2. uri zjutraj po lokalnem času. Okoli polnoči sta se od predsednika republike in njegove soproge poslovila grški kralj Pavle in njegova soproga. Med zadnjimi je zapustil »Galeb« predsednik grške vlade Kara-manlis. Predsednik Tito se je dlje časa zadržal v prisrčnem razgovoru s člani jugoslovanskega veleposlaništva v Atenah, ki so prišli na otok Krf. V izjavi z domačimi in tujimi novinarji je predsednik Tito dejal, da je bil povsod zelo gostoljubno sprejet in da je bil pravzaprav na povabilo grškega kralja na zasebnem obisku. Kljub temu pa je z grškimi državniki izmenjal misli o splošnih mednarodnih problemih, predvsem pa o odnosih med obema sosednjima prijateljskima državama ter o odnosih med državami članicami Balkanske zveze. Kairo, 29. julija. Predvčerajšnjim je predsednik egiptovske vlade Naser na velikem zborovanju v Aleksandriji povedal, da se je egiptovska vlada odločila nacionalizirati družbo sueškega prekopa in iz dobička, ki ga ta družba ustvarja vsako leto za okoli 100 milijonov dolarjev, zgraditi, asuanski jez, za katerega so prejšnji teden zahodne sile odklonile svojo pomoč. Ta sklep je naletel po vsem svetu na zelo živahne in protislovne komentarje. Medtem ko v ZDA, Veliki Britaniji in Franciji ta sklep komentirajo zelo neugodno in predvidevajo določene represalije proti Egiptu, je večina drugih časopisov pozdravila ta ukrep, predvsem so ugodno ocenili ta egiptovski korak vsi državniki arabskih dežel. Tudi pekinški listi komentirajo ta sklep kot »pogumen in pravičen korak, ki je v skladu z načeli bandunške konference«. O tem pišejo tudi moskovski listi. »Pravda« se ugodno izraža o tem egiptovskem koraku in poudarja, da je Sovjetska zveza vedno pripravljena nuditi Egiptu gospodarsko pomoč, če jo bo le-ta zahtevala brez vsakršnega vmešavanja v egiptovske notranje zadeve. Dunaj, 29. julija. Kamboški princ Narodom Sihahuk je prispel danes zjutraj iz Pariza na Dunaj, kjer bo 3 dni na uradnem obisku. Na letališču sta ga sprejela zunanji minister dr. Fiegel in podsekretar v zunanjem ministrstvu doktor Brunn Kravski. pridelkov in tudi les. V novih pogojih pa bodo kmetijske zadruge odkupovale vse tržne viške na svojem področju. Letos predvidevajo, da bodo kmetijske zadruge odkupile za 1,324 milijonov dinarjev kmetijskih pridelkov; od tega predvidevajo odkup govedi za 342 milijonov dinarjev, odkup prašičev za 300 milijonov dinarjev, odkup krompirja za 110 milijonov dinarjev itd. Po dosedanjih pripravah sodeč, so kmetijske zadruge sposobne izvršiti tako obsežen odkup. Pomoč pa jim bo nudila tudi okrajna zadružna zveza s svojo komisijo za odkup in trgovsko SUaea z obmejnega bloka TRDITEV, DA OBMEJNI ORGANI NISO VLJUDNI, NE DR2I! Ker nekateri preradi govorijo o neprimernih in nekulturnih odnosih naših organov na obmejnih blokih, sem se odločil napisati zgodbico, ki sem jo doživel neko nedeljo popoldne na obmejnem bloku v Ratečah. Tam je precejšen promet zaradi številnih dvolastnikov, ki hodijo na svoja posestva v Italijo. Tudi v nedeljo popoldne so se mnogi od njih vračali domov v Rateče. Promet na bloku poteka hitro in ni opaziti niti najmanjšega nepravilnega postopanja naših obmejnih organov. Ze sem mislil, da ne bom ničesar doživel, ko so pustili italijanski obmejni organi na našo stran osebo, ki je bila' v nogah silno nestabilna. Ugotovil sem, da je mož precej »pod paro«. Med potjo od italijanske do naše zapornice je nekajkrat izgubil suknjič, ki ga je kaj težko pobiral. Še teže je pobral denarnico in legitimacijo. Ko je prišel do našega obmejnega organa, ga je ta vprašal po obmejni* legitimaciji. Kaj nedostojno je uslužbencu dokazoval, da so mu jo Italijani žigosali, da jo ima itd. Celo razburil se je, vrgel denarnico po tleh in valil krivdo na obmejnega organa, ker izkaznice ni imel. Ko mu je ta svetoval naj gre nazaj in pogleda, če jo je med potjo izgubil, se je nerad vrnil na italijansko stran. Tam so mu pojasnili, da so mu legitimacijo vrnili in da jo mora imeti. Napotili so ga nazaj na našo stran. Hoja od zapornice do zapornice ga je že nekoliko streznila, a legitimacije ni bilo. Obmejni organ italijanskega bloka je prišel vljudno javit našemu obmejnemu organu, da so mu legitimacijo izročili. Začeli so jo iskati in končno ugotovili, da je v rokavu suknjiča. Človeku se vse primeri, vendar tak odnos do obmejnih organov ni na mestu. Kaj mislijo italijanski obmejni organi o naših dvolastnikih, ki kaj radi »vozijo barko« kadar se vračajo s svojega posestva v Italiji, si lahko mislimo. Še huje pa je, da je bil ta glavni igralec pri omenjeni zgodbici državni uslužbenec z Jesenic, ki je sicer doma v Ratečah. U. podjetje OZZ. Dobro organiziran odkup imajo kmetijske zadruge Naklo. Cerklje, Šenčur, Voklo, Trata in Kranj. Kmetijske zadruge na Gorenjskem bodo letos neposredno oskrbovale tudi potrošnike, pri tem pa jim bo ^pomagalo trgovsko podjetje OZZ. Trenutno odkupujejo borovnice za izvoz in industrijsko predelavo. Pripravili pa so tudi že vse potrebno za odkup malin na Jelovici. V ta namen so organizirali tri zbirne centre. Ker so letos borovnice in maline dobro obrodile in ker imajo kmetijske zadruge pri odkupu več izkušenj, jih bodo lahko večjo količino izvozile v Švico in Anglijo. Letošnjo pomlad so odkupile tudi 2000 ton krompirja in ga preko trgovskega podjetja OZZ izvozile v Italijo. Za jesen pa predvidevajo, da bodo na Gorenjskem odkupili okrog 10.800 ton krompirja, od tega približno 1500 ton semenskega. Večje količine krompirja bodo izvozili v Zahodno Nemčijo, Italijo in druge države. Pogoji za izvoz so ugodni, vendar so cene odvisne od kvalitete krompirja. Zaradi izkušenj, ki jih imajo kmetijske zadruge pri odkupu poljedelskih pridelkov in mleka, verjetno ne bo večjih napak. Težave pa bodo najbrž pri odkupu živine, ker zadruge ne razpolagajo s podatki o dosedanjem odkupu. Motnje je zlasti pričakovati v zvezi s prodajo in prevozom blaga, ker za to nimajo potrebnih prevoznih sredstev. Nujno bi rabili 4 tovornjaKe, da bi lahko organizirali konkurenčne tržnice v Kranju, Jesenicah, Skofji Loki in Tržiču. Odkupni odseki pri kmetijskih zadrugah se bodo morali še organizacijsko utrditi, napraviti bodo morali točen pregled proizvodne zmogljivosti zadružnikov-kmetov in se bolj tesno povezati s splošnimi pospeševalnimi odseki, če bodo hoteli uspešno odkupiti vse tržne viške. krasen Zgodovinski drobci iz velike tekstilne stavke Delavstvo je zasedlo tovarne 19. avgusta 1936. leta se je zbralo na Stari pošti v Kranju nad 2500 delavcev. Imeli so zborovanje, na katerem so zahtevali takojšnja pogajanja z delodajalci in pa vzpostavitev mezdnega stanja, kot je bilo pred začetkom mezdnega gibanja. Na zborovanju so govorili: Jakomin, Lombardo, Bučar, poslanec Šemrov in odposlanec delavske zbornice Golmajer. Zborovanje je bilo zelo razgibano in delavci so sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali, da se razprava o kolektivni tekstilni pogodbi takoj prične. Do tedaj pa naj, vsa podjetja ustavijo vsako zniževanje plač, ustavi naj se nadurno delo in mezde naj se dvignejo na višino, kot je bila pred 11. julijem. Resolucijo so poslali Srezkemu D* čelstvu, Banski upravi in vsem teksti' nim tovarnam v Kranju. Sklenili tudi, da prično stavkati, ako navede^ zahteve delodajalci ne bodo sprejeli 24 urah. Čeprav še ni bilo določen* da bi delavci pričeli stavkati, so bi' vsi trdno prepričani, da stavka bo i" bili so vedno bolj proti pogajanje01' Po zborovanju so se zbrali delave1' komunisti in nekaj najbolj revolucij narnih zastopnikov in sklenili, da delavci prično stavkati 20. avgusta- IJ1 res, 20. avgusta so sirene' kranjski tekstilnih tovarn naznanile pričete* velike tekstilne stavke. POGAJANJA i\a predlog podjetnikov niso pristali 21. avgusta popoldan so se pričela na Srezkem načelstvu v Kranju pogajanja med delavskimi zaupniki in predstavniki vseh treh organizacij s podjetniki. Prisostvovali so delegati Srezkega načelstva, Banske uprave in Delavske zbornice. Podjetniki so obljubili, da se bodo pričeli pogajati 28. avgusta in da bodo nadoknadili znižane mezde pod pogojem, če delavci prenehajo s stavko in se takoj vrnejo na delo. Centralni tarifni odbor je predloge sprejel in istega dne zvečer sklical zborovanje kranjskega delavstva. Na predlog podjetnikov pa kranjska organizacija SDSZJ po nasvetu Komunistične partije ni pristala, ker je pravilno ocenila borbeno razpoloženje delavstva in pa predvsem zato, ker se je bala, da podjetniki svojih obljub ne bodo izpolnili; zato se de- lavstvo zborovanja ni udeležilo in A3 sestankih v tovarnah so sklenili, & bodo stavko do pogajanj nadaljeval1 Zelo važno za stavkujoče delavce Kranju je bilo, da bi se njihovi sta-vl° priključilo delavstvo tekstilne indjf strije po vsej Sloveniji. Zato so * 22. avgusta poslali svoje zastopnike Ljubljano, Šentvid, Maribor in Celje' da bi pridobili delavce za solidarn0' stao stavko. Centralni tarifni odWr pa je v Celju in Mariboru delavstv prepričal, naj v stavko ne vstopijo- Medtem so podjetniki poskušal; P*';' dobiti delavce za ponovno delo. Boz'1 in Prah sta jim ponudila takojše" podpis kolektivne pogodbe, ako pričfl0 z delom. To pa je delavstvo odklonil0' ker je hotelo tako kolektivno pogodb0, ki bi veljala za vse tekstilne delavce- MLADINSKI AKTIVISTI TABORIJO V RIBNEM PRI BLEDU Prvi so taborili voditelji delavske mladine, sledili so jim predstavniki vajenskih šol, sedaj taborijo člani Okrajnega komiteja LMS in člani sekretariatov občinskih komitejev, v avgustu pridejo mladi učitelji. OB TABORNEM OGNJU . .. Deset dni je minilo in zadnji taborni ogenj je dogoreval. Se vedno se je izgubljala v noč tiha pesem, ki je privrela *iz src mladincev in mladink, ko je dežurni dal znak za počitek. Toda nikomur ni bilo do spanja; vsakdo se je zavedal, da se bodo zjutraj morali posloviti. »Srečko, zapojmo še eno!« se je oglasil nekdo, in dežurni se jim je pridružil, njegov glas se je zlil z ostalimi v pesem. Šele pozno v noč je mladina začela odhajati v svoje šotore, toda še vedno niso zaspali, saj bo jutri konec prijetnega taborjenja, kjer so se mnogo novega naučili in sklenili nova tovarištva. »MED VAMI SE TUDI JAZ POČUTIM MLAD!« Tako je vzkliknil tovariš Perovšek, član CK ZKS, ko smo se vračali s predavanja, ki se je precej zavleklo. Ni hotelo biti konca debate in vprašanj. Nihče nI bil lačen, čeprav bi morali že pred 2 urama na kosilo in bi še debatirali, če ne bi tovariš Perovšek moral oditi. / MLADINKA S KRIŽCEM NA VRATU Vsak dan imajo aktivisti predavanja od 8. do 12. ure. Popoldne od 17. do 19. ure pa slede razprave. Predavanja so sestavljena tako, da predavatelji posežejo v vsa področja družbenega LJUDJE IN D060DKI življenja. Tovariš Rado Jan je na že ljo mladine predaval tudi o religij1' Po končanem predavanju se je razvil* živahna debata. Poudarili so, da irfl8 mladina največkrat zaradi religije te' zave s starši in pa tudi v naših šola*1 polagajo premalo pažnje na vzgor mladine v tej meri. Zgodilo se je tud'' da je mladinka snela s svoje verižice križec in ga zamenjala s srčkom, ki s° ji ga poklonili tovariši. MLADINA PRODIRA V ORGANE SAMOUPRAVLJANJA Ker so bili na seminarju predstav' niki skoraj vseh podjetij Gorenjske; so ugotovili, da se mladina poča?1 uveljavlja tudi v delavskih svetih ffl upravnih odborih podjetij. Seved3 imamo še vedno podjetja, kjer ml3' dina v delavskih svetih skoraj ni z3' stopana. Tako v jeseniški železart1' nimajo v upravnem odboru niti enež'* mladinca, v odboru delavskega svet5 novi tekst, ki je osvojen na kongresu, pa le enega, in še ta bo letos dopolni Ob štirinajstem kongresu komunistične partije Francije 1600 delegatov se je zbralo v Le Havru, da bi prisostvovalo XIV. kongresu Komunistične partije Francije. Nestrpnost in nervoza, s katerimi je ta kongres pričakovan, sta izginili šele ko je generalni sekretar partije Mau-rice Thores prebral svoj referat. Kajti francoski komunisti so od tega kongresa pričakovali novo politično linijo svoje partije. Bili so v negotovosti, če se bodo izkoristile vse možnosti, ki jim nudijo nov polet v mednarodnem delavskem gibanju, popuščanje napetosti med Vzhodom in Zahodom in široke perspektive za krepitev miru v svetu. Teze za kongres, ki jih je partijsko vodstvo objavilo že pred časom, so pokazale da je francoski centralni komite zavzel glede na te dogodke, zlasti pa na vprašanje samostojnosti partije, dokaj specifično stališče. Stoji nekje med tistimi, v glavnem manjšimi partijami, ki se še vedno upirajo duhu XX. kongresa in med Komunistično dino politiko, je Alžirsko vprašanje. So pa simptomi, da se mu pridružijo še druga vprašanja, kar je pokazala zlasti debata o Evroatomu. Vprašanje sodelovanja z Guy Molet-tovo vlado pomeni za francoske komuniste del širšega programa, namreč sodelovanja s socialisti in ostalimi progresivnimi silami. V kompleksu splošne orientacije na sodelovanje vseh progresivnih in delavskih sil za ostva-ritev delavske enotnosti in vzpostavitev pravičnejšega socialnega sistema, je levičarska enotnost postala eno od bistvenih vprašanj. Kajti, kot so francoski komunisti rekli že 1953. leta: če ni mogoče doseči organsko je treba doseči vsaj akcijsko enotnost. Medtem ko komunisti in celo sam Guy Molett, zlasti po vrnitvi iz Moskve, kažejo dokaj dobre volje za enotnost, bi za vodstvo socialistične partije bilo to težko trditi. Tako je danes iniciativa za zbližanje med dvemi levimi strankami v rokah ko- dviga' njih partijo Italije, ki temeljito in ener gično išče svojo lastno, italijansko pot munistov, kar vsekakor v socializem. ugled v delavskih vrstah. Za francosko partijo lahko rečemo, XX. kongres in teza o možnosti, da je bila, zlasti v prvem času, do zlasti kar zadeva zahodnoevropske de- življenju svoje dežele. Resnici na ljubo pa se mora povedati, da je kljub vsemu temu v zadnjem desetletju vprašanje resne in konstruktivne parlamentarne borbe KPF zanemarila. Enako je bilo tudi z iskanjem specifične, nacionalne poti v socializem. Najvažnejša točka kongresa je bil Thorezov referat. On je v svojem šti-riurnem izvajanju analiziral možnosti sodelovanja s socialisti in ugotovil, da so napori za takšno sodelovanje že dali določene rezultate, enotna fronta delavskega razreda pa je možna pod pogojem, da bodo celotno politično delo komunistov podredili temu cilju. Res da je referat pokazal precej površnosti v analizi dogodkov in vzrokov nezdravih pojavov kot so kult osebnosti, odnos kominformovskih strank do jugoslovanskih komunistov in dr. Ob zaključku dela, po referatu Jacquesa Duclosa o vlogi občin in dokaj površni in formalistični diskusiji o Thorezovem referatu, je kongres sprejel splošne teze glede bodočega dela. Te teze je CK francoske partije že razdelil kaka dva meseca pred samim tudi ni mnogo popravil situacije. Razlikuje se od besedila v osnutku po tem, da v novi formulaciji sploh ni govora o vzrokih, ki so privedli do spora, ki pa so spričo nezadostnih pojasnil v prvotnem osnutku tez sprožili obširno razpravo. V tezah se govori, da so v letu 1948 nastala hud^ nesoglasja s KPJ, »ki so privedla do našega (to je francoskega) nedopustnega vmešavanja v notranja vprašanja te partije. Mi globoko obžalujemo napake in neupravičene obtožbe, ki so spravile jugoslovanske tovariše, ves socialistični tabor in celotno mednarodno delavsko gibanje v težaven položaj.« Toda o vzrokih, ki so do tega privedli, nikjer niti besede, še toliko ne kot v načrtu tez. Bile so tudi sprejete resolucije o enotnosti akcije francoskih komunistov in socialistov, o ustanavljanju posebne organizacije komunistične mladine in besedilo odprtega pisma vsem članom francoske socialistične stranke s pozivom na enotnost akcije in ustanovitev Ljudske fronte. Kongres je pokazal, da se francoska partija še ni v popolnosti osvobodila ozkih ideoloških okvirov, v katere jo je pahnil Stalinov dogmatizem. Na kongresu sploh ni prišlo do temeljite razprave o perečih problemih Partije. Kljub vsem slabostim pa XIV. kongres Komunistične partije Francije pomeni velik korak naprej v primerjavi s prejšnjim prostalinističnim stališčem te, po obsežnosti druge komuni- 24 let. Precej boljši položaj je v »Isto? v Kranju, kjer imajo v delavske^ svetu procentualno največ mladine. Res je tudi, kar je v svoji na'" napisala neka mladinka, da se mladina morala bolj zanimati za pravljanje v tovarnah in posebno za samoupravljanje v podjetjih, preveč je takih mladih delavcev, čakajo le to, da sirena »zatuli«, hitro odidejo domov. Za problen^ mladine ali probleme samoupravljanja se sploh ne zanimajo, nasprotno pa s° prav taki prvi, ki največ kritiziraj0 in to največkrat neutemeljeno. J. S. vprašanj, ki jih je sprožil moskovski žele, poti v socializem parlamentarnim kongresom in se je o njih na veliko stične partije evropskega Zahoda, ka dvajseti kongres dokaj oprezna .in rezervirana. Glede na notranje političen položaj se je XIV. kongres odvijal v času, ko je Komunistična partija v opoziciji proti vladi Guy Molleta. Prvo in o-snovno vprašanje nestrinjanja z vla- potom, je dala komunistom v Franciji še eno možnost več za sodelovanje s socialisti. Koncepcija o parlamentarni poti v socializem je KPF dobro znana. Saj je francoska partija ena od tistih redkih partij, ki so v preteklosti aktivno sodelovale v parlamentarnem diskutiralo v partijskih celicah in na konferencah. Bilo je več predlogov, naj se menjajo posamezne teze, zlasti tiste, ki se nanašajo na probleme kulta osebnosti in na odnose z Zvezo komunistov Jugoslavije, ker so bile dokaj nejasne in neobjektivne. Toda tero v današnji situaciji čaka velika naloga ustvaritve enotnosti delavskega gibanja Francije v korist napredka svoje dežele, od katere Evropa pričakuje novih naporov in novih prispevkov za stvar miru in mednarodnega sodelovanja. M. K. Gorenjci! Obiščite letošnji VI. GORENJSKI SEJEM ki je v Kranju od 3. do 13. avgusta Obrtno-industrijski sejem blaga za široko potrošnjo Sejem je odprt vsak dan od 8. do 19. ure 25 7o popusta na železnici I if | OBČINI KRANJ IN JESENICE PRAZNUJETA Grob na Koroškem Pfflalčevega Tončka enega od 350 Kraničanov. ki so dali svoia 2fivlienia v NOV TONČEK MALEC Mnogi kranjski športniki so bili že v prvih dneh okupacije aktivno povezani v borbi proti okupatorju. Ze 1941. in 1942. leta so nekateri kot: Krt, Pu-celj, Ručigaj, Prosen, Smuk in drugi odšli v partizane. Preostali so v okupiranem mestu sodelovali v raznih organizacijah. Zelo delavni in zavedni so bili: brata Vrečko, Cigličev Hinko, Malčev Tonček, Ramovžev Marjan, Andrijašev Marjan in drugi. Športni sestanki in treningi so nam služili za naše »tajne pogovore«. Malčev Tonček je bil eden najboljših igralcev »Korotana«. Na vsakem koraku, pa tudi v športu je kazal svojo zavednost. Na tekmi v Celovcu, ko je »žalil« nasprotnega igralca, ni dosti manjkalo, da ga gestapovci niso zaprli kot »bandita iz Oberkranja«. Marca 1944. leta je Tonček stopil v partizane; dodeljen je bil minerski četi, ki je bila takrat med Joštom in Mohorjem. Poleti se je ta četa preselila pod Dobrčo in tu sva se zopet sestala. Bil je tak kot vedno — vesel in razpoložen. »Tonček, kot vidim si že komisar«, sem ga nagovoril. »Ne moreš pomagati, če pa drugi tako hočejo,« mi je odvrnil. — Od takrat pa do njegove smrti sva skupaj preživljala lepe in težke dni partizanskega življenja. Konec avgusta 1944. leta je komandant našega bataljona pod Stolom, tov. Planin dobil ukaz, da določi dve četi za izvršitev posebne akcije na Koroškem. Izbral je minersko in našo četo. Krenili smo na dolgo in naporno pot čez Karavanke. Spotoma smo se ustavili v Gozd Martuljku in mimogrede z nekaj rafali prestrašili »luftšuce«, ki so bili tu na dopustu in nemška dekleta, — pripadnice »arbajtsdinsta«. Odnesli smo m nekaj odej. Naslednjo noč smo se v Dovjem dobro založili z različnimi dobrotami iz vaške trgovine ter nadaljevali pot. Bilo nas je preko šestdeset: sami mladi fantje, prekaljeni v neštetih borbah. Dvanajst mitraljezov, nekaj brzostrelk, vsi ostali so imeli »mau-zerce« in bombe, to je bila naša oborožitev. Kakšen ponos nas je navdajal . . . Počasi smo se pomikali proti bivši meji. Ko smo prišli na avstrijsko stran, smo se za hip ustavili ob zapuščeni planinski koči. Bilo je lepo poletno jutro, brez oblačka na nebu. Koroška je bila pred nami kot na dlani. V dalji je bilo videti obrise Celovca, Beljaka, Osojskega, Baškega in Vrbskega jezera; v soncu so se kopale njive slovenskih vasic, med katerimi se je kot kača vila srebrnobela Drava . . . Nadaljevali smo pot. Popoldne ,smo se ustavili. Komandant Planin in komisar Jože sta sklicala sestanek komandirjev in komisarjev. Na majhni planoti smo sedli na skalo in komandant Planin nam je razodel načrt. • »Tovariši, ta vas pod nami je Sv. Lenart. Naša naloga je, da likvidiramo gestapovca, ki strahuje vaščane. Potem bomo priredili miting, da nas ljudje pobliže spoznajo. Tu še ni bilo naše večje vojaške enote. V vasi ni postojanke; obveščevalna je javila, da je samo nekaj »landšucev« in pripadnikov »hitlerjugend« organizacije, k; imajo orožje. Močni postojanki sta v Beljaku in Podkloštru v Ziljski dolini. Na cesti, ki vodita k postojankama bomo postavili zasede z mitraljezi. Vidite mali grič med vasjo in gozdom?«, je nadaljeval komandant, »tu bo Trček z mitraljezom. V slučaju, da nas sovražnik preseneti, bo kril naš umik. Midva s komisarjem bova ostala na Občinski praznik Kranja NISO PADLI ZAMAN 1. avgusta 1941 so prve puške odgovorile okupatorju Dnevi, tedni, meseci, leta minevajo . . . Dogodki se vrstijo drug za drugim. Mimo so, le spomin nanje je še svež, nepozaben, lep ali neprijeten . . . Praznuješ? Da. To je moj veliki dan, na ta dan pred tolikimi in tolikimi leti mi je. . . Da, ti praznuješ svoj dan, praznoval ga boš ti in morda še tvoji otroci, potem pa bo pozabljen, saj to je bil le tvoj praznik, spomin na tvoj dogodek . . . Veš prijatelj, so tudi dnevi, ko se je nam vsem nekaj pripetilo, ko so se za nas vse zgodile velike stvari. In te dni praznujemo zato vsi; praznovali jih bodo naši otroci in nikoli ne bodo pozabljeni. Drug drugemu si sledijo: 17, julij, 28. julij, 1. avgust... 1. avgusta 1941 so v1 Kranju dejansko padli prvi streli na okupatorja. Ne moremo trditi, da je prav 1. avgust dan vstaje v kranjski občini. Sadovi revolucionarnega mišljenja so bili opazni že davno prej, kar dokazuje že Velika tekstilna stavka 1936. leta in razne druge politične akcije. Hitlerjeva vojska zato ni našla Kranjčane neprlpravlejne. Nemško nasilje je raslo iz dneva v dan; rastel pa je tudi, še z večjo hitrostjo odpor ljudstva. Noč od 27. na 28. julij je bila v Kranju precej burna. Tedaj je bil določen množični odhod v partizane in odšlo je prvih 40 borcev, prevsem delavcev - komunistov. Ti so osnovali I. in II. kranjsko četo ter kasneje Kranjsko - tržiški bataljon. Borci z leve strani Save so se zbrali pod Storži-čem in 1. avgusta 1941 se je zaeul prvi odmev partizanskih pušk. Tedaj je bil pod Storžičem ubit gestapovski agent Walter Haecker, njegov pristaš Pa ranjen. Med tem pa so se borci desnega brega Save zbrali pod Mohorjem in Joštom. Ti so se kasneje pridružili Cankarjevemu bataljonu. Delali so in se borili. Tudi med ljudstvom so svobodomiselne ideje našle mnogo odmeva. Težko je našteti vse akcije, vrstile so se, vsak dan je bil bes gestapo vcev večji. Vsako podlo dejanje pa se jim partizani in naši zavedni ljud- je dosledno maščevali. Naj omenim samo akcijo naprednih kranjskih mladincev, ki so v znak protesta že avgusta 1941. leta požagali drog, na ka- tem griču, ti Tonček in ti Ružo bosta šla v vas z obema četama. Lenart in Črnivc, vidva ostaneta na zbornem mestu. Ko boste v vasi, pošljite kurirja, da me obvesti. Znak za umik so trije kratki žvižgi na prste. Mislim, da smo se razumeli.« Medtem ko je trajal naš posvet, so v dolini brneli telefoni. Nismo bili dovolj previdni; Nemci so nas iz vasi t daljnogledi opazovali in pravočasno prosili za vojaško okrepitev. Ze pred mrakom smo se spustili do roba gozda. V hiši ob mlinu smo izvedeli, da v vasi ničesar ne slutijo. Ko se je znočilo, smo se previdno spustili v vas. Med gozdom in vasjo je ležal prostran pas čistine. Na sredini se je divgal nekaj metrov visok griček. Komandant in komisar sta s Trč-kovo mitraljezko trojko obstala, zasedi pa sta krenili levo in desno. Nekaj minut kasneje se je spustila v vas tudi kolona, skrivajoč se za vaškimi plotovi. Predhodnica se je ob cerkvi ustavila. Skupina, ki je bila odrejena 'da obračuna z gestapovcem, je vdrla v hišo. Tiho smo ležali v temi. Tedaj je v cerkvi počilo. Enkrat, dvakrat. . . petkrat. Nekdo me je pocukal za rokav — bil je Tonček. »To je vaška straža. Pojdiva do hiše, naši so gotovo že zagrabili gestapovca.« Iz daljave je bilo slišati brnenje avtomobilov. To je bil znak za alarm. Nekaj minut za tem je zaropotalo; najprej na cesti proti Beljaku, takoj nato je vžgala tudi »zaseda na drugi strani vasi. Tudi iz zvonika je ponovno zaropotalo. Ples se je začel. . . Naša kolona je še vedno v miru ležala na svojem mestu. Za našim hrbtom je zalajala strojnica; tej so se pridružile nemške brzostrelke. »To je Trčkova breda«, je vzkliknil Tonček, »švabi so napadli komandan-tovo skupino.« V smeri proti gozdu so sikale svetleče krogle. Od vseh strani smo bili obkoljeni. Nemci so poslali posebno napadalno grupo, ki nam bi z zavzetjem grička preprečila umik in zaprla pot h gozdu. Komandant, komisar in Trčkova mitraljozka trojka so sprejeli borbo in trikrat odbili napad SS-ovske grupe, ki je hotela z napadi zavzeti grič. S Tončkom sva zapustila kritje in se namenila k trgovini. Svetilka naju je obsvetila. Tonček je. bil le meter pred menoj. Zdajci je počilo ... en sam strel! .. . Odskočil sem. »Tovariši, zadelo me je!« je kriknil Tonček, napravil še korak, dva in se zgrudil. Iz sosednje hiše sta se utrnili dve senci in utonili v temi. Tonček je bil težko ranjen; v glavo je dobil »dumdumko«. Štirje borci so ga na nosilih odnesli proti gozdu. Na vseh koncih je ropotalo. Kaj storiti? Mogoče je komandant že dal znak za umik, pa ga nismo slišali? Iz teme se je izluščil komandantov kurir. »Tovariš komisar, komandant je ukazal umik. Zasedi sta že obveščeni in se umikaita.« Počasi smo se začeli pomikati proti gozdu. Ena od zased se nam je pridružila. Postavili smo mitraljezce na konec kolone; fantje so si nadeli jermene mitraljezov krog vratu in stoje vžigali po švabih, ki so silili za nami in nas držali pod ognjem. Prišli smo do Trčkove zasede, kjer nas je čakal komandant, ki je takoj prevzel komando. Na vsako stran je odredil po dva mitraljezca z nekaj strelci, da bi nam v slučaju napada krili levi in desni bok. Počasi smo se umikali proti gozdu. Kadar so Nemci žgali po nas, smo polegli, kadar pa so jim naši mitraljeze! vračali, smo se pomikali naprej, plazeč se po zemlji. Brez izgub smo se prebili do gozda. »Kje je komisar minerske čete?« je 14. številka Slovenskega poročevalca z dne 23. avgusta leta 1941. je prinesla naslednjo vest: »V bojih na Me-žnklji, dne 1. avgusta sta padla naša tovariša — kovinarja Viktor Arzenšek iz Celja in Ferdo Koren z Javornika.« — kratka, vendar zgodovinska in tragična vest o smrti prvih dveh parti zanov z območja Jesenic, je takra maloštevilne bralce Slovenskega poročevalca seznanila z dejstvom, da sta bila Arzenšek in Koren prva kovinarja, ki sta žrtvovala življenje za svobodo, hkrati pa začrtala pot, ki jo je moral prehoditi slovenski partizan. Na nekoč skoraj nepoznani Obranci na Mežaklji je bila 1. avgusta 1941. leta prva odprta partizanska bitka. Ker so prostovoljci Cankarjeve čete vprašal komandant. Objasnili smo mu, kaj se je zgodilo. Se predno so Tončka odnesli iz vasi, je izdihnil. Mrtvega so nesli proti gozdu, >pa so naleteli na Nemce. Le-ti so takoj udarili. Eden od bolničarjev je bil ranjen v roko in morali so nosila z mrtvim komisarjem pokriti z vejami in pustiti na njivi. V zasedah je en mitraljezec, po narodnosti Rus, padel, dva borca pa sta bila ranjena. Tudi Nemci so imeli več mrtvih in ranjenih. Kljub temu, da smo bili obkoljeni, nam je uspelo izviti se iz obroča. — Junaštvo Trčkove zasede s komandantom in komisarjem na čelu, ki je preprečila Nemcem zavzetje najvažnejše točke na travniku, kakor tudi disciplina in junaško držanje vsakega posameznika ob umiku, je preprečilo Nemcem uspeh, čeprav so bili v premoči. Umaknili smo se visoko pod vrh in izmučeni zaspali. Zarana naslednjega dne je prišla v vas močna nemška patrulja in preiskala okolico. Našli so mrtvega Tončka. Odvzeli so mu bluzo in titovko za dokaz, da so ubili »komunističnega komisarja«. Popoldne so prišli kmetje in ga na gričku pokopali. — Se danes leži njegovo truplo na gričku pri Sv. Lenartu na Koroškem. Visoko z grebena Karavank smo tiho opazovali pokop. Mitialjezci minerske čete so se z d Jlgimi rafali poslovili od svojega komisarja... M. RUTAR-RU20 1. AVGUST - čins ki prazn iii KRANJA . 1. avgusta praznujeta Kranj in Jesenice svoj občinski praznik. V ta namen bodo ves teden v teh krajih razne športne in kulturne prireditve. V Kranju je ŠD »Mladost« za soboto in nedeljo pripravila nogometni turnir mladinskih moštev. SD »Triglav« pa namizno-teniški, turnir 9 ekip v Sindikalnem domu v Kranju. V nedeljo dopoldan je predsednik občinskega ljudskega odbora Vinko Hafner sprejel najzaslužnejše športnike, popoldan pa je bila otvoritev novega dirkališča v Stražišču. Ta dan so bile tudi prve speedway moto dirke v počastitev 10-letnice Avto-moto zveze in Ljudske tehnike. 31. julija zvečer bo polaganje vencev pred spomenike in plošče padlih borcev, za tem pa ob 20.15. uri ognjemet s Šmarjetne gore. Isti dan zvečer ob 20.30. uri bo slavnostna akademija v kino dvorani Sindikalnega doma v Kranju. Ob tej priliki bodo razvili tudi prapor občinskega odbora Zveze borcev NOV. Na sam praznik 1. avgusta dopoldan bo slavnostna seja občinskega odbora, 5. avgusta ob 10. uri pa odkritje spominske plošče padlemu borcu Francu Trojarju v St. Petru pod Smarjetno goro. ____ IN JESENIC Tudi na Jesenicah se na praznik že dlje časa pripravljajo. V nedeljo so množično odšli na Obranco na Me-žakljo, kjer so bile razne svečanosti, položili pa so tudi vence na grobove padlih. Na predvečer 31. julija bo v Domu TVD »Partizan« slavnost, na kateri bo sodeloval tudi orkester. Popoldan pa bo odbojkarski turnir. 1. avgusta se bodo srečali motoristi in strelci na tradicionalni krožni vožnji in strelskemu tekmovanju. Ob 18. uri pa bo ženski odbojkarski dvoboj. Zvečer bo pred gimnazijo promenadni koncert in prihod motoristov ter strelcev. Kurirji in nekateri čJani jeseniškega okrožja Prvi partizan v osvobojenem Kranju (A. Puhar) i terem je bila obešena prva naša žrtev — Milorad Stošič, veliko trosilno akcijo 9. septembra 1943., dogodke v Sor-lijevem mlinu, razne diverzantske akcije, miniranja itd. Dogodek je sledil dogodku, vsaka kasnejša akcija je bila bolj domiselno pripravljena. Borili so se vsak na svojem področju, večkrat niso vedeli drug za drugega, toda skupni cilji so jih vodili in pripeljali do zmage. Današnja občina Kranj je žrtvovala preko 600 borcev in žrtev fašističnega terorja, medtem ko jih je iz samega mesta padlo okoli 350. 10. maja 1945 so partizani ponosni in samozavestni vkorakali v Kranj. Vsi niso bili, nekateri so padli — toda ne zaman. Lj. Zboi. aktivistov jeseniškega okrožja v Radovni jeseni 1944 ST. 60 / 30. JULIJA 1956 31. julija izvršili večje akcije v mini-ranju mostov, so se podali Nemci" 1. avgusta v zgodnjih jutranjih urah proti Mežakli in napadli taborišče Talar-jevega voda. Skupino, ki se je vračala iz akcije v Žirovnici so presenetili streli. Po smeri so ugotovili, da so Nemci napadli njihovo taborišče. Zavzeli so položaj in izstrelili proti Nemcem salvo strelov. Nekaj Nemcev je padlo, ostali so pobegnili. V spomin na to bitko in prvi žrtvi na Mežaklji, praznuje Občinski ljud-sik odbor Jesenice vsako leto 1. avgusta svoj občinski praznik, ki bo tudi letos povezan z raznimi športnimi in kulturnimi prireditvami. •'"Sofije 3 38 Poročila poslušajte vsak dan ob 5.0i, 7.00, 13.00, 15.00, 19.30 in 22.00. uri. Prva jutranja poročila ob nedeljah pa so ob 6.05, vesti o športnih dogodkih pa boste slišali ob 21. uri zvečer. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« ob delavnikih ob 14.40 in ob nedeljah ob 15.15 uri. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.30 uri. PONEDELJEK, 30. JULIJA 11.05 Opoldanski koncertni spored Gioacchino Rossini: Tatinska sraka, uvertura, Blaž Arnič: Prvi polet (prva izvedba v Radiu Ljubljana) P. I. Čajkovski: Hre-stač, baletna suita. 11.50 Za dom in žene. 12.00 Slovenske narpdne pesmi v priredbi Cirila 'Preglja in Riharda Orla. 12.40 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka. 14.30 Radijski leksikon. 15.35 Trije orkestralni odlomki iz oper »Hoffmanove pripovedke«, »Govescas« in »Parsifal«. 16.00 Utrinki iz literature — Luigi Pi-randello: Idealni zakon. 18.00 Kronika iz naših mest. 18.10 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov. 18.45 Kulturni obzornik. 20.00 Simfonični koncert Radia Ljubljana. TOREK, 31. JULIJA 8.00 V pesmi in plesu po Jugoslaviji. 8.30 Radijski roman — Jan de Har- tog: Thalassa — XV. 8.50 Iz filmov in glasbenih revij. 9.30 Erich Kastner: Detektivi — II. del. 9.55 Spoznavajmo prireditelje slovenskih narodnih pesmi: Pavle Ker-njak, Danilo Bučar in Matija Tome (Glasbena komentirana od- 20.00 (Jaja). Radio Ljubljana .. S SODIŠČA .. 11.45 14.30 16.00 16.20 18.00 18.30 18.50 20.00 20.30 20.55 11.05 12.00 14.30 15.35 16.00 16.20 18.00 18.15 18.45 Cicibanom — dober dan! (Povest o zračnem vrtincu). Za dom in žene. Utrinki iz literature — Ivo An- drič: Prekleti dvor — I. Matija Bravničar: Simfonija in Re. Športni tednik. Srbske in hrvatske pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. Zunanje-politični feljton: Kaj je Evroatom. ' Pol ure za ljubitelje slovenskih narodnih pesmi (sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti). Tedenski notranje-politični pregled. Radijska igra — Walter Bauer: Rdeča mavrica. SREDA, 1. AVGUSTA 45 minut simfoničnih plesov. Opoldanski operni spored. Zanimivosti iz znanosti in tehnike. Tri operne uverture. Utrinki iz literature —• Ivo An-drič: Prekleti dvor — II. Popoldanski koncert Antonio Vi-valdi: Koncert za godala in čembalo v A-duru — Josef Haydn: Simfonija št. 92 v G-duru »Ox-fordska«. Reportaža. Iz solistične glasbe slovenskih skladateljev. Radijska univerza — prof. doktor Oskar Reja: Poletne nevihte, bliski in strele. George Gershwin: Porgy in Bess, opera v 3 dejanjih. Po členu 63. Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 11/56) POZIVAMO VSE DELAVCE IN USLUŽBENCE katerim je prenehalo delovno razmerje, imajo pa pravico do deleža pri dokončni delitvi dobička za plače, da pošljejo podjetju svoje prijave (naslove). Po preteku tromesečnega roka od dneva razglasa izgubijo delavci in uslužbenci, ki niso dostavili prijave podjetju, pravico do deleža pri dokončni delitvi dobička za plače. BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TR2IC GovenjsHi Umeife! Vaša žita so se letos slabo Izkazala, večinoma imate že slabo. Za letošnjo setev smo Vam pripravili dovolj odličnega semena, »SEMENARNA« OZZ v Kranju Vam nudi za jesensko setev žit prvovrstna semena: Pšenica plantahovska ali kadolška Pšenica plantahovska ali kadolška Ječmen štirirednl peragis Domača rž A razreda po ceni 60 din za 1 kg B razreda po ceni 55 din za 1 kg B razreda po ceni 50 din za 1 kg po ceni 50 din za 1 kg Za spomladansko setev pa bo na razpolago dovolj ovsa sorte Fleming-streue. — Vse seme je odlične kakovosti, očiščeno in razkuženo ter priznano od Kmetijskega instituta. Seme dobavimo brez pogodb. — Naročila zbira Semenarna OZZ v Kranju do 10. avgusta t. 1. Naročite seme sami ali preko svoje KZ, vendar pravočasno, za poznejša naročila ne moremo zagotoviti semena. SEMENARNA OZZ KRANJ III. MEDNARODNA RAZSTAVA RADIA IN TELEKOMUNIKACIJ OD 4.-12. AVGUSTA 1956 Televizijski sprejemi — Cesta televizijskih sprejemnikov — Televizija v javnih lokalih Ljubljane — Najnovejša dognanja s področja radia in telekomunikacij Sodelujejo: anglija — avstrija — Francija' — belgija — sssr — zapadna in vzhodna nemčija ter jugoslavija GOSP. RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA 25% POPUST NA ŽELEZNICI! Delovni kolektiv tovarne tiskanega blaga TISKANIMA KRANJ čestita vsem občanom ob L avgustu — prazniku vstaje Kranja — z željo, da bi bili pri izgradnji naše lepe domovine v prihodnosti še uspešnejši. ČETRTEK, 2. AVGUSTA 11.OS Ludwig-van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 5 v Es-duru. 11.45 Dober dan — otroci! (Vlado Firm: Dve zgodbi iz gozda). 13.35 Od arije do arije. 14.30 Turistična oddaja. 15.35 Slovenske narodne pesmi poje Planinski oktet. 16.00 Utrinki iz literature — Vojko Novak: Tarzan. 16.20 40 minut z našimi in inozemskimi solisti. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.15 Ernest Chausson: Simfonija v B-duru. 18.50 Domače aktualnosti. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Vladimir Bartol: Med Barkov-ljami in Skednjem. PETEK, 3. AVGUSTA 8.30 Radijski roman — Jan de Har-tog: Thalassa — XVI. 9.30 Stara kitajska modrost. 10.00 Koncert po željah. 11.05 Hrvaška, Vojvodina in Makedonija v narodni pesmi. 12.40 Tri poloneze F. Chopina. 13.15 Za vsakogar nekaj (Lahka in zabavna glasba). , 14.30 Oddaja za ribiče. 15.35 Pesmi Alojza in Slavka Mihel-čiča pojeta mešani z al cev, J« slaba točka. MeKo medtem dalij. ko je bilo osvojenih 17 me- STRELSKO TEKMOVANJE okviru občinskega praznika je v Lescah strelsko tekmovanje sindikalnih podružnic. Sindikalna podružnica Veriga je izvedla polfinalno tekmovanje med pododbori podružnice. Najboljši je bil poljedelski obrat, ki je dosegel 303 kroge od 500 možnih. Tekmovali so z zračno puško. Dvoboj med Verigo in podjetjem TIO se je končal z zmago Verige 202 : 227 krogom. Najboljši strelec tekmovanja je bil Rudi Marolt iz Verige. Podružnici »Pletenina« in »Železnica« se iz neznanih vzrokov tekmovanja nista udeležili. —T— ŠAHOVSKI TURNIR Kot smo že na kratko poročali je bil v Radovljici v počastitev občinskega praznika organiziran tudi medruštveni moštveni šahovski brzoturnir. Sodelo- valo je osem članskih ekip. Zmagalo je prvo moštvo Radovljice s 30,V2 P£ed Bolnišnico Begunje 27, Bledom 25,%, Podnartom 25, Lescam 23, Elanom I5,V2, Radovljico II. 11//« in Podnartom II. 10 točk. Presenečenje je uspeh Podnarta, kjer je bil šele pred kratkim ustanovljen šahovski klub. Med posamezniki sta najboljše rezultate dosegla Mali in Kaše, oba iz Radovljice. NOGOMETNE TEKME V LESCAH ŠD »France Prešeren« v Lescah je v okviru občinskega praznika priredilo več nogometnih tekem. Rezultati: SD »F. Prešeren« Lesce : Tržič 6:2 ŠD »F. Prešeren« Lesce : JLA Radovljica 3:2 ŠD »F. Prešeren« Lesce — stari : »Stari« Radovljica 3:0 Pionirji Lesce : Taborniki Lesce 0:1. TABOR OB MORJU h$M f&tod aaklvum Utrinki iz življenja rodu „Stražnih ognjev" Četrt ure hoda iz Fazane so na robu prelepega borovega gozdička postavili šotore kranjski taborniki. Pred šotori se razprostira obsežen travnik, ki se končuje na skalnati obali, ob katero Ko dežurni naznani obed, se začno lačni taborniki vsipati iz vseh smeri oboroženi z jedilnim priborom. Ce ne bi bilo strogega dežurnega, bi gnani od silne lakote še kuhinjo razdejali. ni počitek. Nastopila bo nočna straža. Stari taborniški običaj veleva, da se taborne straže preizkušajo v budnosti s sosednjimi tabori. Taborniki enega in drugega tabora skušajo ponoči iz- (Od našega posebnega dopisnika) Po dvanajstih večerih od 14. do 25. julija, se je v Puli svečano končal III. festival domačega filma. Po dvanajstih festivalskih dnevih, ki so bili za prebivalce in obiskovalce Pule pravo doživetje, je Pula zaživela butajo valovi sinjega morja. Narava Ker pa so kuharice zelo prizadevne, makniti sosedu razne predmete, ki jih sPet svoje staro mirno življenje. Raz- je bila na tem koščku južne Istre v obdarovanju z lepoto posebno razsipna; sinj ino neba in morja je z zelenilom borovcev in toplino rdeče zemlje zlila v čudovito skladnost. 2e od daleč je viden drog, na katerem vihra slovenska zastava, ki je novo dospelemu kažipot v tabor, kjer so tudi taborniki zadovoljni. Zdravstvena služba dobro deluje. Tabor ima svojo bolničarko, ki skrbno vrši svojo dolžnost. Tu tabori tudi znani kranjski zdravnik, ki budno čuva nad zdravjem tabora. Ko se sonce nagiba k zatonu in ko domuje rod »Stražnih ognjev«. Šotori nasproti ležeči Brioni zažare v ve- segajo globoko v gozdiček in med černi zarji, pozove dežurni tabornike njimi so prave ulice s hišnimi števil- k večerji, nato pa se zberejo ob za- kami. stavi. Morje se je umirilo in v večer- Sploh je življenje v tem platnenem nem vetru plapola zastava, ki se ob mestecu urejeno tako, kakor se tabor- drogu polagoma spušča vedno nižje. seveda naslednji dan vrnejo. Posebno imenitno je, če izmakneš sosedu zastavo. Od časa do časa zagori v taboru taborni ogenj. To je za mladi rod posebno mikaven dogodek. Na programu so recitacije, kratki prizori, šale, petje ipd. Pesem se naposled umakne pritajenemu šumenju valov in na taborišče ležeta tišina in noč, onstran morja pa se bleščijo Brioni v neštetih lučeh. Lepo'in nepozabno burjanja, lova za avtogrami in slikami igralcev, juriša na razne filmske prospekte, vsega tega ni več. Ostala je edino skrb, ki jo je prevzel filmski Pevski koncert OKUD „Enakost" Kranj Obrtniški moški pevski zbor »Enakost« iz Kranja priredi vsako leto na Organizatorjem predvečer otvoritve Gorenjskega sej- taborjenja gre vsekakor priznanje P— Pismo uredništvu Tovariš urednik! nikom spodobi. Z novopečenimi tabor- Dan dela in zabave Je zaključen. Se rodu »Stražnih ognjev« pa tudi za bo-nlki je sicer nekoliko teže, ker se eno urico in piščalka bo oznanila noč- doče — srečno! morajo taborniškemu življenju šele___ privaditi. Ker pa zahteve niso prevelike, to ne traja dolgo. Zjutraj se ves rod zbere ob zastavi, katero ob petju himne dvigne na drog najzaslužnejši tabornik prejšnjega dne. Nato dežurni poroča tabornemu vodji, ki nato prečita dnevno povelje. Določijo se tudi delovni vodi — nekdo mora pač izvršiti dnevno delo — ostali taborniki so prosti. Delovni vodi gredo po svojih opravkih: urejajo tabor, dovažajo živila in pomagajo v kuhinji, medtem ko se prosti taborniki posvetijo plavanju, sončenju, odbojki, namiznemu tenisu, perjanici, šahu in branju. Naj bo delo ali zabava — oboje vzbuja neznanski apetit, zato ima kuhinja polne roke dela, da nasiti številne lačne želodčke. Veliko manifestativno praznovanje na Hrušici Hrušica, 29. julija. Danes so na Hrušici zaključili celo-tedensko praznovanje v počastitev vaškega praznika. Dopoldne so bile gasilske vaje, popoldne pa uspela množična prireditev. Po sprejemu številnih kulturnih skupin in občinstva z jeseniške občine je bila na športnem igrišču zaključena prireditev, pri ka- Te vrstice pišem z željo, da jih objavite v Vašem listu. Sem namreč mati štirih mladoletnih otrok in svojo družino stanujem na Slovenskem Ja-vorniku, Cesta Talcev 11. Kakor povsod so stanovanjske razmere tudi na Jesenicah zelo težavne.. Zgrajenih je bilo že mnogo novih stanovanj in v gradnji sta še dva stanovanjska bloka, toda vse to zaradi naraščajočih potreb ni dovolj. Upravičence za vselitev v dva nova bloka, ki sta v gradnji, je občina na Jesenicah že izbrala in 12. januarja t. 1. je bil seznam s 60 upravičenci objavljen na oglasni deski. Omenila sem že, da sem mati štirih nepreskrbljenih otrok. Mož je bil do leta 1954 aktivni podoficir v enotah KNOJ, sedaj pa je miličnik na postaj: LM na Jesenicah. Stanujemo v eno-sobnem stanovanju s kuhinjo, ki ima površino 9 m2 in sobo, ki meri 4X5 ni. Prošnjo za dodelitev novega stanovanja smo vložili že pred 9 leti, iz leta v leto nam obljubljajo', da bomo dobili primerno stanovanje, toda tega dneva verjetno ne bomo še kmalu Zdaj stojim pred nemogočo odločitvijo. Kaj pravzaprav naj napravim, da ne okužim svojih otrok, ki so stari od 2 do 8 let in so proti bolezni zelo neodporni? Prepričana sem, tovariš urednik, da bo kritika v vašem listu pripomogla, da se nepravilnosti odstranijo. Francka Batur, , okrevališče Posavec. ma svoj pevski koncert. Ta koncert je običajna prireditev v času Gorenjskega sejma in ima zaradi tega nekak slavnostni značaj. Obisk na tem koncertu je vsako leto izredno velik, saj ga obiščejo poleg Kranjčanov — ljubiteljev petja zlasti tudi številni zastopniki obrtnih in industrijskih podjetij ter zasebni obrtniki, ki na sejmu razstavljajo svoje izdelke. . Letošnij pevski koncert bo po svojem programu zelo pester. Poleg moškega pevskega zbora nastopi tudi Gorenjski kvintet, zabavni pevski duet in godbeni kvartet, ki bo obiskovalce s svojimi izvajanji še posebno presenetil. Koncert bo v četrtek, dne 2. avgusta ob 20. uri v Prešernovem gledališču v Kranju. odbor, obveza, da je drugo leto treba pripraviti IV. filmski festival, ki mora biti boljši od letošnjega. In kaj je ostalo gledalcem? Prijetni in lepi spomini, spomini na dvanajst festivalskih dni, kjer so oni igrali glavno vlogo. Vsa pozornost filmskih umetnikov In novinarjev je bila obrnjena proti gledalcem in oko je nehote prisluhnilo mnenju občinstva. In ne samo filmski ljudje in novinarji, tudi gostje so bili impresionirani nad našo publiko. Saj je to edinstveni festival, čigar povprečni obisk na eno predstavo je okoli 12.000 gledalcev. Noben festival niti v Cannesu niti v Benetkah, Berlinu in Karlovih Varih ni dosegel tega, kar pulski. Tako je z ozirom na obisk, pulski festival največji na svetu. Festival je končan, nagrade so razdeljene, gostje zapuščajo Pulo, vsi pa želijo ob zaključku tega festivala še mnogo uspehov naši kinematografiji. Podrobneje bomo o uspehih poročali v prihodnji številki. Milan Ljubic Ansambel narodnih plesov je izpopolnil program Ansambel narodnih plesov »Svobode« Jesenice je povabil iz Beograda koreografa folklornih plesov, ki je z njimi naštudiral nekaj novih plesov. Z novim programom so še prvič predstavili v dvorani Delavskega doma na Jesenicah. r ten so nastopili domala vsi pevski . . c , , ,__dočakali. Vtis imamo, da tovariš Grm zbori Svobod z območja jeseniške , , 4 . ', , ... občine in jeseniška folklorna skupina »referent« stanovanjske komisije namerno izkorišča svoj uradni položaj, ter pionirska folklorna skupina javor- . J . , *.* • xi o u j hjt i *__• ___,„v;v, da naša prošnja ne pride do rešitve. niške Svobode. Med nastopi. pevskih J * zborov jeseniške, dobravške in hruši- Maja meseca 1955 sem zbolela na čanske Svobode so izvajale folklorne tuberkulozi in bila do nedavnega na skupine narodne plese. Najbolj je zdravljenju na Golniku. Od meseca navdušila folklorna skupina Svobode marca letošnjega leta pa sem v okre- z Jesenic. Današnji zaključni'prireditvl vališču Posarec. Zdravljenje v okreva- vaškega praznika na Hrušici je priso- lišču bo kmalu končano in vrniti se stvovalo okrog 500 ljudi, v programu bom morala k družini, v stanova- pa je nastopilo okrog 100 kulturnih nje, ki ni primerno za obolelo na tu- delavcev. Tako kot letos Hrušičani berkulozi. V stanovanju, ki sem ga svojega vaškega praznika še niso pro- opisala, se bom stiskala s 7-člansko slavili, saj so bile vse prireditve dobro družino, ker je med tem prišla še pripravljene in množično obiskane. moževa nečakinja, ki skrbi za dru- V. žino. Jeseniški otroci letujejo pod Golico Pred leti so preuredili na Planini naravi, je velikega pomena za zdravje pod Golico bivši »Femcov« dom v in vzgojo jeseniških pionirjev in pio Dom tabornikov. V domu' letujejo nirk. Minulo nedeljo so priredili \ vsako leto socialno in zdravstveno taborniškem domu pod Golico prav šibki otroci z območja Jesenic. Leto- prisrčno prireditev v počastitev Dneva vanje pod Golico, ki je združeno z vstaje, na isti način se bodo spomnili organiziranjem izletov in igrami v tudi jeseniškega občinskega praznika. Uanedetikov aimceuatet — iVlali oglasi — Objave Preklicujem izgubljeno dijaško iz- RAZPIS kaznico na ime Kastelic Štefan, III. industrija pletenin, rokavic in kon-gimnazija, Stražišče, Kranj. fekcije Kranj razpisuje na osnovi Te- Šofer C kategorije z večletno prakso meljnega zakona o štipendijah in od-išče zaposlitev kjerkoli. — Naslov v loka o višini štipendij naslednjo po-oglasnem oddelku. godbeno štipendijo: Moško kolo dobro ohranjeno poceni Štipendijo za študij na srednji teh-prodam. Dragan, Nova vas 27/a pošta niski tekstilni šoli — pletilski oddelek v Kranju. — Prošnji je treba priložiti: kratek življenjepis, potrdilo o imovinskem stanju, potrdilo o prejemanju Lesce. , Ugodno se proda globok srebrno sivo, karo tapeciran otroški voziček. Poizve se Reginčeva 2 na dvorišču. Motorno kolo 98 cem v prav dobrem stanju prodam. Ošabnik Maks, dentist, Tržič. Prodam stavbni svet Valburga — Smlednik. Naslov v upravi lista. Zamenjam enosobno stanovanje v bližnji okolici Kranja za enako. Naslov v upravi lista. Lap, vrtnarija, Lesce, tel. 347. Trgovsko podjetje »Rožca« Jesenice ugodno proda težjega konja. Proda se otroški kombinirani voziček v brezhibnem stanju. Poizve se Kalvarija 26, Kranj. Prodam bivšo gostilniško hišo z gospodarskim poslopjem in 4000 m2 zemlje v Podnartu. Ponudbe poslati na upravo lista pod »pol milijona«. KINO ŽIROVNICA 1. avgusta, ameriški barvni film »VELIKA NAGRADA« ob 20.30. uri. KINO DOVJE MOJSTRANA 31. julija, ameriški barvni film »VELIKA NAGRADA« ob 20. uri. KINO »SORA« ŠK. LOKA 31. julija in 1. avgusta, ameriški film »TRI KORAKE DO VISLIC«. n n n n n n :: u n a □ n u q n n n ti u u ;i u u u u u n n i: d m: u u n rt n otroških doklad, prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih. Prošnje se predložijo najkasneje do 20 avgusta 1956 na gornji naslov. VI Hfl TE D*f BOMO EV!fV (J - GUDAU KINO »RADIO« JESENICE 30. julija, ameriški barvni film »VELIKA NAGRADA« ob 18. in 20. uri. 1. in 2. avgusta, ameriški film »VISOKA BARBARA« ob 18. in 20. uri. KINO »PLAVŽ« JESENICE 31. julija, ameriški film »VISOKA BARBARA« ob 16. in 20. uri. 2. avgusta, ameriški barvni film Gozdni obrat Škofja Loka odda za »VELIKA NAGRADA« ob 18. in 20. prevoz 500 prm drv iz gozdov v So- uri- potnici. Vozniki interesenti naj se KINO KOROŠKA BELA zglasijo takoj na Gozdnem obratu na 30. julija, ameriški film »VISOKA Trati pri Škof j i Loki. BARBARA« ob 19.30. uri. OVEN MILNI PRAŠEK ZA FINO KRILO. VOLNO IN SVILO Rumeno ali pa umazano rdečkasto pobarvana voda vre iz odprtin, obloženih s kamenjem, peni se in kipi, v močnem padcu se zliva v korita, iz katerih vodijo cevi v razne smeri. Na gramoznih kupih stoje strojnice, ob njih pa oprezajo pod surovo izdelanimi senčniki vojaki, pripravljeni na strel. Pred njihovimi nogami, v velikih jamah, dostikrat do pasu v vodi, garajo možje. Možje, ki so zaradi vročine slekli srajce in ki sta jim sonce ter jedki pot zarisala na hrbte čudne rdečkaste in temno-rjave vzorce. Nemi korakamo mimo, nemo delajo oni dalje, nemo in presodno nas motre vojaki. »Za vraga, saj to je slabše kot v Sing-Singu!« šepne hri-pavo Sam. Polgoli moški grebejo in kopljejo z vsemi močmi, od časa do časa korači od kupa do kupa izmožgan geolog v dokolen-kah. Zajame vzoreo dragocenega peska in ga ogleduje. Molče, ugaslih, brezupnih pogledov delajo delavci, marsikomu pa se vžiga v očeh uporen blisk, mračno kipeči žar obupa... Z revolverji za ipasom hodijo pazniki med delavci in se mimogrede pošalijo s tem, da priganjajo z dobronamernimi besedami k delu onega, ki si je za trenutek oddahnil. Tramp, tramp, se glase naši koraki. V globokih jamah, katerih tla pokriva mlakuža, stoje črnci s krampi. Mogočno mišičje njihovih teles napenja kožo do skrajnosti. Zdaj pa ne razumeš nobene besede več, tako strahotno je narasel ropot ogromnih drobilcev, ki hrustajo kamenje med svojimi železnimi zobmi kot krušne drobtinice. Gost, jedek prah leži nad tistimi prostori, tam pa, kjer grebejo buldožerji sluzavo zemljo, vrše po zraku kosci blata in debele kaplje umazane vode. Molčeči moški delajo ob strojih — vse svoje sile napenjajo pri tem — zato so kratki oddihi pogosti — pazniki jih s kontrolnimi urami v rokah ljubosumno kontrolirajo — kratki oddihi, ki jih izkoriščajo zato, da si prižgo čik in potegnejo tri, štiri dime, otro težke potne kaplje in skorje blata z obraza, ali da pijo v dolgih požirkih — to delajo skoro neprestano. V posebno globoke jame, čisto temne, ne vidimo. Preproste lestve vodijo v globino, kajti tudi v teh jamah delajo ljudje. Povsod se raztezajo tiri ozkotirnice in zasopljeni delavci tišče ali vlačijo z dragocenim kremenjakom, piritom in kalcitom na-poljnjene vozičke do drobilcev, od tam pa zdrobljeni pesek v poslopje, kjer tekoča voda iz mnogih cevi odpravlja sipino in pušča dragocene smaragde. Tramp, tramp, odmevajo naši koraki. Spet strojnice in za njimi temnopolti vojaki,, ki žvečijo colo. Povsod jih je polno, na vseh vzvišenih položajih, da bi že v kali zatrli morebitne upore. Kajti, moglo bi se kdaj zgoditi, da bi se ti zgarani sužnji, da bi se mi, možje, nekega dne naveličali in dejali: »Poslušajte, delničarji in zaslužkarji, zadovoljite se zdaj enkrat s sto odstotki dobička, namesto s tisoč, dajte nam, ki se nam imate zahvaliti za vse to, ki se mučimo, da stanujete vi v palačah, dajte nam višje mezde! Drugače vas pomečemo v vaše lastne drobilce in namesto, da bi razstreljevali skalovje, spustimo v zrak vaše razkošne zgradbe!« Da bi se to ne zgodilo, so tu vojaki, njihove strojnice, ročne granate, z zvonci ovešena, ponoči pa še z električnim tokom visoke napetosti ojačena žična ograja. Mimo hiš stopamo, ki imajo prava pravcata okna s steklom, tesno so zamrežena in povrhu jih straži jo še vojaki. Gotovo so pisarne in zakladnice teh rudnikov. Potem zagledam neznansko dolgo lopo, ki je ena sama trgovina. Dalje se vrsti nekaj kantin, nato snažno poslopje z napisom »bolnišnica«, za njo pa »oficina«, pred katero se nazadnje ustavimo. Naš vodnik gre noter, čez nekaj časa stopi pred vrata drug paznik, ki dviga v presledkih kvišku tablo s številko. Tisti, čigar številko pokaže, mora v poslopje. Spet grmi kot v bitki, ko razstreljujejo pragozd. Uho se mora šele privaditi temu grmenju, ki traja nepretrgoma noč in dan, kadar pošlje vlada večja naročila. Za sedaj sem napol gluh in skoro ves prepražen od razredčenega vročega zraka, ki dela dihalnim organom velike težave. Sam mi precej neže-nirano zatuli na uho: »Kaj meniš, prijateljček, da bo tale peklenska ograda dolgo zapirala tri take fante kot smo Billy, ti in tale Sam? Le majčkeno dinamita je treba pofuliti, pa ne bo pri tem ropotu, ki vlada vsepovsod, nihče opazil, če napravimo z razstrelitvijo prehod v ograji. Predno ti uniformirani opičarji presodijo, kaj se dogaja, smo mi že v pragozdu, i In Billy, »Molčeči«, tuli v moje drugo uho: »Goddamn, prav ima! In spotoma bi tem spaghetti-soldatom pobrali še kako strojnico in nekaj pušk, da bi v pragozdu lahko lovili.« Moja številka, ki jo je paznik pred durmi ravnokar dvignil, mi prihrani odgovor. Vstopim. Prostor, v katerem se znajdem, je skoro podoben blagajniškim prostorom v majhni banki, le da ni v njem toliko poliranega lesa, stekla in svetlih medenih drogov, zato so pa na določenih mestih debela omrežja. Nekaj južnih amerikancev, bledih kot bi bili izluženi, tipka na pisalne stroje. Eden od njih, ki sedi za lino pri mizi, pokriti s papirji, me hladno motri in govori zaspano: »Enajst tisoč. Od predujma, nakazanega v Baranquilli v višini petsto pesosov, je z odbitkom vseh stroškov, računa v hotelu, letala in oskrbe do sem, ostalo natanko tristoenoinštirideset pesosov, petnajst centavov, ki preidejo spet v lastništvo Kompanije. Dolgujete torej samo stooseminpetdeset pesosov petinosemdeset centatov! Za tobak in druge malenkosti, ki jih morete dobiti v trgovini Kompanije, vam bo odobren nov kredit, ki pa ne sme nikoli preseči zneska dvajsetih pesosov. To v vaše lastno dobro, številka enajst tisoč! Dopust v mesto pred ograjenim področjem dobite dvakrat mesečno po štiriindvajset ur, to pa šele tedaj, ko boste odslužili s potovanjem nastale izdatke. Alkohol dobite tudi tu notri. Toda ne pijte toliko! Po treh mesecih, če ne boste storili nobenega prestopka, lahko zaprosite za premestitev v platinove rudnike v Chocu. Ali vam je zdaj vse jasno, številka enajst tisoč?« Ravnotako monotono odgovorim: »Popolnoma, senor!« — »Bueno! Podpišite tu-le! In še nekaj . . .« S povzdignjenim glasom nadaljuje: »Zmeraj, kakor hitro čutite, da ste bolni, je vaša dolžnost, da se takoj javite! Izvrstne zdravnike imamo in bolnišnico, opremljeno po najnovejših pridobitvah! In po vsakem dopustu, ki ga prebijete zunaj, morate k preiskavi.« Slaboten smehljaj razjasni njegov voščeno rumeni, utrujeni obraz: »Kajti veste, spolnih bolezni tu ne potrebujemo. Tako, pa zbogom, skušajte se spoprijateljiti s starejšimi delavci, ki poznajo okolje, da ne bi padli v kako jamo, napolnjeno z vodo, ali zašli slučajno v območje kake strojnice, ko strelja.« Kretnja z roko, in bil sem odpuščen čisto zmeden stopil spet na prosto v sle-pečo, žgočo svetlobo in grmeče bobnenje ... 6 618« Gorenjske ŠT. 60 / 30. JULIJA 1956