X-> o p i s iB Z Goriškeg'a. (Dalje in konec.) Na to vprašanje se mi vidita mogoča le dva odgovora: Ali da se netnški učitelji boje dokazane ministrove energije in da so tedaj Conradov ukaz pustili le na papirji, ali pa, da hote uže a priori sedanjemu rainistru metati polena pod noge, ker se jiin vidi premalo prevzet onih »liberalnih« nazorov, ki so bili za Stremavr -ja jedini merodajni. Naj si bode temu kakor hoče, jaz najdetn, da so se naši nemški tovariši jako osmešili z onim ropotanjem. In kaj sedaj? — minister uže pove; v državnem zboru je rekel: „ . . . . bcttttt toerbe id) fefo.en, toie toeit bie einselnen <Sd)uIen tn it)rer Slrbett gefommen ftnb, unb bantt toerbe id) toiffen, tt)u§ td) JU tfi.un I)0be". — 1'oročila o pregledovanji knjižnic leže do 1. julija pri dež. šol. svetih, in potem gredo na Dunaj. Eadovedni smo torej na odgovor ministrov. Vender pa pogrešam v onem ukazu necega važnega dostavka, ki bi bil velike važnosti za naše sedanje čase, ko se uže vsak pisarček, ki javaline more pravilno zapisati svoje ime, čuti dovolj zraožnega spisovati knjige šolskej mladini. Ta dostavek naj bi zahteval, da se imajo iz šolskih knjižnic izobčiti tudi one knjige, ki greše zoper pravilen jezik. Knjige šolskih knjižnic se dade pač le zato v roke šolskemu otroku, da se mu razjasni, razširi in spopolni znanje ali sploh pouk, kar ga sliši v šoli iz učiteljevih ust ali ga čita iz šolskih knjig. Ako se pa od učitelja zahteva, da pri pouku pravilno govori, ako se dalje terja, da so poučne knjige pisane v pravilnem jeziku, potem priiv ne vem, zakaj bi se te zahteve ne raztegnole dosledno tudi na knjige šolskih knjižnic! In ker se uže pri poučnih knjigah sodba glede jezika ne prepušča posamnemu učitelju, naj se v bodoče tudi pisatelji ali založniki knjig za šolske knjižnice zavežejo predlagati dotične knjige deželnim šolskim oblastvom, katera dade predložene knjige strokovnjaku pregledat, ter si polagoma napravijo zapisnik vseh knjig odobrenih za šolske knjižnice. Tak zapisnik je pred kakimi desetimi leti izdal naš deželni šolski svet za šolske in učiteljske knjižnice. Se ve, ako bi se tak ukaz izdal tudi za preteklost, moralo bi se po naših šolskih knjižnicah pometati z metlo za Avgijev hlev, in to ne le po slovenskih, ampak tudi po nemških. Pri tej priliki bi rad opozoril gg. tovariše, ki so oskrbniki šolskih knjižnic, še na neki nedostatek v našem pripovedovalnem slovstvu. Ni dolgo, kar je mej slovenskim učiteljstvom opravičeno nevoljo vzbudila povest (»Dora«), kojo je spisala neka slovenska pisateljica v »Slovenskih večernicah« družbe sv. Mohora lanskega leta. V tej povesti se — kakor je znano — slika neki »nadučitelj« za ves učiteljski stan tako sramotilno in žaljivo, da nič tacega. Pisateljico je sicer v nekaterih listih (n. pr. v »Popotnik-u« in dr.) doletela zaslužena kazen, vender pa mislim, da bi bil to kazen bolje zaslužil odbor Mohorjeve družbe in pa nekateri slovenski pisatelji, koje »Dorina« pisateljica v svojih spisih le posnemlje liki neka čveteroročna žival. Bili so časi, da je bil slovenski učitelj po svojem socijalnem staleži res obžalovanja vreden človek. Malo vzobražen, navzgor podložen, sužen svojim predstojnikom, moral je večkrat sramotilno beračiti svojega pičlega krvavega zaslužka pri naj revnejšem in surovejšem Ijudstvu, kakor kak poljski čuvaj. Oni žalostni časi niso še popolnoma izginoli iz sporaina našemu Ijudstvu; »šumoštar je komunski hlapec« sem slišal pred kratkim kmetskega babača nazivljati ljudskega učitelja zarad terjatve njegovih pravic. Omikan človek — se ve — ne predrzne se več kaj tacega. Pa kaj pravim?! Ali niso uekateri naši pisatelji zna biti omikaui! In vender, kde zajeinljejo tako radi snov svojim pripovestim? — Kde neki nego v onej mračnej učiteljskej preteklosti. To jim je narodno, to izvirno! — Povest ni mikavna, če nima kacega smešnega prizora, in kdo naj nastopi tu kot »junak« ? Kdo neki nego »šumoštar« ! — Sramota! — Kaj skrbi tacega pisarja, da je »šumoštrov« naslednik ljudski učitelj, ki je morda nekoliko več blač raztrgal po šolskih klopeh, kakor on, kaj ga briga, da neomikan in neodrasel človek, ki dobi tako knjigo v roke, ne zna abstraliirati resnične sedanjosti od vse drugačne preteklosti, ter da v svojej domišliji iščoč si konkretnega predmeta nehote naleti na znanega domačega učitelja, ki mu v istem hipu in tudi pozneje ni nič druzega nego oni smeh in zaničevanje vzbujaj6fi »šumoštar«. — Taceg-a »šumoštra« — se ve — morala je dobiti tudi »Dora«, in ker je uže vsa povest prisiljeno osnovana, ni čuda, da je tudi njen »šumoštar« tako drastično naslikan. In ako dobi šolski otrok tako-le knjižuro v roke, kako škodljivo more vplivati na njegovo vzgojo in vzobražbo! — Kar je človek, postane le po vzgoji. Vzgoja pa zajemlje svojo prečudno oblast do človeškega bitja le iz vzgojiteljevega ugleda (avtoritete). Ugled dela učiteljevo besedo otroku sveto, njegovo sodbo odločivno, njegovo polivalo in grajo čez vse. Brez ug-leda je učiteljevo delo Sisifovo delo. Zato pa mora učitelj skrbeti in se truditi, da si ugled ohrani. 0hrani si ga pa pred vsem z naravno dostojnostjo svoje osebnosti. Žal, da to zmeraj ne zavisi 1 e od njega. Le ena sama beseda iz ust hudobnega obrekovalca lehko pahne v očesu otrokovem učitelja z vzvišenega mesta v globino človeških šibkosti. Kaj pa še le, če najde otrok črno na belem in pa še tako gladko in verovuo povedano v knjigi, o katerej je — kakor sploh o vsakej — uže a priori prepričan, da le resnico pravi. Zato pa, dragi tovariši, proč s takimi knjigami! Le tekoj iz knjižnic vse »Dore« in »Dorice«! — Slavni odbor Mohorjeve družbe pa naj v bodoče pazi, da ne sprejme ali celo honoruje zopet kake »Dore«. Sicer se mu znamo tudi učitelji po robu postaviti, kar bi ne bilo družbi v korist. Sklepaje svoj dopis menim, da bi bilo vsekako želeti, da bi ukaz o pregledovanji šol. knjižnic ne izginol iz pozorišča brez sledii za naše bralno šolsko slovstvo. Izvestno bi mu naj primernejši spominek zapustili z živahnejšo gojitvijo tega dela našega pedagogičnega slovstva, in da do tega v kratkem pridemo, obljubuje nam odbor »Slovenskega učiteljskega društva«, ki je v seji 11. marcija t. 1. ukrenol, da bode društvo izdajalo knjižice za šolske knjižnice. In v to Bog pomozi! Z Doleiljskega. V vsaki civilizirani državi v Evropi ima vsake vrste uradniški stan vpeIjano svojo službeno pragmatiko. Taje temelj, na katerega se sme uradnik opirati, ne boječ se, da se mu sme zgoditi krivica, dokler on izpolnuje vestno in natanjko dolžnosti svojega stanii. Niti različna politična mnenja zamog-o mu odreči pravice utrjeue v službeni pragmatiki. Zato mu pa ravno ta daje pogum v boji s živenjem, da se ne spozabi, da ne omaga, da se ne potopi v valovih visocih zemeljskik težav. Potreba, korist in neizogibna dobrota službene pragmatike za uradniški stan uvideva vsak; gorje onemu, koji bi se upal tej inštituciji oporekati! Blagor pa tudi državi, katera ima vpeljano jo, ter je ne skruni. S tem ima ona na tisoče in tisoče najboljših, sposobniših, najpridnejših, najvestnejših uradnikov več, kakor bi jih drugače imela. Vrh tega sme pa ona ravno zaradi tega mlade in nižje uradnike slabše plačevati, kakor drugače. Samo upanje jim daje, da si zamorejo z natančnim izpolnovanjem dolžnostij svojega stanu boljšo prihodr.jost priboriti si. Star pregovor pravi: Upanje je polovica živenja. Vse nezgode, trpljenja, muke in težave vsak rad pretrpi, samo da mu up v boljšo prihodnjosti sije. Nočem dalje besedovati o potrebi, koristi vpeljave službene pragmatike pri uradniškem stanu; saj faktum sam najbolj resnico govori, nego še tako natanjko temeljito izpeljana razprava. A1 i b i b i 1 a p a službena pragmatika, ki je za vse druge uradniške stanove največjega pomena, za uči teljski stan na pravem mestu, da bi se i pri njera vpeljala? Ali bi bila za njega nadalje potrebna in slednjič koristonosna? Vsaka stvar ima dve strani, svojo dobro in slabo. In ako se hoče čuti resnico, treba je čuti dva glasa. Zato potrudil sem se najprvo najimetniše točke za vpeljavo službene pragmatike navajati, potem pa tudi take, ki so zoper to. Kadar učiteljski kandidat stopi v živenje, tedaj začne se njegov boj za obstanek. Treba muje skrbeti, da znanosti, katere si je pridobil in zraven tega materijalne troške, ki jeje z učenjem imel, koristonosno obrestuje. Vsak začetek pa je težaven in ima majhen obseg. Zato mora za daljno, temeljitejo izomiko skrbeti. Ne sarao teorija mora se povečati, še bolj pa praksa. Naravno, da bode črez deset in več let njegovo službeno delo vsaj še enkrat tolike istinite vrednosti. Napačuo ranenje in ravno tako napačno uravnauje službenib. mest je posebno pri nas na Kranjskem, da se šolske postave ne brigajo nadalje za ljudskega učitelja, ko ima enkrat izpit sposobnosti. Kako naj on pozneje s svetom, se svojimi dobodki dela in ravna, to je njegova skrb. Ali se on nadalje izobražuje ali ne, to je zakonodajstvu do gotove meje vsejedno. To velja ne samo o dobrib lastnostih njegovih, kajti v tem slučaji mu ničesar upati ne da, ampak tudi o slabih lastnostih. Še-le tedaj, ako se posebno zelo zanemarja, ako uže najgrše napake dela, tedaj straši ga §. 53. državne novele z dne 2. maja 1883. 1. Niti za pridnost, vestno nadaljno izobraževanje in mu ničesar ne dado upati, ne za nepovoljno izpolnovanje ni se mu posebno bati. Oboje ima žalostne nasledke. V učiteljskem stanu nahajamo zato napako, d a s e ta nejednako nadalje izobražuje in lika. Ako ima kateri upanje, da si bode s tem do boljše službe pomagal, mogoče, stori to; drugače pa gleda, da se v tem izvežbuje, *kar mu pristransk zaslužek prinese. Kolikorkrat sem slišal, da se je ta ali oni učitelj izrazil, kako se mora truditi pri izpolnovanji dolžnosti orglarske službe, mej tem ko so mu dolžnosti učiteljskega poklica malenkostne. Kakor je s to postransko službo, jednakn z vsako drugo. Kaj pomaga, ako ga okrajni Solski nadzornik še tolikokrat nadzira, toliko uže kmalu stori, da za silo izpolnuje dolžnosti, vender prave gorečnosti, prave pridnosti nij mogoče ne prifiakovati ne najti, ker prave Ijubezni manjka. Ako mu služba ne donaša toliko, kolikor živenje od njega zahteva, ako mu ona boljše prihodnjosti za gotovo ne slika, ako mora on deliti svojo delavnost in svoje moči na več strani, tedaj nij mogoče pričakovati, prave ljubezni do poklica samega, ampak on ga mora deliti na obe ali vse opravljajoče poklice. Poglejmo v uradniški stan! Z največjo natančnostjo, s pridnostjo, kakor se skoraj nikjer drugje ne najde, dela velika večina in izpolnuje dolžnosti svojega stanu. Vse duševne in telesne moči napenja, samo da ne le zadostuje dolžnostim, ampak da se pri višjih izvandredno sposobnega skaže, dobro vedoč, da ga čaka povišanje. Pri učiteljskem stanu to pomaga jako malo ali nič. Delaj leto za letom še najpridneje, ako imaš nesrečo, da si v oddaljeni vasi ali v kraji, kjer so ljudskej šoli malo naklonjeni, ničesar ti to ne poraaga. In ako tudi tvoje delo spoznajo, vender ti i to malo koristi, ker ni boljše službe za oddajanje, s čemur bi ti pomagano bilo. Kadar pa pride koja nadučiteljska služba v nameščenje, takrat vsuje se prosilcev na njo, kakor toče na polje. Vse mogoče privatne prošnje, osebne predstave itd. pri vseh mogočih gospodih podpirajo potem te prošnje. Tukaj se pokažejo zli nasledki neuravnanja službene pragmatike. Kaj pomaga starejemu prosilcu, ki služi svojili 20 in več let, njegova službena praksa in njegova službena leta! Namesto, da bi se na njega oziralo, posebno tudi zato, ker ima več troškov za obitelj, za vzgojo otrok itd., se služba najraje podeli druzemu, ki je komaj učiteljišče zapustil. Kolikokrat se to ravno pri nas na Kranjskem pripeti, povedali bi lehko, toda čemu ? Kdor je jedenkrat tako preziranje občutil, zadobil je rano, ki se mu težko zaceliti da. Če se mu je to pa večkrat pripetilo, pač mora vsako veselje do dolžnosti svojega poklica izgubiti, pač ga samo želodec še sili, da izpolnuje mehanično brez gorečnosti, brez vztrajnosti svoje delo. Velikokrat zgodi se, da se tak učitelj popolnoma spozabi; popred vsega priporočenja vreden, naenkrat ves drugačen postane. Na žalost stanu, v lastno škodo; kajti le redkokdaj more se iz take letargije izkopati se. Vsem tacim žalostnim dogodljajem, v največjo korist dežele in pa učiteljskeg-a stanu, konec storiti, potreba bi bila vpeljava službene pragmatike, kakor je to pri uradnikih. Seveda pri tem morale bi se plače vse drugače razvrstiti. Kajti pri učiteljskem osobji nad 5 0 0, ne zadostovalo bi okoli 3 0 s plačo 600 gld., ako se lioče temu nado pustiti in dati, da pride vsak pridni črez 20 let do te plače. Treba bi bilo v temu slučaji vsaj 100 službenih mest s to plačo in to bi pa dežela ne dala ravno zelo rada. Ko bi se začela uravnavati službena pragmatika, tedaj bi se še le sprevidelo, kako nizko, nejednako in žalostno - slabo plačuje se ljudsko šolsko učiteljstvo. Zato pa ima vsak respekt pred tako nalogo in vsak se je ogiblje, kolikor mogoče. Naloga naša pa je, da sami začnemo delovati na to, da se vpelje službena pragmatika. Najpripravneje je to vprašanje pri okrajnih učiteljskih konferencijah najprvo in potem pri prihodnji deželni učiteljski konferenciji na dnevni red in v obravnavo spraviti. Zatorej p. n. učitelji — tovariši ganimo se! A. L. Z Dolenjskega. (Izv. dop.) V lanskem zasedanji vis. deželnega zbora kranjskega privolilo se je ljudskim učiteljem na jednorazvednicali funkcijska doklada 30 gld. na leto, ter s tem našim tovarišem pomagalo. Toda uže popred, še bolj in žalostneje so slabe pravne razmere ljudskih nčiteljev na večrazrednicab. Mej tem ko imajo kolegi na jednorazrednicah vsaj stanovanje prosto, ter so v največik slučajih o r g a n i s t i in si s tem obojem zboljšajo eksistenco, so uči- telji na večrazrednicah navezani edino na plačilo 400 — 500 gld. razun nadučitelja. Pomisliti je treba, da morajo si sami stanovanje oskrbovati, kar pa je dandanes po mestih in trgih na Kranjskem uže drago; da morajo več za obleko samemu sebi kakor tudi svoji obitelji dati, nego v vaseh; da je živenje v tacih krajib zelo drago in slednjič, da nimajo dandanes prav nobenega postranskega zaslužka. V prejšnjih letib imeli so ravno s posebnim poučevanjem itd. mnogo dohodkov, kateri so pa dandanes popolnoma odpadli in tudi več upanja nij, da bi se še kedaj povrnili. Vrh tega so ravno večrazrednice na Kranjskem silo napolnene, tako da ima vsak na teh šolah službojoči poleg večje odg-ovornosti tudi mnogo več dela. Komur so v istini najžalostnoje materijalne razmere ljudskega učiteljstva na večrazrednicab po Kranjskem poznane, pritrdil mi bode, da je to res v največji meri nujne podpore potrebno. Žalibog- da je silno težavno vis. deželni zbor zopetno prositi, da bi se i teh usmilil. Pač pa bi se na drug način pomagalo. Navadno ima nadučitelj prosto stanovanje in vrh tega večjo plačo; zakaj bi vsaj drugi in tretji učitelj tudi prostega stanovanja ne imela? Na večrazrednicah imajo vsi jednakega dela. Čemu ima jeden še enkrat toliko plače, drug pa tako malo ? Vsi imajo zraven tega jednake troške. Najbolj pravično bi bilo in učiteljem na večrazrednicah pomagalo bi se zdatno, da bi se jim privolilo prosto stanovanje. Šolska občina naj bi skrb prevzela, da mora drugemu in tretjemu učitelju primerno stanovanje zastonj dajati. Ako tega ne more, pa naj daje postavno stanarino. Ees bi s tem se krajnim šolskim svetom novo breme naložilo, poraisliti pa gre, da učitelji na večrazrednicah vender poboljška potrebajejo, ako sploh še živeti morejo. Dežcla težko za nje more zdatnega storiti. Edino na ta način mog-oča je zdatna pomoč. Dal Bog, da bi se hotela uresničiti! A. L. Iz Novomeškega okraja. Šolstvo v našem okraji le po malem napreduje, šolsko obiskovanje se le po malem izboljšuje, ker se šolske zamude le formalno izkazujejo in stariši le formalno opominjajo. Z razširjanjem šol gre počasi, ravno tako z zidanjem šolskih poslopij. V tej poslednji točki imam vender to veselo notico, da se bode v Toplicah vender enkrat zidalo novo šolsko poslopje; kakor sem posnel namreč iz uradnega časnika, oddalo se je meseca junija zidanje po licitaciji. — Tik Novega Mesta v Št. Mihelu bodo vender šolski otroci zdaj v šolski sobi poduk imeli. Šolo imajo v Št. Mihelu sicer že kacih 20 let in več, a poslopja šolskega niso imeli, otroke so marveč tlačili v sobico kmetske hiše, kjer je le za 8 — 10 otrok prostora. Če je pa od 300 za šolo ugodnih prišlo v šolo kdaj 20, 30, 50 otrok, potlej naj pa č. čitatelj ugane, kje so imeli prostora. Letos bodo pa dečke pod streho vzele šolske sestre, ki so v Šmihelu sezidale veliko poslopje za samostansko dekliško šolo. — Konferencija za naš okraj bode letos v Novem Mestu 7. julija. Na dnevnem redu sti poleg navadnih predmetov še ti razpravi: 1. Praktična obravnava nazornega nauka v zvezi s petjem in risanjem. Tvarina: vzpomlad, poletje, jesen in zima. Po žrebu bodo izbrani štirje poročevalci. 2. Posvetovanje o tem, kako bi se izdalo vkupno letno šolsko poročilo za vse šole v okraji. j. Iz Krškega. Letošnja okrajna učiteljska konferencija za nas okraj bode 2. avgusta v Krškem. Razen obioajnih toček bode na dnevnem redu še sledeče: 1. Šola in dom (govori g. Gabršek), 2. čebeloreja (govorl g. Abram) in 3. Kako bi se šolsko obiskovanje izboljšalo? (To imajo vsi udje konferencije pismeno izdelati.) Da se je poslednja točka postavila na dnevni red, je potrebno; kajti v našem in Novomeškem okraji je naj slabše šolsko obiskovanje na Kranjskem. Ce bode le ta razprava faktično izboljšala obiskovanje, to se ve je drugo vprašanje. Ali škodovala gotovo ne bode. »Pedagogiško društvo« še ni pri nas ustanoljeno. Slavna vlada se je bila nekoliko spodtaknila nad predloženimi pravili, češ, da v njih ni določeno število odbornikov. Osnovalni odbor je pa z nova poslal sl. vladi pravila s potrebnim pojasnilom. Namen bode novemu društvu osobito delovanje na pedagogijsko - književnem polji. — Iz oporoke pokojnega bogatina in šolskega prijatelja Martina Hočevarja naj poročam, da ni zapustil denarnih svot za šolo: v Kostanjevici in v Mokronogu. — 6000 gld. dobi ena ali druga teh šol za zidanje šolskega poslopja. Odločila bode to vdova pokojnega šolskega prijatelja po zaslišanji šolskih gosposk. Naj verjetnejše je, da bode gospa vdova to svoto naklonila Kostanjeviškemu mestu, ki nima še svojega šolskega poslopja in samo dvorazrednico. Ali stoji v oporoki tudi ta pogoj, da se zida čveterorazrednica, ni mi znano. Pogoj, da se v tej šoli vpelje po prijeti dobroti nemščina kot obligatni predmet, bode lehko vzprejeti, ko že postave recte ukazi to zahtevajo od vsake čveterorazrednice. Nekoliko težje bode meščanski šoli v Krškem, ki je vzprejela od pokojnega svojega ustanovitelja 30.000 gld. papirne rente (vredne okoli 24.000 gld.) za štipendije, izpolnovati za vse prihodnje čase pogoj, da mora šola nemška ostati; kajti težko je dobiti učencev iz sosednih slovenskih šol, ki bi bili dovolj sposobni nemščine. Iz onienjenega volila bode se baje napravilo 12 ustanov po 70 — 80 gld. na leto. Prednost bodo imeli učenci iz Krškega okrajnega glavarstva. Dokler bo vdova živela, oddajala jih bo ona. Vsaj sta ta blaga dobrotnika že skozi 5 — 6 let na enak način to šolo podpirala. Ł. Iz Krškega. (Zahvala.) Povodora prelepe veselice, kateroje priredilo tukajšnje »bralno društvo« dne 6. junija t. 1. na vrtu g. Gregoriča na korist revnitn šolarjem ljudske šole, prejelo je podpisano šolsko vodstvo lepo vsoto čistega dohodka 39 gld. 32 kr., za kar se v imenu revne šolske mladine najpresrčneje zahvaljuje vsem blagodušnim dobrotnikom, sosebno pa p. n. sodelavcem za krepko podporo voditeljstvo ljudske šole v Krškem, v 12. dan junija 1886. 1. Fr. GabršeJc, šolski voditelj. Izpod Oromade. 21. junija. — Nijso še daleč tisti časi, ko se je učiteljstvo Logaškega okraja zbog premajhnih in neprimernik šolskib prostorov zbiraio k uradnim učiteljskim konferencijam v zasebnik prostorik ter pod ptujo streko povzdigovalo glas v korist šolstva in sejalo setne, katero bode prej ali sslej tudi sad obrodilo. — Letos pa — čast Gorenjelogaščanotn — nijsmo stikali po ptujik kišak, temveč zbrali smo se v 9. dan t. m. v prijazni, za tretji razred odločeni sobi Gorenjelogaške šole polnoštevilno k okrajni uoiteljski konferenciji, katero je ob 9. uri dopoludne s prijaznim pozdravom otvoril naš c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Fr. Gerkmann. Namestnikom si je izbral Planinskega nadučitelja gosp. J. Benedek-a, a zapisnikovala sta gosp. Iv. Vogelnik in gospdč. K. Galle. Priobčevaje znane ministerijalne ukaze govoreče o anoncak, nalezljivih boleznib, desinfeciranji šolskik prostorov, pomočnib knjigak, reviziji šolske knjižnice, kvadriranik in poprečno načrtanik zvezkik, prodajanji šolskik knjig i. t. d., omenja tudi prememb pri učiteljskem osobji v tekočem letu ter čestita dotičnikom. Iz običajnik pa mnogokrat jako potrebnik opazk naj omenim sledeče: Bere naj se nikar prekitro, temveč tako, kakor se razločno govori. Samoglasniki naj se pravilno naglašajo, lokalizmi — n. pr. »ga naej«, »ana«, »dvaej« i. t. d. — s pravimi izrazi nadomestujejo ter tudi predlog »v« — n. pr. »v šolo grem«, ne »ve šolo grem« — rabi in izgovarja tako, kakor veleva slovnica. Gleda naj se ossobito na to, da otroci znajo vse, kar se uče, tudi z lastnimi besedami povedati, ker to je pri jezikovnem nauku glavna stvar, ne pa suka pravila, katera se tii pa tam še vedno preveč goje. Števili naj se mnogo na pamet pa tudi pismeno, a ne s prevelikimi števili in s takimi rečmi, katere otroci komaj po imenu poznajo. Naloge naj bodo primerno lekke in pa iz domačega življenja. Za predpise pri lepopisji naj se izbirajo primeme besede in stavki, in sicer tako, da se postopa od lekkega do težjega ter se vse to tudi marljivo pregleduje in popravlja. Piše naj se pogosto pa počasi in čedno. Telovadba se ua nekaterik šolak popolnoma zanemarja, a to nij prav, kajti tudi to je zapovedan predmet. Dasiravno skoro vse šole Logaškega okraja potrebnik telovadišč pogrešajo, se nekaj vender tudi o tej zadevi lekko povsod stori. Pri poučevanji v realijak je bolje, da se mladina manj uči, pa to, kar se uči, naj dobro razumi. Ker so tukajšnje šole s pomočnimi knjigami še jako slabo oskrbljene, naj vsak šolski voditelj dela na to, da se pri sestavljanji proračuna vzprejme primeren znesek tudi v ta namen. Če bi kak neveden krajni šolski svet ne kotel tega ali tudi znabiti kacega druzega potrebnega zneska dovoliti, naj se voditelj obrne pismeno ua okrajni šolski svet in pomoglo se mu bode. Dopisuje naj se višim gosposkam dostojno in pravočasno. Učitelji naj bodo nadučiteljem udani, ter naj se vadijo tudi v uradni korespondenciji. Na večrazrednik šolak naj se ne pozabi na mesečna zborovanja in spisovanje dotičnik zapisnikov. Dopusti naj se ne zabtevajo pa tudi ne dovoljujejo brez tebtnik uzrokov. Šolske postave naj se marljivo bero. Želja glede števila in kakovosti knjig ubožnim otrokom naj se kmalu v začetka leta naznanja gosp. okr. nadzorniku. 0 točki »Kakove lastnosti naj ima učitelj, da more svoj poklic vsestransko in uspešno izvrševati?« je poročal gosp. Repič. Učitelj naj bode poleg primerne telesne postave tudi dovolj izobražen; naj ima dober vid in poslub, angeljsko potrpežljivost, veselje do poklica i. t. d. Živl naj se svojimi 400 ali 500 bori svojemu stanu primerno ter varuje in bojf naj se dolgov, kajti dolg je pošast, katera ubozemu »Naboretu« še bolj uže itak ne baš z rožicami postlano življenje greni. — Obstoječe določbe glede gojitve zdravja na ljudskih šolak je pregledno in obširno razpravljal mesto po žrebu določene gospice pl. Lipold gosp. Vogelnik. Priporočal je-mej dru- gim tudi to, da naj se ljudska šola bon z vsemi silami proti škodljivemu tobaku in tisti peklenski pijači — žganji. 0 opazovanji pridobljenem pri reviziji šol. knjižnic je poprijel gosp. nadzornik sam besedo ter nam priporočal, da naj se za šolske knjižnice naročajo v prvej vrsti le take knjige, katere so v otroškem duhu pisane in katere pridobljene vednosti popolnujejo in mladino vsestransko poučujejo. Omenja tudi zapisnik za šolsko knjižnico primernih knjig-, katerega bode baje deželni šolski svet izdal. Čule so se o tem predmetu še razne želje in nasveti, kateri se bodo več »'i manj obistinili, kakor bode pač potreba nanesla. V stalni odbor in knjižnične komisije so bili dosedajni udje z vsklikom zopet voljeni. Gosp. E i b n i k a r j u , načelniku knjižničnega odboia se je votirala zalivala za uzorno vzdrževanje knjižnice s tem, da se je ves zbor vzdignil se sedežev. Ker se glede opisa Logaškega okraja v teku jednega leta razen tega, da sta gg. Levstek inNovak priredila ličen zemljevid, radi raznih neprilik nij nič zgodilo, stavi g. Benedek sledeči samostalni nasvet: V dnevni red prihodnje okraj. učiteljske konferencije naj se sprejme točka, vsled katere naj bi vsak učitelj ali učiteljica opisal svoj šolski kraj v zemljepisnem in zgodovinskem obziru ter vpletel v ta spis, kolikor je mogoče narodnih pripovedek in pesmic dotičnega kraja. K sklepu se gosp. nadzornik s primeruimi besedami zahvali vsera zborujočim za marljivo udeležbo in pravo parlamentarično vedenje ter zakliče trikratni »slava« in »živio« našemu milemu vladarju, kar mu zbor navdušeno pritrdi in zapoje stoje prvi in zadnji odstavek cesarske pesmi. Konečno naj bode še omenjeno, da uže več let sem nijsmo bili tako srečni, da bi se bili polnoštevilno sešli, kakor letos in da je zborovanje se svojo navzočnostjo počastil tudi gosp. c. k. okrajni glavar grof Pace. Po duševnem delovanji smo se po starej navadi sešli v Strojarjevej gostilni pri čaši rujnega vinca, kjer smo še marsikako uganili, dokler nij prišel ločitve čas, kateri nas je razpršil na vse straui sveta. — k. Iz Postojine. — Letošnja okrajna učiteljska konferencija za Postojinski okraj bode v 7. dan jnlija t. 1. ob 10. uri dopuludne v Postojini s sledečim vsporedom: 1. Nagovor piedsednikov in imenovanje namestnika. 2. Volitev dveh zapisnikarjev. 3. Priobčilo nadzornikovo. 4. »Sloga jači, nesloga tlači« — ta zlati izrek naj je glavno vodilo vsega učiteljevega delovanja. (Poroča gosp. Fran Mercina.) 5. Prava metoda in dobra disciplina je vspešnega poučevanja najplemenitejša rastlina. (Poroča gosp. Josip Rustija.) 6. Kazgovor o opisu Postojinskega okraja. 7. Poročilo o okrajni učiteljski knjižnici. 8. Volitev novega kujižničnega in stalnega odbora. 9. Samostojni nasveti, kateri pa naj se stalneinu odboru vsaj tri dni pred zborovanjem naznanijo. mn. Iz Peč. Tukajšnji župnik, gosp. Jos. Preša, podaril je našej novo ustanovljenej šoli to šolsko leto znatno število knjig raznega obsega in več učil za uboge učence, a slavno društvo »Narodna Šola« poslala nam je za mal znesek bralno skrinjico (črke) in obilo šolskega blaga ; slednjič pa nam je še c. k. okr. šols. nadzornik gosp. A n d r. Ž u m e r blagovoljno naklonil po »Nar. Šoli» precejšnje število zvezkov. Imam prijetno dolžnost, da se tem p. n. dobrotnikom v imenu šolske mladine in v imenu vse šolske občine prisrčno zahvaljujem. Janko Nep. Jeglic, učitelj in predscdnik kraj. sols. sv6tu. Z Gorenjskega, meseca junija. Pred nedavnim potrdili so naš presvitli cesar zakon sklenjen po našem deželnem zboru, po katerem dobe učitelji jednorazrednih šol opravilne doklade. S tem je storjen prvi korak v zboljšanje našega materijelnega stanja. Kes je. - da je pomoč dohitela le naše jednorazredničaije, da torej velika večina kranjskih učiteljev še ni ničesa dosegla, a zavest, da smo dosegli nekaj, daje nam pogum, da tudi letos z združenimi močmi poprosimo toliko potrebne pomoči. Dve točki naj obsegajo letos naše prošnje: prva je zboljšanje učiteljskih plač na čveterorazrednih šolah, a druga: kvinkvenije naj se odmerijo po dotični plači, katero učitelj uživa. Glede prve točke naj omenim le, da je skoraj povsod določeno, da uživa drugi učitelj na čveterorazrednej Ijudskej šoli enako plačo z nadučiteljem; le-ta ima le postavno opravilno doklado in pa stanovanje več od onega. — Čveterorazrednice so večinoma po mestih, kjer je živenje veliko dražje, nego na deželi. Uprav neverjetno pa se mi zdi, kako bi mogel ondu učitelj v smislu §. 55. državne šolske postave s 14. maja 1869. 1. živeti in poleg tega celo svojo družino živiti primerno okolnostim dotičnega kraja. Stanovanje velja v mestu najmanj 50—60 gld. na leto. Ako to vsoto odštejemo od letne plače 500 gld. — toliko ima navadno drugi učitelj — ostane mu v najboljšcm slučaji, 450 gld., torej primeroma toliko, kolikor bo imel sedaj vsak jednorazredničar, ki ima poleg tega še piosto stanovanje! Glede petletiiic velja eno in isto! Mej naširni plačami ni bistvenega razločka, med kvinkvenijami pa nikakoršnega! Dobrega učitelja bi utegnilo ua čveterorazrednico vezati to, da mu bo s kvinkvenijami stanje nekoliko zboljšano, ako bi biie uravnane po dotični plači; ker pa sedaj tega upati ne more, pomaga si slehern raje na kako jednorazrednico, kjer se mu sedaj itak obeta boljša eksistenca, nego na večrazrednici v mestu. Marsikaj bi se še dalo v podkrepljenje te prošnje navesti, a opustiti hočem to na tem mestu, kajti prepričan sem, da gospodje sotrudniki itak predobro vedo, kaj nas boli in česa nam je treba. Želim le, da letos ne izostune noben okraj s svojo prošnjo. Narodna večina našega deželnoga zbora bode po možnosti rada ustregla našim težnjam. Ker se nam je učiteljem vsestransko boriti za naš materijelni obstanek, dobro je, da se tudi vsestiansko naperjamo, pridobiti si vsakovrstnih beniflkacij. — Slehern izmej nas mora večkrat na leto v mesto, ali sploh kam drugam, kamor ga ravno vlečejo opravki. Vožnja po železnici pa je zelo draga, in le malo je učiteljev, ki se vozijo za znižano ceno, — Na južni železnici je pač ta navada, da učitelji svoje prošnje po štacijskih načelnikih vlagajo na genez-alno direkcijo na Dunaji, ter jih istim potom dobivajo razrešene nazaj. Učitelji nimajo nikakoršnih troškov za ekspedicijo, pač pa uživajo sem ter tja celo prosto vožnjo. Drugače je to pri državni železnici. Le-tu je treba prošnjo poslati po pošti na Dunaj in pridejati jej tudi frankovano kuverto za returniranje certifikatov. V najugodnejem slučaji ima slehern s tem 10 kr. troškov, kar za enkrat sicer nij veliko, a eez leto in dan pa vender nanese 1 gld. 20 kr., ako vsak mesec prosimo za to benefikacijo. Ker pa nadalje c. kr. generalna direkcija zahteva, da prošnjo potrdi in podpiše predpostavljeno šolsko oblastvo, to je c. kr. okrajni šolski svet, imajo o tera sitnosti gospodje uradniki, a oni prosilci, ki nijso ravno blizu okrajnega glavarstva nove troške s tem, da morajo pošiljati prošnje v potrdilo c. kr. okr. šol. svetu. Ker nam slavna c. kr. generalna direkcija državnih železnic nikakor ne odreka polovične vožnje, bi nam morda celd dovolila »legitimacije« za polovično vožnjo, kakoršne imajo državni uradniki, aki bi vsi učitelji, kateri se vozijo po državni železnici — torej iz okrajev »Ljubljanska okolica, Kranj, Eadovljica — pri letošnjih okrajnih konferer.cijah po končanem dnevnem redu sestavili in podpisali prošnjo na c. kr. gen. direkcijo državnih železnic, da nam zbog prej navedenih vzrokov nakloni legitimacije«, kakoršne imajo državni uradniki, ali pa, da pooblasti c. kr. okrajna glavarstva izdajati uam certiflkate, kakoršne dobivamo sedaj, ne da bi tnorali za nje pri c. kr. generalnej direkciji na Dunaji posebej prositi. Vsakako smemo upati povoljnega uspeha, ako te naše prošnje priporoče tudi gospodje okrajni glavarji, kot predsedniki c. kr. okrajnih šolskih svetov. — Poskusiti je treba, vsaj škodovati kaj tacega ne more. — j — Iz kranjskfga okraja na Gorenjskem. Učiteljsko zborovanje Loško - Tržiško - kranjskega okraja, bode v saboto v 10. dan julija t. 1. se sledečim sporedom: 1. Predsednikov ogovor. 2. Volitev dveh zapisnikarjev. 3. Poročilo g. okrajnega nadzornika. 4. Razprava: a) številjenje v prvem razredu; b) L ali V. 5. Poročilo knjižničnega oddelka. 6. Volitev novega knjižničnega odbora. 7. Volitev treh udov v stalni odbor. 8. Volitev zastopnika učiteljev v c. k. okrajni šolski svet. 9. Posamezni nasveti. (Nasveti za nakup knjig v okrajno učiteljsko knjižnico se morajo vsaj 3 dni pred zborovanjem pismeno vložiti.) Z Dobrove. (Pozi v.) Bliža sg čas, ob katerem bode 25 let preteklo, ko bili so sledeči gospodje sobratje in sotrudniki na šolskem polji svoje pripravniške študije dovršili ter bili kot ljudski učitelji imenovani in na jim odločena mesta dekretirani ter se sedaj kot taki še trudijo v potu svojega obraza za izobražbo mladine in svoj vsakdauji kruh po teh-le krajih: Barle Ivan, učitelj v Podzemlji; Fabijančič France, učitelj v Bučki; Prancelj Štefan, učitelj v Studenem; Gantar Ivan, nadučitelj v Studencu; Gostiša Jakob, učitelj v Ajdovici; Kimovec Jarnej, nadučitelj v Loškem Potoku; Klinar France, učitelj pri sv. Vidu poleg Cirknice; Pleško Ivan, učitelj v Idriji; Praprotnik France, učitelj v Preski in pa podpisani kot nadufiitelj tukaj na Dobrovi. Vsi ti trudimo se uže od 1. 1861, torej 25. leto, v težavnem, a imenitnem učiteljskem poklicu vsak po svojih močeh na raznih krajih mile domovine. Ker nam mili Bog upno da dočakati vsakemu posebej in vsem skupaj 25. leto našega trudapolnega in težavnega delovanja na šolskem polji, in ker ves ta čas še nobenkrat vsi skupaj zbrani bili nismo, zberimo se letos mej velikimi šolskimi počitnicami kje v bližini bele Ljubljane, morda tukaj na lepi in prijazni Dobrovi, da obkajamo na primeren in pošten način svojo 25. letnico aktivnega službovanja našega. Pri tej priliki zabvalili bi se pred vsem milemu Bogu za pomoč njegovo, s katero nas je skoz celo četrt stoletja v težavnem poklicu našem na vse strani podpiral. Spomnili bi se pa tudi našib umrlik sobratov, kateri bili so z nami vred leta 1861. učiteljsko pripravnico dovršili, se z nami vred na šolskem polji trudili, a jih je neizprosljiva smrt v teku časa izmej naše srede pobrala. Upam torej, mili gospodje sobratje, da bodete temu pozivu, kateremu povod bil je nasvet vrlega gosp. Ivan-a Barletu, pritrditi izvolili. Prosim Vas, preudarite to zadevo ter mi izvolite kmalu vsak svoje mnenje povedati, da se potem na željo večine določi čas in spored 251etnemu praznovanju našega trudapolnega delovanja v učiteljskem stanu. Ako izvolite lepo Dobrovo za obkajanje naše petindvajsetletnice, poskrbelo bode se tukaj za pošteno in nepredrago postrežbo. — Čas, kvaj in spored bratovskej zabavi, kakor bode to večina določila, objavil bode se pozneje v »Učit. Tovarišu« in »Novicak«. M. Bant. lz Ljnbljane. Učiteljska konferencija mestnega okraja Lj ublj anskega je bila v četrtek v 17. dan preteč. meseca v mestni dvorani. Predsedoval ji je c. k. okrajni šolski nadzornik in ravnatelj c. k. učiteljišč gospod Blaž Hrovatk, kateri je zbrane (učiteljstvo mestnik šol, profesorje in učiteljstvo c. k. učiteljišč in vadnic i. dr.) prijazno ogovoril, ter se tudi častno spominjul umrlega c. k. okrajnega šolskega nadzornika gospoda profesorja Leopolda viteza Gariboldi-j a, kateremu v spomin in spoštovanje je ves zbor vstal. Zapisnikarjem sta bila izvoljena gospodičina Alojzija Bauer, učiteljica in voditeljica nemški dekliški ljudski šoli in gospod Božidar Valenta, učitelj in voditelj netnški deški ljudski šoli. Predsednikov namestnik je bil imenovan gospod Leopold Belar, naduoitelj in voditelj II. mestni deški ljudski šoli. — Potem gosp. predsednik poroča o svojem opazovanji pri nadzorovanji, ter priporoča, da naj se natančno spisujejo šolski zapisniki, da naj bodo šolski zvezki čedni, učenci redni in snažni, učitelji naj poučujejo točno in uspešno, da se učenci vadijo samostojni delovati, da naj se ozira na vkupnost učencev. Bere naj se glasno in s primernim naglasom. Pri pripovedovanji naučenib vaj na pamet naj učenci ne govore preglasno. Nemški jezik naj se poučuje bolj po primernik vajak in tako, da se učenci vadijo nemški govoriti tudi pri drugik predmetik. Računske naloge naj izdelujejo vsi učenci, ne le posamezni. Pisati naj se učenci vadijo tako, da vsako besedo spišejo z enim potegljejem. Pri risanji naj učenci ne obračajo risank poljubno i. t. d. Na vrsto pride druga točka, namreč poročilo o načrtu za »Prvo nemško slovnico. Gospod A. Žumer obširno poroča, kaj in koliko je do zdaj delovala enketa, ki naj bi preskrbovala slovenske učne knjige za mestne ljudske šole, ter bere in razlaga podroben načrt za »Prvonemško slovnico in berilo za slovenske ljudske šole.« Gosp. prof. Wilh. Linkart v daljnem govoru nasprotuje gosp. poročevalcn rekši, da on nikakor ne uvidi namere in pospeha te enkete, in jej tudi ne zaupa, da bi kaj spretnega izdala, ter kaže na Žumrov - Razingerjev »Slovensko - nemški Abecednik,« ki je poln slovniškik in pravopisnib napak tako, da se čudi, kako je mogoče, da se je taka knjiga šolski oblasti v potrjenje predložila i. t. d. — Gosp. predsednik gosp. govornika zavrne, da naj ne sega v osebstva in oblastva. — A. Praprotnik pravi, da ima današnja konferencija ua dnevnem redu posvetovanje o načrtu za »Prvo nemško slovnico,« ne pa ocene o Žumer-Razmgerjevem »Šlovenskonemškem Abecednikn,« kateri se po uovem učnem načrtu ne bode dalje rabil v mestnik šolak. Gosp. govornik pri tej oceni ni bil tedaj pri stvari. — Gosp. prof. L i n b a r t odgovarja in dokazuje, da je bil popolnoma pri stvari, ko je kazal pogreške, kateri naj bi se ne nakajali v novi knjigi. — Vadniška učiteljica gospa Jul. Suppantsckitsck vpraša in govori tudi nekaj o sestavi načrta »Prvi nemški slovnici,« kar pa ji gosp. poročevalec temeljito pojasni. — Za tem odločile so se za prikodnje šolsko leto šolske knjige, ki bodo največ tiste kakor do zdaj. — Po-, tem poroča gosp. Fr. Kokalj, kot predsednik knjižničnega odbora, o okrajni knjižnici, katera šteje uže 371 knjig. Dokodkov je bilo 30 gld. 45 kr., troškov pa 30 gld. 4 kr. Pregledovalcem računov izvolita se gosp. Fr. Gerkman in Val. Kummer. Knjižnični in stalni odbor pa ostaneta prejšnja. Gosp. A. Žumer nasvetnje: 1. naj se pri mestnik ljudskik šolah nstanovi nova služba pomožnega učitelja; 2. naj se pri obrtnijski pripravljavni šoli uredi boja v šolo. Oba nasveta se enoglasno vzprejmeta. Gosp. predsednik zaključi zborovanje s trikratnim klicem »Hock« in »Slava« Njik. Veličanstvu, presv. cesarju. Gosp, Leop. Belar se gosp. predsedniku zabvaljuje, da je tako oprezno vodil zborovanje. — Šolsko leto na Ljubljanski gimnaziji se bode završilo v 9. dan julija t. 1. Zrelostne preizkušnje se pričn6 v 10. dan julija t. 1. Vzprejemne preizkušnje za I. razred bodo v 15. in 16. dan julija t. 1. — Zahvala. Slavna kranjska hranilnica je tudi letos I. mestni 5razr. deški ljudski šoli za podporo ubogini učencem blagovolila podeliti 150 gld. in za podporo rokodelčičem v obrtnijski pripravljavni šoli 50 gld. Za ta veledušni dai' se prisrčno zahvaljuje voditeljstvo I. meitne 5razr. deške ljudake sole T I^jubljani. Popravki. V št. 12. naj se v Knjigi Slovenski str. 180 v 3. odstavku bere: Slovencem poslavil se je Vraz nam. postavil; str. 182 v 4. vrsti od spodej: šta nam. šla; str. 183 v 2. oddelku: kar poje August Š e n o a nam. Š1 a s a.