YU ISSN 0040-1978
Sodelovanje Arandjelovac n Ptuj (stran 2)
Ptujski bri^inismoseviiii(stran4)
O skrivnostni vodi z zdravilno mo^ (str. 51
Priprave na jesensko setev (stran 7)
Naša rojaki^ o stari domovini (stran 10)
I^ETO XXXII., ŠT. 34
Ptuj, 6. septembra 1979
CENA 4 DINARJE
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
S SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZKS PTUJ
NAPOTILO ZA AKCIJO
kratko smo že poročali o seji
občinske konference ZKS Ptuj, ki
jg je sestala prejšnjo sredo, 29.
avgusta 1979. Danes nekoliko
p^robneje poročamo o poteku
jgje, vsebine razprave in sprejetih
stališčih.
Po tem ko je Milan Kneževič,
dotedanji sekretar komiteja, odprl
sjjo in med drugimi gosti pozdra-
vil tudi Emila Rojca in Alojza
Gojčiča, oba izvršna sekretarja
CK ZKS, so v skladu s poslovni-
Icom izvolili vrsto organov konfe-
rence in je nadaljnje vodenje seje
prevzel delovni predsednik Franc
Tetičkovič. Ko je verifikacijska
komisija ugotovila, da seji
prisostvuje nad 72 % članov
konference, so verificirali še dva
nova člana konference, Olgo Feguš
iz ptujske bolnišnice in Franca
Krajnca iz RGA Kidričevo, ki so
ju izvolile OO ZKS namesto
prejšnjih dveh članov konference.
V glavni točki dnevnega reda so
ocenili idej nopolitično
usposabljanje in marksistično izo-
braževanje v občinski organizaciji
ZKS. Vsi udeleženci seje so že prej
dobili obsežno gradivo, ki sta ga
pripravila komite OK ZKS kot
organizator in Delavska univerza
Ptuj kot izvajalec intenzivnih oblik
usposabljanja in izobraževanja
komunistov, zato je lahko razpra-
va takoj prešla v bistvo proble-
mov.
Odveč je ponavljati znano resni-
co, da so od idejne usposobljenosti
komunistov odvisni uspehi na vseh
področjih našega življenja in dela.
Na tem področju smo doslej nare-
dili že veliko, vendar je vprašanje,
še smo glede na količino dosegli
tudi potrebno kvaliteto. Delavska
univerza je pri tem nadvse uspešno
opravila svojo nalogo, nekoliko
manj pa vodstva osnovnih orga-
nizacij ZKS. Ne gre samo za oblike
idejnega usposabljanja znotraj OO
ZKS, temveč predvsem za ka-
drovski vidik intenzivnih oblik
ideološkega izobraževanja. Slišali
smo predlog, da bi morali v
občinsko politično šolo kadrova-
ti,ne le bodoče, temveč že tudi
sedanje nosilce funkcij v sa-
moupravnih organih, delegacijh, v
DPO itd. Tako bi jih teoretično
bolj usposabljali za praktično
delo, za boljše samoupravne in
delegatske odločitve.
Poseben poudarek so
razpravljalci dali individualnemu
usposabljanju in idejnemu
usposabljanju v okviru OO ZKS.
To naj ne velja samo za mlajše
člane, temveč enako za starejše
komuniste, ki preveč ostajajo na
znanju, ki so si ga pridobili pred
leti, zato ne gredo z razvojem
naprej, namesto da bi bili
avantgarda, postajajo marsikdaj
cokla pri konkretnem soočanju s
problemi na sedanji stopnji so-
cialističnega samoupravljanja.
V	razpravi je bilo povedanih
precej iskrivih misli, dobrih idej in
predlogov. Zato je konferenca
zadolžila komisijo za idejno
usposabljanje, da na podlagi
pripravljenega gradiva in razprave
na sami seji čimprej pripravi
predlog sklepov in stališč, ki jih bo
verificiral komite na naslednji seji
in jih poslal vsem osnovnim orga-
nizacijam kot napotilo
komunistom za konkretne akcije.
V	nadaljevanju seje je konfe-
renca razrešila dolžnosti sekretarja
komiteja Milana Kneževiča, ker je
že prevzel odgovornejšo dolžnost
sekretarja medobčinskega sveta
ZKS Maribor. V imenu komiteja,
članov konference in vseh
komunistov ptujske občine se je
tov. Kneževiču zahvalil Dimče
Stojčevski, ki je med drugim
poudaril, da je tov. Kneževič s
svojim delom veliko prispeval k
razvoju ptujske občine in še
posebej Zveze komunistov. V znak
pozornosti mu je v imenu komiteja
podaril pokrajinsko sliko. V
imenu CK ZKS pa je tov.
Kneževiču izrekel priznanje Emil
Roje, ki je poudaril, da delo v
ptujski organizaciji ZKS ni lahko,
saj ima tradicijo v predvojnem
delavskem gibanju in je toliko bolj
treba zagotavljati kontinuiteto
dela.
Za besede priznanja se je Milan
Kneževič posebej zahvalil s pouda-
rkom, da vse kar smo dosegli, smo
dosegli s skupnim prizadevnim
delom. Za tem je obširneje sprego-
voril o strateško pomembnih
nalogah, ki so v tem času pred
organizacijo Zveze komu-
nistov. Predvsem je poudaril
nujnost celotne angažiranosti ZK
pri dograjevanju socialističnega
samoupravljanja in delegatskega
sistema, še bolj vztrajno in dosled-
no je treba voditi bitko za uresni-
čevanje določil zakona o
združenem delu, povezano z bitko
za višjo individualno in kolektivno
produktivnost, kar je tudi pogoj za
stabilizacijo, ter uveljavljanje
ustavnega koncepta občine. Za
uresničitev vsega tega pa je
predvsem potrebna enotnost volje
in akcije, zavestno sprejemanje in
disciplinirano dosledno izvajanje
nalog, je poudaril Milan Kneževič.
Za tem je konferenca soglasno
izvolila Dimčeta Stojčevskega za
novega sekretarja komiteja,
Stanka Lepeja pa za člana komite-
ja in namestnika sekretarja komi-
teja. Dimče Stojčevski se je
zahvalil za zaupanje, ki so mu ga
komunisti ptujske občine izkazali z
izvolitvijo na to odgovorno
dolžnost, nato pa je nakazal
najpomembnejše naloge, ki so
pred komunisti, organizacijami in
vodstvi ZK v občini. (Te naloge
objavljamo na 3. strani).
FF
Stanko Lepej: »V občini moramo
aktivirati klub samoupravljalcev
in ustanoviti družbeni svet za
idejnopolitično in samoupravno
izobraževanje«
Foto: M. Ozmec
Emil Roje: »Zakon o združenem
delu in študija E. Kardelja sta te-
meljni kompas za naše bodoče
delo«	poto: M. Ozmec
^'ani občinske konference ZKS med zasedanjem v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju
Foto: M. Ozmec
OdBeograda
doHavane
Oči vsega sveta so te dni uprte v Havano, glavno mesto Kube,
kjer se je začela 3. septembra šesta konferenca šefov držav ali vlad
neuvrščenih dežel. Ze prej so bile tedne in mesece v središču
pozornosti priprave na to vrhunsko konferenco. Zakaj taka po-
zornost, čemu tako zanimanje vse svetovne javnosti?
Brez dvoma zaradi tega, ker si velike sile in bloki okrepljeno
in na najrazličnejše načine prizadevajo, da bi tako ali drugače
zaustavili procese, ki potekajo v svetu v prid vloge gibanja, zavrli
vse močnejši vpliv politike neuvrščenosti, da bi z lažnimi dile-
mami vnesli zmedo v vrste gibanja, da bi politiko neuvrščenosti
odrinili s svetovnega prizorišča kot neodvisnega zunajblokov-
skega dejavnika.
To sicer ni novost, saj se je gibanje neuvrščenih že od vsega
začetka srečevalo in spopadalo s podobnimi problemi, pritiski in
težavami. Toda če kdaj, potem je prav v tem času bilapotrebna
toliko bolj odločna akcija neuvrščenih držav za ohranitev izvirnih
načel gibanja in politike neuvrščenosti. Večina držav, večina
človeštva v svetu vidi v tem gibanju najtrdnejšo oporo za svojo
neodvisnost.
Na čelu tega gibanja, velike večine neuvrščenih držav je prav
socialistična Jugoslavija, je tovariš Tito, tvorec neuvrščenosti in
prvi državljan sveta. To ni slučajno, nova Jugoslavija je že
ob nastanku, že takrat, ko človeštvo še ni poznalo
besede »neuvrščenost«, vodila tako politiko, ki ni bila po
volji tistim, ki so si za diplomatsko mizo začrtali interesne sfere,
kar je pogojevalo nastanek blokov. Ne bo odveč, če na kratko
pregledamo zgodovinski razvoj neuvrščenosti.
»Gibanje in politika neuvrščenosti sta napredna predvsem
po tem, da neodvisnost držav in svobodo narodov In ljudi po-
stavljata nad vse drugo« je med drugim rekel tovariš Tito. To
gibanje je nastalo po drugi svetovni vojni in pomeni zunanjepo-
litično usmeritev držav, ki se niso hotele opredeliti za nobenega
od nastajajočih blokov.
Bandunška konferenca leta 1955 s svojimi stališči zoper
kolonializem je bila izhodišče za politiko neuvrščenosti. Toda
jasnejša opredelitev politike neuvrščenosti in njenih ciljev je bila
zapisana v deklaraciji, ki sojo sprejeli na sestanku na Brionih leta
1956 pionirji neuvrščenosti TITO, NEHRU, NASER. Pomem-
ben je tudi sestanek petih voditeljev neuvrščenih držav na zase-
danju Generalne skupščine ZN leta 1960 v New Vorku, ko so se
sestali: Tito, Nehru, Naser, Sukamo in Nkrumah.
I.	BEOGRAJSKA KONFERENCA od 1. do 6. septembra
1961:
Udeležili so se je predstavniki 25 in opazovalci treh držav.
Sprejeli so izjavo o nevarnosti vojne in apel za mir, deklaracijo
šefov držav in vlad neuvrščenih držav ter pismi Hruščovu in
Kennedyju.
II.	KONFERENCA V KAIRU od 5. do 10. oktobra 1964:
Udeležili so se je predstavniki 47 in opazovalci 10 držav.
Sprejeli so program za mir in dali vso podporo osvobodilnim
gibanjem, podčrtali pomen OZN pri opravljanju (funkcij za
krepitev miru.
III.	KONFERENCA V LUSAKI (Zambija v jugovzhodni
Afriki: od 8. do 10. septembra 1970:
Na njej so sodelovali predstavniki 54 in opazovalci 9 držav.
Sprejeli so deklaracijo o miru, neodvisnosti, razvoju, sodelovanju
in demokratizaciji mednarodnih odnosov ter deklaracijo o ne-
uvrščenosti in ekonomskem napredku.
IV.	KONFERENCA V ALŽIRU od 5. do 10. septembra
1973:
Udeležili so se je predstavniki že 75 držav. Glavni poudarek
so dali sodelovanju med državami v razvoju in konkretno
opredelili cilje, za liberalizacijo trgovine in postopno odpravlja-
nje carinskih pregrad med razvitimi državami in državami v
razvoju.
V.	KONFERENCA V COLOMBU (Šri Lanka, bivši Cej-
lon) od 16. do 19. avgusta 1976:
Sodelovalo je že 86 udeležencev iz vseh celin in držav z
različnimi gospodarskimi, družbenimi in političnimi sistemi. V
deklaraciji so ocenili delo petnajstih let, ugotovili velik prispevek
k pozitivnim spremembam v mednarodnih odnosih in h krepitvi
svetovnega miru in varnosti.
VI.	KONFERENCA V HAVANI, od 3. septembra 1979,
njen potek dnevno spremljamo, ocenjujemo komentiramo....
Naj posebej poudarimo izjemno vlogo tovariša Tita za
razvoju neuvrščenosti. Bilje med pobudniki in ustanovitelji giba-
nja neuvrščenosti in je edini državni voditelj, ki seje udeležil vseh
šest konferenc neuvrščenih. Vedno je dosledno zastopal našo
politiko neuvrščenosti, ki je bila izraz teženj jugoslovanskih
narodov in narodnosti, iz naših izkušenj, prepričanja in zavesti je
tovariš Tito črpal moči, tudi moči, ki jo je s svojo izredno
dejavnostjo pokazal pred odhodom v Havano, ko je v širokih
potezah nakazal izhodišča akcijske enotnosti gibanja ne-
uvrščenih in konkretne smeri delovanja ter novih akcij. Za to-
variša lita je še posebej značilno, da je že od vsega začetka najbolj
dosledno nastopal proti vsaki vodstveni poziciji v gibanju in se
zavzemal za popolno enakopravnost vseh članic v skladu z iz-
virnimi načeli politike neuvrščenosti za mir, svobodo in napredek
vsega človeštva.
To pa je tisto zaradi česar tovariša Tita spoštuje in o^čuduje
ves svet.
FF
Jutri seja
predsedstva
OK SZDL
sij^^, ^"^gi seji predsedstva občin-
Bist • "^^'"ence SZDL Slovenska
serj/"^' ki je sklicana za jutri, 7.
vsj^"'^'"®, bodo razpravljali pred-
ki ° .izdaji Bistriškega zbornika,
tiiesj posvečen 750-letnici tega
lovo^ Slovenskem. Če bodo zas-
Poi ° .^prejeli, bi zbornik izšel v prvi
fci leta 1981.
obf J bodo na seji predsedstva
koori^-^^^^i in sprejeli poslovnik
ka(j^^^"iacijskega odbora za
Probi^^'^^ vprašanja, poročilo o
Va^j^^^^atiki družbenega izobraže-
"^loo ^	in druge sprotne
3. SEPTEMBER DAN SLOVENSKEGA SODSTVA
DANES OSREDNJA SLOVESNOST
Praznik slovenskega sodstva ni slučajen; tretjega
septembra 1944 je bil sprejet odlok o začasni ureditvi
narodnih sodišč in o sojenju narodnih sodnikov, s
čimer so se ob vojaških sodiščih uveljavila še civilna. S
tem dnem je bil tako uveljavljen celovit pravosoden si-
stem na Slovenskem.
Osrednja slovesnost ob praznovanju slovenskega
sodstva bo v Ljubljani, v Mariboru pa bo proslava za
temeljno sodišče, v katero sodijo enote iz Ptuja,
Ormoža, Lenarta, Slovenj Gradca, Maribora in
Slovenske Bistrice. Na proslavi, ki bo danes, bo govo-
ril predsednik Temeljnega sodišča Maribor Jože Vido-
vič, v imenu družbenopolitičnih organizacij in skup-
nosti pa bo o vlogi samoupravnega sodstva govoril
Gorazd Mazej, v kulturnem programu pa bodo v
domu JLA nastopili člani mariborskega okteta. zk
JUTRI SEJA SVETA SKUPNOSTI POORAVSKIH OBCiN
Dogovor o skupnih temeljih
Pod predsedstvom dr. Cvetka Dopliharja, se bo
jutri 7. septembra sestal v Ptuju na redni seji svet
skupnosti podravskih občin. Po potrditvi sklepov in
zapisnika prejšnje seje, ki je bila v Ormožu, bodo
najprej obravnavali ^ročilo o problematiki pri usta-
navljanju in aa^ rili-ien delu območne samoupravne
interesne skupno^ . 'promet Maribor.
Osrednja tema ; - -/prava o smernicah za
pripravo dogovora o skupnih temeljih plana udeležen-
cev za razdobje 1981 — 1985 na območju podravske
regije, saj gre za mnoge skupne naloge m interese
gospodarstva na naiem območju. Obravnavali bodo
še odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva, ki ga
je pripravila skupščina občine Lenart ter predloge
delegatov in delegacij.
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
6. september 1979 —
KOMUNIST MORA
BITI DOSLEDEN
IN ODKRIT
Pred dnevi so bili v vseh osnovnih organizacijah ZKS v TOZD in DS
skupnih služb v delovni organizaciji TGA Kidričevo skupni sestanki
članov OO ZK, OOS in OO ZSMS. Na njih so razpravljali o vrsti
trenutno najbolj perečih problemih v delovni organizaciji, predvsem v
TOZD. Problemov sicer nikjer ne manjka, zato je potrebno, da jih s
hitrimi in ustreznimi ukrepi tudi odpravljamo.
Na sestanku v TOZD v tovarni glinice so bili v razpravi nakazani
mnogi problemi, ki ovirajo hitrejše, uspešnejše in učinkovitejše delo.
Dani pa so bili tudi ustrezni predlogi za rešitev nekaterih problemov. V
nadaljevanju pa so člani OOZKS v tej TOZD spregovorili še o eviden-
tiranju novega vodstva osnovne organizacije ZKS, pri tem so povdarjali,
da mora biti vodstvo dobro izbrano in da mora biti sleherni komunist ne
le v TOZD, ampak tudi v okviru DO in na območju KS v kateri živi,
dober aktivist in seveda pri svojem delu dosleden, pošten in odkrit,
predvsem pa tudi samokritičen. Prevladati mora tako osebna kot ko-
lektivna odgovornost za vse akcije, ki potekajo v okviru OO ZKS v
sleherni TOZD in DS SS v DO TGA.
Po dosedanji aktivnosti in delu tako vodstvo OO ZKS kot tudi
članstva v teh TOZD je kaj lahko sklepati, da so komunisti kljub
nekaterim manjšim spodrsljajem, kot temu radi pravimo, svoje delo v
redu in odgovorno opravljali, kar dokazujejo vse dosledno izpeljane
politične akcije v teh TOZD. To pa seveda ne sme biti »uspavalni prašek«
za novo vodstvo, ki bo nadaljevalo oziroma še bolj aktivno izpeljalo
zastavljeni in sprejeti program. Posebno skrb bodo posvetili idejnopo-
litičnemu izobraževanju članstva in sprejemu novih članov v ZK. Glede
na dosedanje delo so člani evidentirali za novo vodstvo najbolj zaslužne
in aktivne člane ZKS, ki bodo izvoljeni na konferenci v oktobru aH
novembru.
France Meško
Horuk veteranov
Mladinska organizacija v tovarni glinice in aluminija iz Kidričevega je
organizirala veteranski udarniški dan na mladinski delovni akciji Slo-
venske gorice 79. Akcije se je udeležilo deset veteranov-brigadirjev, ki so
se udeležili raznih delovnih akcij, v letih takoj po osvoboditvi. To je v
času obnovitve naše porušene domovine.
Vtisi vseh udeležencev akcije v Dornavi so bili zares pohvalni.
Namreč vseh deset brigadirjev se je pohvalno izrazilo o udarniškem
dnevu, ki so ga preživeli med mladimi brigadirji. Vsi so dejali, da se bodo
še udeležili podobnih akcij, samo da se jih bo pravočasno obvestilo.
Naredili so veliko, izkopali so 42 m jarka za vodovod. Pohvala gre tako
Brigadirji veterani iz TGA Kidričevo, ki so se udeležili udarniškega dneva.
mladinski organizaciji v TGA Kidričevo, ki je organizirala akcijo in
brigadirjem-veteranom, ki so se akcije udeležili.
Besedilo in posnetek: Danilo Klanjšek
ŠTIRINAJST DNI POZNEJE
»Minuta izgubljena, ne vrne se
nobena!« O tem, kako resničen je
tale pregovor se je gotovo imel
vsak od nas priložnost prepričati
na lastni koži. Vendar kljub temu
zamujamo, pa ne le minute, tudi
ure. dneve, tedne. leta. . . Zamu-
jamo na vlak, na delo, zamujamo
R)ke pri investicijski gradnji, za-
mujamo enkratne življenske pri-
ložnosti, zamujamo.. . Zaradi
zamud si belimo glave, enkrat-
bolj, drugič manj. odvisno pač od
tega. kakšne so posledice, ali jih
nosimo sami. ali kdo drug. Če le
lahko, poskušamo zamujeno
nadoknadili, uspe nam pa tako ali
drugače, odvisno do situacije.
Tudi rok. ko bi naj bil sre-
dnješolski center končan, smo
zamudili in zato bodo tudi dijaki
splošne in pedagoške gimnazije,
srednje medicinske, ekonomske
in upravno administrativne šole
zamudili devet dni pouka. Ostali
srednji šoli, to sta kovinarski šolski
center in živinorejsko poljedelska
šola v Turnišču bosta imeli pouk
redno, v starih prostorih, kot vsa
leta doslej. Teh devet učnih dni bo
treba nadoknaditi še v prvem
polletju.
Pred pričetkom pouka, to je 17.
september, bodo imeli dijaki v
petek, 14. septembra športni dan.
Tri dni bodo imeli pouk tudi ob
sobotah in sicer: 27. oktobra. 24.
novembra in 29. decembra.
Ostalih pet dni bodo nadoknadili
s poukom v začetku zimskih po-
čitnic. Tako bodo zimske počit-
nice nekoliko krajše, pa bo še
kljub temu dovolj časa za vse
zimske radosti, če le zima ne bo
skoparila s snegom in mrazom,
sicer pa je slednjega bilo še vedno
dovolj.
Pomudimo se še malo pri za-
mudah. tistih vsakdanjih, navad-
no ne tako pomembnih. Recimo,
če zamudimo vlak (če slučajno
tudi ta nima zamude) nam odpelje
pred nosom. Nikoli nas ne čaka,
saj ima svoj vozni red in se mora
ravnati po njem, mi pa tudi, če
želimo pravi čas vstopiti.
Vlak, ki bi moral (xlpeljati
srednješolce v ponedeljek na
dolgo pot do mature, letos
odpeljal po voznem redu, čepr"*"
so bili potniki pripravljeni
vlak zdaj čaka na postaji, dejaij
so, da 17. septembra
odpeljati in sprva pospešiti
trost, da bo na naslednjo pos^
pripeljal po voznem redu.
Okolje zgradbe srednješolskega centra iz dneva v dan dobiva lepši videz
Posnetek: Alfred Brada(
Stabilizacijsko, pa vendar praznično
31LETAGISA
Ni še ravno (tolgo tega odkar je
naš kolektiv slavil zavidljiv jubilej
— 30 letnico. Aktivnosti v počas-
titev praznika so potekale v de-
lovnem vzdušju, z novimi delov-
nimi zmagami. In tako je prišlo
leto naokrog, čas se je pomaknil
naprej in AG IS je k svoji zavidljivi
starosti dodal še eno leto, kar smo
skupno proslavili s tovarniškim
praznikom, dan prej, 31. 8. 1979.
Prazničen in spominski dan, ki
smo ga letos slavili že enaintride-
setič ali tretjič v skupni delovni
organizaciji AGIS. še je posebej
pomemben, saj smo sočasno dali
velik povdarek stabilizacijskim
ukrepom in slabim pogojem dela
v nekaterih TOZD. S pravilnim
vlaganjem, racionalnim troše-
njem sredstev ter odgovornim
odnosom, bi morali v nadaljnjem
obdobju doseči boljše rezultate,
predvsem na zunanje trgovin-
skem področju.
Kljub temu, da zadnji čas ni
lahko voditi podjetja inse bojevati
z vsemi težavami širšega značaja,
lahko s ponosom ugotovimo, da se
iz dneva vdan krajšajo razdalje do
nove delovne zmage — otvoritve
servisne dvorane, istoimenske te-
meljne organizacije.
Celotna vsebina svečane seje.
ob prisotnosti številnih gostov, je
bila usmerjena v prikaz gospo-
darske situacije nasploh in v de-
lovni organizaciji, kjer smo že
pristopili k stabilizacijskim
ukrepom in pospešeni aktivnosti
na zunanjem trgu. Povdarek je bil
dan tudi doseženemu in nadal-
jnjemu razvoju samoupravne m
gospodarske poti delovne
organizacije, ki nas nedvomno
navdaja z zadovoljstvom in hva^
ležnostjo do slehernega, ki pc
svojih močeh prispeva za hitrejSi
razvoj kolektiva.
Ob tej priliki je bila opravljena
tudi prijetna dolžnost do naSib
delavcev, ki so v tem letu dosegli
deset, dvajset ali trideset lei
skupne delovne dobe. Na svečan
in prijeten način so jim bile po-
deljene jubilejne nagrade in izre-
čena je bila zahvala za njiho*
dosedanji prispevek in želja m
nadaljnje uspešno delo.
s. šneberger
Delegati in gosti na slavnostni seji delavskega sveta Agisa ob tovamišken
prazniku
Z ZLATOM ODLIKOVANA ORMOŠKA
IN PTUJSKA VINA
Tako kot vsa prejšnja leta so tudi letos na 25.
jubilejni in mednarodnem vinogradniško vinskem
sejmu v Ljubljani sodelovali tudi ormoški in ptujski
vinogradniki. Njihova vina so spet požela precej
priznanj. Takoje ormoški Slovin prejel zlato odličje
za peneče vino Klub Slovin 77, za traminca 78, beli
burgundec 77, laški rizling 77, za šipon 78, renski
rizling 77 in muškat silvanec letnik 1977.
Temeljna organizacija združenega dela Sloven-
ske gorice Ptuj pa je zlate medalje dobila za rumeni
muškat iz Zavrča, Traminec, renski rizling, souvig-
non. beli burgundec in muškat otonel.	zk
Sodelovanje na gostinsko
turističnem področju
Dolgoletno sodelovanje med
pobratenima občinama Ptuj in
Arandjelovac, ki je dobilo svoje
korenine že med najtežjim ob-
dobjem ljudske revolucije in
narodnoosvobodilnega boja, se
manifestira na najrazličnejših
področjih, nič manj pomembno
pa ni tudi na gostinskem in
turističnem, ki ravno v teh dneh
dobiva tudi konkretne oblike.
Predstavniki ptujskega kmetij-
skega kombinata m TOZD Halo-
ški biser so se s predstavniki
arandjelovskega turističnega gos-
podarstva in družbenopolitičnih
organizacij dogovorili, da bo v
Ptuju v dneh od 11. do 16.
septembra teden šumadijske ku-
hinje in njenih specialitet, od 18.
do 24. septembra pa v hotelu
Šumadija v Arandjelovcu, kjer
bomo Ptujčani predstavili svojo
— slovensko kuhinjo, naša pri-
znana vina in druge posebnosti.
S tem letos končno uresničuje-
mo dolgoletno željo po tesnejšem
sodelovanju na tem področju in
tako dajemo možnost našim
ljudem, da spoznajo posebnosti
bogatega in pestrega jedilnika, ki
ga bodo v tem času ponudili v
prostorih grajske restavracije na
gradu kjer bo tudi strežno osebje
in glasba iz te srbske bratske
občine. V tem času bodo gostje
poskrbeli tudi za pogovore s
predstavniki gospodarstva, ob-,
činske skupščine in družbenopo-
litičnih organizacij ter za izme-
njavo ustreznih delegacij —
arandjelovske v Ptuju in obratno.
Na sestanku v Ptuju je bilo
med drugim dogovorjeno, da je
potrebno v akcijo vključiti tudi
Turistično društvo in zainteresi-
rane delovne organizacije ter
podvzeti vse druge ustrezne ko-
rake, da bomo dostojno predsta-
vili svoj kraj. njegove znamenito-
sti in posebnosti kuhinje ter
vinorodnih področij.
mš
V grajski restavraciji na gradu bo v dneh od 11. do 16. septembra teden
i^umadijske kuhinje. (Foto: M. Ozmec)
Prva slovenska razstava konj
V soboto, 8. septembra bo zopet živahno na sta-
rem ptujskem sejmiSču, na Ormoški cesti. Ta dan bo
na Ptuju I. slovenska razstava konj. Ob takih prilož-
nostih se sprašujemo, kaj je vzrok, da so se organiza-
torji te razstave: Konjerejsko društvo Slovenije, Ob-
dravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj ter
Visokošolski TOZD za veterinarstvo Biotehniške
fakultete v Ljubljani odločili za to razstavo, ko je
vedno več podatkov, da število konj v Sloveniji hitro
pada, vzporedno z večanjem števila traktorjev.
Namen živinorejskih razstav, ki so po organiza-
cijskih pripravah zahtevne in po stroških drage, je
pokazati stanje v posamezni panogi živalske proizvod-
nje in pokazati rejcem takozvani rejski cilj, to je,
kakšen tip živali je zaželjen, ki omogoča gospodarnost
vzreje in rabe.
To leto mineva 45 let, ko je bila v Sloveniji tudi v
konjereji uvedena rodovniSka služba. To je vodila
žrebčarna, ki je bila banovinska ustanova, predvojno
na Ponovičah pri Litiji, po osvoboditvi pa je bila
premeščena na Pragersko kot republiška institucija
takratnega ministrstva za kmetijstvo za t. zv. hladno-
krvne konje. Kobilarni Lipica in Turnišče pri Ptuju sta
vodili rodovniške podatke za svoje živali, kar dela
Lipica po 400 letih nepretrganega obstoja Se vedno,
dočim so bile kasaške kobile kobilarne Turnišče
odprodane v Vojvodino.
Tudi žrebčarna na Pragerskem je prenehala z
delom leta 1959, žrebce pa so prevzeli v last medobčin-
ski veterinarski zavodi, občine ali delovne organiza-
cije, ki skrbijo za razmnoževanje v konjereji.
Posebnost v organiziranosti slovenske konjereje pa
so rejci kasaških konj v Ljutomeru, ki so v svoji 105
letni tradiciji bili organizirani okrog pripustne postaje
na Cvenu, kjer so imeli vedno odlične plemenjake za
potrebe svoje reje.
2e teh nekaj podatkov nam pove, da je v razvoju
konjereje bilo več žarišč za strokovno delo v konjereji,
ki so imela različne rejske smeri: od reje težkih delo-
nih konj, do reje lipicanca in kasača, ki im-'*"
tako dobre delovne lastnosti, vendar je njihov prvotni
namen prvenstveno športni.
Na razstavi, ki je prvič organizirana kot samostoj-
na razstava konj in ne v povezavi z govedom ali
gimi živalskimi vrstami, bomo videli živali, slovcnsk«'
ga hladnokrvca; živali noriške pasme, kas^ke kobili:
lipicance, haflinške kobile in hanoverance.
Zrebo
ustreznih pasem bodo izpopolnili kolekcijo.
Razstava bo prerez stanja slovenske konjereje
istočasno dokaz, da je ob skrbnem rejskem delu '
rodovništvu možno neko živalsko panogo, kU"
številčnemu zmanjševanju, kvalitetno izboljševati.
V Sloveniji se približujemo kritični spodnji
števila konj. V bodočnosti bodo športni k"™
številčneje zastopani in še naprej bo nazadov^
število delovnih konj. Ta razstava pa bo tudi P^^^L
tistim rejcem, ki iz tradicije in posebnega ljubitelji
še vedno vzrejajo konje in tako skrbijo za
živalski proizvodnji, skrbijo, da priroda in kmetiji
ne siromaši hitreje kot je to potrebno in da
tisto žival, ki je človekov zvesti tovariš v hudih ^^
— v vojnah.	,
Zaradi tega je tudi interes za to razstavo
rejci in ljubitelji konj, temveč tudi med "»^^"Sjjci
predstavniki družbenopolitičnega življenja v repu"
in v regiji.	^
Vsi, ki bodo obiskali razstavo bodo v
septembra ob 11.00 uri lahko prisostvovali
razstave, si ogledali revijo najboljših živali,
rejci bodo prejeli pokale in poslušali tehtne bes^ ^
razvoju konjereje na slovenskem v bodoče, J^i
bo na športu jahalni program, ki ga bodo P^ ^
jahači konjerejskega zavoda Lipica in jahalni
na haflinških konjih. Ob 14.00 uri pa bo plet^'^
sejem za rodovniške žrebice z licitacijsko prodajo-
Verjamemo, da bodo obiskovalci te prireditJ^jii
je posebnost, zadovoljni, saj priložnost si
kolekcijo 70 odbranih konj prav gotovo ni pog"
Vladimir ^f«^
fClUtflK - 8- september 1979
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
»Politično alctivnostJe potrebno povezovati
z gospodarsldmiproblemi...!"
Qti nedavni izvolitvi za sekretarja komiteja O K ZKS Ptuj je Dimče
i^evski spregovoril o aktualnih nalogah, ki so pred občinsko
iPzucijo ZK in dejal:
Pred občinsko organizacijo ZK,
pc SIS in pred drugimi DPO
laiajt^ mnoge že začrtane nalo-
j[i smo jih sprejeh v program
fi, izhajajoč iz resolucij XI.
ZKJ in Vili. kongresa
ki smo jih dolžni tudi ures-
fiti. Zato morajo biti Zveza ko-
inistov. sindikat, socialistična
ZSMS, ZZB NOV in druge
^^bjektivne sile v središču akcije
'"ra/voj samoupravnih družbe-
noekonomskih odnosov v sleher-
" TOZD in v okolju kjer delovni
rlidje živijo in delajo, da odpra-
tno slabosti in pomanjkljivosti,
zavirajo napredek socialističnih
^^oupravnih	družbenih
Vnosov ter ustvarimo takšne
^nose. ki temelje na ustavi, za-
Lpu o združenem delu ter na
programu ZKJ in statutu ZKJ in
^Poglavitna naloga ZK je, da
jogradimo politični sistem socia-
lističnega samoupravljanja tako,
bo uspešno in praktično fun-
taoniral vsak njegov del in kot
-elota. kajti ni naprednih samo-
upravnih družbenoekonomskih
odnosov, če ne ustvarimo razve-
janega in učinkovitega celotnega
mehanizma socialistične samo-
upravne demokracije, ki mora
vsak dan usmerjati, vzpodbujati
m krepiti boj delovnih ljudi za
trepitev njihovega položaja —
kar je dolžnost vseh subjektivnih
Sli.
Naša aktivnost mora biti
usmerjena v stabilizacijo gospo-
darstva, v boj za višjo družbeno
produktivnost, za večjo učinko-
nstost celotne družbene
crganizacije. Zato je politično
aktivnost potrebno povezovati z
gospodarskimi problemi, z druž-
benoekonomskimi odnosi in s
političnim sistemom, kajti zaos-
tajanje v političnem sistemu nam
lahko povzroči stagnacijo v raz-
voju družbenoekonomskih
odnosov. '
V tem je tudi preizkus zveze
komunistov in njene akcijske
sposobnosti za napredne proble-
me delavskega razreda, kot je
stabilizacija gospodarstva, prido-
bivanje, razporejanje in delitev
dohodka. ..
Zalo je potrebno zaostriti
odgovornost za učinkovitost gos-
podarjenja in storilnost dela tako
'' materialni kot v družbeni de-
javnosti. Prav tako se nam kažejo
nekatere pomanjkljivosti v spre-
nmjanju proizvodne strukture,
Itonkurenčnost, nedoslednost in
počasnost v dogovarjanju in spo-
razumevanju, dohodkovni po-
'■ezanosti in svobodni menjavi
Še vedno počasi premagu-
jemo ostanke starih odnosov, ki
omogočajo, da se še nadaljuje
^tujevanje znatnega dela do-
fiodka delavcev v TOZD, prav
'ako pa moramo bolj dosledno
uresničevati načelo dehtve po
"elu. Prisotno je tudi slabo delo,
"^isciplina, produktivnost je
P*^ kadrovskimi in tehnološkimi
'^možnostmi, še bolj je potrebno
povezovati interese delovnih ljudi
v materialni proizvtnlnji z interesi
delovnih ljudi na drugih področ-
jih družbenega dela. Združevanje
dela in sredstev, medsebojna do-
hodkovna povezanost med
TOZD in izven, mora postati
prevladujoča oblika pridobivanja
dohodka. Zato morajo biti vsa ta
in še druga vprašanja na dnevnem
redu v vsakdanji politični aktiv-
nosti vseh subjektivnih sil, p)o-
trebno jih je odprto postavljati,
dograjevati, spremirijati, ustvar-
jati nove odnose ter iskati takšne
rešitve, ki bodo vzpodbujale de-
lovne ljudi k povečanju produk-
tivnosti dela in dohodka, vendar
ne tako, da te aktivnosti vodimo
prek papirnate politične akcije
posameznih p>olitičnih dejavni-
kov. ožjih struktur — brez množic,
kasneje pa ugotavljamo, zakaj
nam nekatere zastavljene naloge
ne uspevajo dovolj celovito.
Potreben je skupen angažma
celotne fronte, vseh subjektivnih
sil s politično odgovornostjo vo-
dstvene in vodilne strukture in
strokovnih služb v TOZD, ki se
čestokrat skrivajo za samouprav-
nimi organi. V nekaterih primerih
je razvoj socialističnih samo-
upravnih odnosov še vedno
odvisen od posameznikov, med-
tem ko so subjektivne sile z ZK
nesposobne reševati nastale
družbenoekonomske odnose in
gospodarske probleme zaradi
zaprtosti OO ZKS in vpetosti z
določenimi strukturami. Tudi
prisotna miselnost, da naj pro-
bleme rešuje občinski komite ali
drugi organi DPO oziroma DPS,
kaže na oportunizem ter prena-
šanje odgovornosti drugim, da bi
lažje manipulirali z lastno nespo-
sobnostjo ter prikrivali nesamo-
upravne in druge medsebojne
odnose. To seveda ne pomeni, da
se v bodoče ti organi ne bodo
ukvarjali z družbenoekonomsko
problematiko, vendar mora biti
akcija in razreševanje prisotna
znotraj samoupravnih, političnih,
delegatskih in drugih subjektiv-
nih sil v sleherni TOZD — tam
kjer delovni ljudje živijo in delajo.
Zato mora biti izvršni svet SO
Ptuj s svojimi člani v bodoče še
bolj kot doslej neposredno priso-
ten v TOZD za skupno in skladno
razreševanje družbenoekonom-
skih vprašanj, v DPO pa smo do-
lžni usposobiti komuniste in vse
subjektivne sile. da bodo nosilci
vsakdanje bitke v združenem delu
za ustvarjanje skupnega dohodka,
združevanja dela in sredstev,
uresničevanja svobodne menjave
dela in za razvijanje samouprav-
ljanja. Izvršni svet naj razvije
prakso stalnega dogovarjanja z
vodilno strukturo v združenem
delu v obliki aktiva gospodar-
stvenikov, ki naj omogoči med-
sebojno informiranje, razčlenje-
vanje problemov in usmerjanje.
Za dosego vsega tega morajo
biti ZK in druge DPO akcijsko
usmerjene za neposredno razre-
ševanje vprašanj, vendar odziva-
nje komunistov na družbene
probleme še ni p)ovsod dovolj hi-
tro in učinkovito znotraj samo-
upravne akcije.
Tudi na področju delegatskega
sistema, ki je ogrodje celotnega
pt)litičnega sistema našega samo-
upravnega življenja in sistema
državne oblasti, kot je zapisal
Kardelj, moramo še v mnogočem
napredovati. Sestavni del in pogoj
za uresničevanje delegatskega
sistema pa je udeležba subjektiv-
nih sil v najširšem smislu, še po-
sebej pomembno vlogo pa imajo
DPO ter ZK kot idejnopolitična
avantgarda delavskega razreda,
kije dolžna zagotoviti uveljavlja-
nje mnoštva socialističnih samo-
upravnih interesov v samouprav-
ni družbeni bazi z reševanjem
družbenih zadev v skupščini DPS.
Za to so delavci v SO Ptuj skupaj z
DPO dolžni usposobiti delegacije
kot delovno obliko za vsestransko
izražanje in oblikovanje inter-
esov, da bodo interesi delegacij v
temeljni samoupravni organiza-
ciji oziroma skupnosti povezani z
drugimi delegacijami, da bi
oblikovali skupni interes vseh
delovnih ljudi. Zato je potrebno
razvijati sodelovanje in skupno
dogovarjanje delegacij KS za
skupščino DPS z delegacijami za
skupščine SIS, prav tako pa tudi
sodelovanje delegacij KS za
skupščine DPS z istovrstnimi de-
legacijami drugih K S in delega-
cijami OZD.
Še bolj je potrebno razvijati
prakso, da se člani delegacij ude-
ležujejo sestankov samoupravnih
organov in obratno ter da poteka
tek^bče medsebojno obveščanje.
Enako velja tudi za sodelovanje
delegacij s samoupravnimi organi
v KS. Prakso sodelovanja med
delegacijami za DPS in SIS je po-
trebno doseči z bolj programira-
nim delom občinske skupščine s
skupščinami SIS, pa tudi pogos-
teje je potrebno pritegovati
skupščine določenih Si S kot ena-
kopravne zbore k odločanju v
občinski skupščini, kadar ta raz-
pravlja in odloča o politiki na
področju izobraževanja, kulture,
zdravstva, socialnega varstva.
Vse predolgo in neodgovorno
pa se obnašamo pri oblikovanju
družbenih svetov kot demokra-
tičnih teles, ki naj zagotove druž-
beno koordinacijo ter pomoč pri
pripravljanju predlogov rešitev o
katerih odločajo delegatsko ses-
tavljeni zbori občinske skupščine.
Prav tako je potrebno vprašati
kom unistevdržavni upravi dokod
so prišli v procesu podružbljanja
uprave, še posebej v zvezi z zako-
nom o državni upravi, kvaliteti
dela, strokovno odgovornostjo za
samoupravne rešitve, demokra-
tizacijo itd.
Tudi v drugih DPO je potrebno
izboljšati, dograditi in izpopolniti
metode političnega dela: v SZDL
predvsem sekcijski način dela, ki
naj omogoči da se bo politična
enotnost pri posameznih družbe-
nih vprašanjih oblikovala po de-
mokratični poti z ustvarjalno in
kritično izmenjavo oziroma bo-
jem mnenj kar najširšega kroga
ljudi, ZK pa naj v takšnih raz-
pravah prispeva k razreševanju
družbenih vprašanj na podlagi
argumentov. V ZS je potreben
neposrednejši odnos do razreše-
vanja družbenoekonomskih in
samoupravnih vprašanj znotraj
sindikalnih skupin in ne da se
pretežni del aktivnosti izvaja v
izvršnih odborih aH v konferen-
cah, ob tem pa je potrebno pose-
bej izpostaviti odgovornost za
aktivnost komunistov znotraj
sindikata — med množico ljudi.
Tudi v ZSMS je potrebno bolj
pritegniti mlade v politično akcijo
za razreševanje vseh družbenih
vprašanj, pri tem pa jim zaupati
odgovorne samoupravne in poli-
tične dolžnosti, kajti aktivnosti
mladih se na marsikaterem po-
dročju ne čuti dovolj, čeprav je v
ZK prek 30 % mladih članov. Tudi
člane ZZB NOV je potrebno bolj
pritegniti pri razreševanju po-
membnih družbenoekonomskih
in fK)litičnih vprašanj.
Kljub doseženim pozitivnim
rezultatom na področju SLO in
DS, varnosti, NZ, CZ pa moramo
storiti še mnogo več predvsem v
DPO v krepitvi in v uveljavljanju
politike podružbljanja SLO in
DS, da bo le-ta postala sestavni
del vsakodnevne prakse, dela in
življenja. Še bolj "je potrebno
utrjevati borbeno • sposobnost
enot TO ter idejnopolitično in
moralno usposobljenost pripad-
nikov enot TO.
V demokratizaciji kadrovske
politike v vseh strukturah je po-
trebna doslednejša in širša pri-
sotnost vseh subjektivnih sil ter
sprotno ocenjevanje dela in nalog
posameznikov in organov, bodisi
v združenem delu. KS, SIS, DPO,
DPS, delegacijah in drugod.
Sprotno ocenjevanje kadrov na
kateremkoli p>odroČju mora po-
stati redna praksa vsakega organa
in posanieznika v vseh strukturah
vsaj enkrat letno. V nasprotnih
primerih se nam' dogaja, da po
preteku mandata ah pa ob po-
novni kandidaturi, znamo posa-
meznikom prilepiti marsikatero
slabost, ki bi jo lahko sproti
odpravljah s stalnim ocenjeva-
njem pri izvajanju predloženega
programa dela, funkcije ali drugih
zadolžitev.
Tu in tam se pojavljajo politični
aktivi, bodisi v združenem delu ali
v KS kljub temu, da smo jih že
mnogo prej obsodili kot škodljivo
stvar, če si jemljejo oblast ali
txlločajo v imenu samoupravnih
organov ali DPO. Zato širino in
demokratizacijo sampupravnih
procesov ne smemo ožiti v ozkih
strukturah političnega vodstva,
temveč mora proces dogovarjanja
in odločanja zajeti kar najširši
krog ljudi.
Tudi na nivoju občine je po-
trebno prenesti politično koordi-
nacijo iz partije na občinsko
konferenco SZDL. Pri tem mislim
na takšno koordinacijo socialis-
tične zveze, ki bo poudarila vz-
ajemno odvisnost vseh dejavni-
kov, ki tvorijo fronto in ki bo
omogočala usklajevanje akcij
vseh posameznih DPO in druž-
benih dejavnikov. Zato prenos
politične koordinacije iz komiteja
v SZDL ne sme biti formalne na-
rave, temveč mora imeti globoke
vsebinske spremembe.
Tudi v sami ZK in v občinski
organizaciji moramo še nadalje
dograjevati metode političnega
dela kot novo strategijo za večjo
aktivnost komunistov, OO ZKS,
konference in njenih organov,
skratka, ZK se mora organizirati
znotraj samoupravne akcije, med
množico — to je tudi naše delo in
vodilna vloga ZK.
Veliko je še OO ZKS, ki s svojo
zaprtostjo, akcijsko neusposob-
ljenostjo in slabo navzočnostjo v
samoupravnem in političnem
življenju žive na obrobju pohtič-
nega dogajanja. S temi vprašanji
se moramo kar najodgovomeje in
najodločneje spopasti ter vzpod-
buditi člane ZK, da bodo v sre-
dišču družbenih dogajanj in v
razreševanju vprašanj, skupaj z
vsemi subjektivnimi silami. Do-
gaja se nam tudi, da sprejete
sklepe na občinski konferenci ali
na komiteju v OO ZKS kratko
malo potrjujejo, za njimi pa ne
stoji nadaljnja lastna ocena in iz-
vajanje akcije. Zato ne zadošča
samo prenos informacij, sklepov
in stališč, temveč je potrebno
organizirati komunikacije, pri-
praviti predlog za metodo razre-
ševanja in način usposabljanja.
Pri tem imajo pomembno vlogo
delovne skupine občinske konfe-
rence, ki morajo biti stalno nepo-
sredno prisotne v OOZKS še pred
pripravo sej občinske konference
ZKS, da bodo člani občinske
konference neposredno udeleženi
v procesu dogovarjanja in akcije, s
tem pa bo dobila tudi občinska
konfereiica resnično novo vlogo
najvišjega organa, ki bo usmeijal
politično aktivnost.
Tudi posveti s sekretarji OO
ZKS naj bi bili v bodoče akcijski
po posameznih področjih v
manjših skupinah, pri tem pa naj
imajo osnovno vlogo akcijskega
usposabljanja in usmerjanja člani
komiteja, zadolženi za različna
področja dela ZK.
- Tudi akcijske, problemske in
druge konference ZK v združe-
nem delu še niso v celoti zaživele,
čeprav le-te ne morejo ustvarjati
čudežev, vendar pa pomenijo
nadaljnji boj za poenotenje mnenj
in aktivnosti ZK v OZD. Tehpa ni
potrebno sklicevati, če obstajajo
problemi med dvema OO ZKS ah
tozdoma — čeje tako, je potrebno
poklicati na odgovornost nekate-
re komuniste.
Še premajhna je aktivnost in
dogovarjanje v OO ZKS v KS za
delo članov ZK znotraj SZDL, v
krajevni skupnosti in v njenih
organih, — za vsakodnevno raz-
reševanje vprašanj delovnih ljudi
in občanov v KS, saj se nekatere
organizacije ZK obnašajo še vse
preveč komandantsko ali so ne-
aktivne in so na obrobju politič-
nega življenja in dela ali pa trošijo
energijo v razreševanju medse-
bojnih odnosov.
Pomembno vlogo v političnem
delu imajo tudi sekretariati v OO
ZKS, ki niso povsod opravili
zaupanih nalog, zato je često
ostalo delo na sekretarju osnovne
organizacije. Zato je potrebno v
bodoče posvetiti posebno pozor-
nost idejnopolitičnemu usposab-
ljanju sekretariatov in sekretarjev
pred pomembnimi političnimi
akcijami.
Tudi sam komite mora biti v
bodoče bolj fleksibilen, neposre-
den, mobilizacijski, kot tudi ko-
misije pri konferenci in komiteju.
Če pa v celoti ocenjujemo ak-
tivnost vseh subjektivnih struktur,
DPS, SIS, vprašanje družbenoe-
konomskih odtiosov, gospodar-
skega položaja, politižiega vz-
dušja in počutja delovnih ljudi in
občanov pa lahko ugotovimo, da
smo napravih vidne in pozitivne
korake, da pa jih moramo še
vedno poglabljati in ustvariti kar
najboljše odnose.
Pred nami so tudi volilne kon-
ference v OO ZKS, na katere se
moramo temeljito pripraviti ter
oceniti dosedanje dvoletno delo,
da bi čim smeleje in dosledno
uresničili začrtane naloge v
občinski konferenci ZK.
Pred nami je prav tako uresni-
čitev pobude tovariša Tita o ko-
lektivnem vodenju, odločanju in o
odgovornosti.
Obstaja še vrsta nalog in po-
dročij, ki bi jih bilo potrebno iz-
postaviti kot je informiranje,
izobraževanje, kultura, zdravstvo,
stanovanjska problematika itd.,
vendar imamo začrtane smeri —
potrebno jih bo uresničiti.«
Dimče Stojčevski na seji občinske
konference ZKS Ptuj govori o na-
logah ZK Foto: M. Ozmec
DOGOVORI O AKCm NNNP
Ocena dosedanje
aktivnosti
se^f y^eraj popoldne je bil v Pt^ redni posvet predsednikov in
sL ^'"jev krajevnih konferenc SZDL in predsednikov koordinacij-
rtie^j '^"oorov za SLO in družbeno samozaščito. Poleg seznanitve z
Pouj^ <^nimi političnimi dogajanji in našo aktivnostjo, so dali glavni
prejp^'^^V oceni dosedanje aktivnosti poteka akcije Nič nas ne sme
vzg^j^^hti. v nadaljevanju pa so govorili še o izvajanju obrambne
PretT^ prebivalstva in o drugih aktualnih nalogah, ki so v tem času
Organizacijami SZDL.
svoip i^.za civilno zaščito občine Ptuj pa je v skladu s programom
obif alctivnosti v akciji NIC NAS NE SME PRESENETITi sklical
ža^j^J^ posvetovanja poveljnikov in načelnikov štabov za civilno
Pr^- krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela.
^Ptemk P^s^et za območje Slovenskih goric je bil že v torek, 4.
^laKr?*^^ ^ Grajeni. Na posvetu so ocenin dosedamo aktivnost enot
civilne- zaščite krajevnih skupnosti in OZD v pripravah na
[Prelpi- 'C nas ne sme presenetiti in uresničevanje programa, ki so ga
kaicojpL ^ seminarju 21. marca letos. Bili so kritični v oceni, kaj m
l^oleg opravljenega, kaj ni bilo in zakaj ne.
flot	so na posvetu ocenili združene praktično reševalne vaje
etoj^j^^abov civilne zaščite, ki so bile na tem območju izvedene v
'^bov ■ ■ ^ je potrebno praktično reševalne vaje enot in
zaščite načrtovati v prihodnje. V razpravi so dali zlasti
^itcn sodelovanju in koordiniranju aktivnosti štabov civilne
k Pm ^^"^^cij združenega dela s štabi v krajevnih skupnostih.
v posvet bo danes, 6. septembra, v Podlehniku za obmo^e
^orek. 11. septembra bosta posveta v Kidričevem za obmo^e
Jiiju ^^ polja in v Dornavi za območje Ptujskega polja; dočim bo v
^Upn^Vet v sredo, 12. septembra, za območje ptujskih krajevnih
=>11 m številnih OZD. ki imajo svoj sedež na tem območju.
Priprave na sejo
V ponedeljek, 3. septembra seje
sestalo predsedstvo sknpščine
občine Ptuj in obravnavalo pred-
vsem gradivo, ki ga pripravljajo za
17. in 18. sejo zborov^ ki se bodo
sestali v drugi polovici septembra.
Gre za vrsto predlogov odlokov.
nekaj osnutkov in več predlogov
sklepov o imenovanjih.
Na seji so tudi sprejeli predlog za
razrešitev Milana Cučka kot sekre-
tarja družbenopolitičnega zbora,
ker je že prevzel dolžnost sekretarja
OK SZDL Ptuj, za novega sekre-
tarja DPZ pa so evidentirali Franca
Vrežeta, sedanjega kadrovika v
upravi SO Ptuj.
Posvet predsednikov sindikatov
Kljub dopustom letošnje poletje sindikalna
aktivnost ni zamrla. Potekale so stalno od priprav na
akcijo Nič nas ne sme presenetiti do ocene polletnih
obračunov in drugih akcij.
Danes 6. septembra popoldne se bodo na rednem
posvetu v delavskem domu Franc Kramberger v
Ptuju sestali predsedniki osnovnih organizacij in
konferenc sin^katov občine Ptuj. Uvodoma bo
Franc Klemenčič, podpredsednik občinskega sveta
ZSS občine Ptuj rodal obširno informacijo o pripra-
vah na akcijo NIC NAS NE SME PRESENETITI v
organizacijah združenega dela. Jožica Carmonova,
načelnica oddelka za plan in finance pri SO Ptuj bo
poročala o vključevanju sindikatov v pripravi plana
za leto 1980 in pripravi srednjeročnega plana za
obdobje 1981—1985. Predsedniki sinikatov bodo
sprejeli konkretna stališča, dobili pa bodo tudi
napotke, kako naj sodeluje sindikat pri pripravi
omenjenih planov.
Janko Mlakar, predsednik občinskega sveta ZZS
Ptuj bo za tem govoril o pripravah na konferenco
republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije,
povezano s tem pa tudi o izhodiščih za demokratiza-
cijo odnosov in krepitev kolektivnega dela ter odgo-
vornosti v Zvezi sindikatov Slovenije. Podal bo še
obširno poročilo o razpravah sindikatov o poslovanju
organizacij združenega dela ptujske občine v prvih
šestih mesecih letošnjega leta, hkrati jja bo dal še
informacijo o pripravah na zasedanje zborov
skupščine občine Ptuj.
Za tem bodo predsedniki sindikatov razpravljali
še o pripravah na občne zbore OO ZSS, o ka-
drovanju za konferenco republiškega sveta ZSS ter o
jKtročilu o poteku solidarnostne akcije za prizadeta
območja v Cmi gori.	OM
Medobčinska
d^avnost
sindikatov
v ponedeljek, 10. septembra se
bo sestal v Mariboru medobčinski
svet ZSS Podravske regije. Med
drugim bodo ocenili gospodarje-
nje v prvem polletju letošnjega
leta, razpravljali o pripravah na
prvo konferenco Zveze sindikatov
ter obravnavali in sprejeli finan-
čni načrt medobčinskega sveta za
letošnje drugo polletje.
Delovni dogovor sekretarjev 00 ZKS
Posvet sekretarjev osnovnih organizacij
ZKS, ki ga je vodil novoizvoljeni sekretar Dimče
STOJCEVSKI je bil delaven. Uvodoma so
pregledali uresničevanje sklepov zadnjega posve-
ta, spregovorili so o poteku priprav za akcijo
,,Nič nas ne sme presenetiti", analizirali potek
evidentiranja novih vodstev osnovnih organiza-
cij ZK v občini ter nekatera vprašanja, ki so bila
aktualna med letnimi dopusti. Ugotovili so, daje
večina sprejetih nalog opravljena.
Sekretar komiteja je v nadaljevanju posveta
zgoščeno spregovoril o metodah političnega dela
v Zvezi komunistov. Beseda je stekla tudi o
pripravah na volilne konference v osnovnih
organizacijah. Dan je bil velik povdarek pripra-
vam in poteku volilnih konferenc, ki morajo
celovito odražati delo osnovnih organizacij v
preteklem dvoletnem obdobju z vsemi uspehi in
pomanjkljivostmi, ki so nas spremljale. Sprego-
vorili so tudi o okvirnem programu idejno poli-
tičnega izobraževanja članov Zveze komunistov
in o drugih organizacijskopolitičnih vprašanjih.
Sekretarji so bili seznanjeni tudi s potekom
priprav na konferenco neuvrščenih, ki je pričela
z delom 3. septembra v Havani. Sklenili so, da
bodo potek konference pazljivo spremljali zato,
da bodo znali pravilno tolmačiti tudi morebitne
negativne pojave. Zavedati se moramo, da za
Jugoslavijo, ki je bila med pobudniki in ustano-
vitelji gibanja neuvrščenih, pomeni uspešen
potek konference tudi potrditev pravilnosti naše
politike, tako na notranjem kot na zunanje-poli-
tičnem področju.	m. g.
4 - DELEGACUE OBRAVNAVAJO
6. september 1979 —
Predog za spremembo
pro^^ma
Ne bo (Hlveč, če zaradi lažjega razumevanja ponovimo že nekaj
/nanih podatkov, ki jih v ptujski občini beležimo na področju zago-
tavljanja predšolskega varstva otrok. S predvideno usposobitvijo vrtca v
Rogoznici, ki bo sprejel 80 otrok bomo na območju ptujske občine
beležili 15 % zajetje celotne predšolske populacije oziroma 18 % otrok v
starosti od osem mesecev do sedem let ali 1186 otrok vključenih v jasli
in vrtec.
Predvidenih širitev zmogljivosti za srednjeročno obdobje do leta
1980 ne bo moč v celoti realizirati. Vzrokov je več — od morda prevelikih
želja ob sprejemanju programa in s tem precenjevanja naših finančnih
zmogljivosti do nepredvidenih podražitev, ki jih občutimo zlasti pri
zagotavljanju sredstev za rogozniški vrtec. Za njegovo gradnjo je
skupnost otroškega varstva načrtovala okrog 4 milijone dinarjev,
ponudbe, ki so jih posamezni izvajalci poslali pa so v zneskih od 7 do 11
milijonov, kar pomeni skorajda trikratno podražitev. Vse to in nekatere
nove, hitre in najcenejše rešitve prostorske stiske je izvršni odbor
skupnosti otroškega varstva obravnaval na več sejah in prišel do zak-
ljučka, da bo potrebno skupščini skupnosti otroškega varstva predlagati
nekatere spremembe v programu investicij v naslednjih dneh letih.
V okviru dogovorjenih sredstev za leto 1979, program je sprejelo in
potrdilo zdruzeno delo ter sredstev, ki bodo zbrana v prihodnjem letu in
pri tem upoštevajoč velike potrebe po takojšnjem reševanju varstva in
vzgoje predšolskega otroka, bi lahko v tem obdobju zgradili vrtec v
Rogoznici, usposobili del prostorov kovinarske šole za 100 otrok starejših
skupin ter v Kidričevem zgradili prizidek za dva jaslična oddelka. Poleg
tega pa pripravili ustrezno dokumentacijo za gradnjo prve faze vrtca na
Ziherlovi ploščadi v Ptuju.
Iz rezerviranih sredstev iz leta 1978, prispevka KS Rogoznica, iz
prispevne stopnje, sredstev solidarnosti in s kreditom bi tako za vrtec v
Rogoznici zagotovili 7.095.000 dinarjev — kolikor bi veljal Marlesov
vrtec za 80 otrok. Za adaptacijo kovinarske šole bi uporabili sredstva
solidarnosti in prispevek KS Dušan Kveder v skupnem znesku 2.826.400
dinarjev. Za prizidek vrtca v Kidričevem pa bo potrebno zagotoviti
okrog 2 milijona dinarjev, prispevala pa bi jih krajevna skupnost
Kidričevo, nekaj iz prispevne stopnje in delno tudi najetje kredita.
Po predlagani preusmeritvi načrtovanih sredstev v letu 1979 za
omenjene investicije, ostaja za pripravo dokumentacije za gradnjo vrtca
na Ziherlovi ploščadi iz sredstev krajevnih skupnosti in predvidenega
kredita skupno 4.008.600 dinarjev.
S predlagano spremembo prograrria bi delno omilili pereče pro-
bleme na področju otroškega varstva, spremenjen pa bi bil tudi program
v letu 1980 tako, da bi gradili prvo fazo vrtca na Ziherlovi ploščadi v tem
letu, drugo pa prenesli v leto 1981 oziroma v naslednje srednjeročno
obdobje. Vendar bi tako morali v letu 1980 zagotoviti za 1.816.000
dinarjev več sredstev kot je dogovorjeno za investicije, medtem ko bi
dejavnost v celoti lahko pokrili z že dogovorjenimi sredstvi.
mš
Ptujski ribiči
o pomembnih vprašai^ii
gosimdarjenja z vodami
v ribiškem domu Dežnica ob podlehniškem jezeru se bodo jutri, v
petek, 7. septembra popoldne na skupni seji sestali člani predsedstva
skupščine in izvršnega odbora Ribiške družine Ptuj. Razpravljali bodo o
ozredno pomembnih vprašanjih, kot o gradnji ribnika v Juršincih, o
praznjenj in sanaciji ribnika v Podlehniku in drugih gospodarskih
ukrepih. Dogovorili se bodo tudi o pripravi na sejoskupščine RD Ptuj in
ob tem o ribolovnem režimu in ribolovnih revirjih DRD Ptuj. Beseda bo
kot vedno stekla tudi o varstvu voda in še posebej o čuvaini.ški službi. Ob
koncu pa se bodo dogovorili še o tekmovanju pododborov RD Ptuj.
Zanimivo je da bodo po sdi, ki jo sklicujeta Stanko Žitnik, pred-
sednik predsedstva in Vlado Silak, predsednik lO RD Ptuj skupaj,
udeleženci poskušali še srečo v lovu na soma. Pa dober prijem, v naši
naslednji številki je že rezerviran prostor za sliko s trofejo!
M. Ozmec
V zgornjih prostorih kovinarske šole bo kmalu našlo svoj drugi dom 100
otrok, (foto mš)
OBVESTILO
Ljudska in študijska knjižnica Ptuj obvešča svoje
uporabnike, da so od 1. septembra dalje njeni od-
delki odprti takole:
ŠTUDIJSKI ODDELEK
na Trgu svobode 1 vsak dan od 7. do 19. ure.
UUDSKI ODDELEK
v Krennpljevi ul. 2 v ponedeljek, torek, četrtek in pe-
tek od 8. do 15. ure, v sredo od 12. do 19, ure,
ob sobotah od 8. do 10. ure.
MLADINSKI ODDELEK
v Krempljevi ul. 2 v ponedeljek, torek, četrtek in pe-
tek od 8. do 15. ure, v sredo od 12. do 19. ure, ob
sobotah pa od 10. do 12. ure.
Ptujski brigadirji smo se vmi iz Brkinov
z novimi priznanji
z republiške M DA Brkini smo
se ptujski brigadirji vrnili četrtič.
Četrtič smo s seboj prinesli naj-
višje priznanje, ki ga lahko MDB
dobi na republiški akciji, toje trak
MDA. Vrnili smo se štirikrat
udarni, v obeh dekadah pa smo
osvojili tudi priznanje za interesne
dejavnosti.
V teh 21 dneh, ki smo jih pre-
živeli kot brigadirji, smo kovali
tovariške odnose. Spoznali smo,
da bratstvo in enotnost niso pra-
zne besede in smo se še bolj naučili
ceniti fizično delo.
Nepozabni bodo ostali trenut-
ki, ki smo jih preživeli ob tabornih
ognjih, trenutki, ko sta med nami
bila tovariša Mitja Ribičič in Boris
Bavdek, trenutki, ko smo
organizirali samoupravni dan in
smo se sami morali spopasti z
nalogami vodstva brigad in
MD.\, trenutki, ko smo sobriga-
dirje bodrili na športnih tekmo-
vanjih, trenutki, ko smo mislili na
tovariše, ki so opravljali ta ali oni
zaključni izpit. Dogodkov, ki nam
bodo ostali za vedno v spominu je
bilo veliko.
Taborni ognji, športna sreča-
nja. radijske oddaje, pisanje bil-
tenov in stenskih časopisov, pre-
davanja, pogovori z domačini in
še številni trenutki, prepleteni z
mladostno razigranostjo in pole-
tom, ne bodo nikoli pozabljeni.
Geslo, ki pravi, da je delovna
akcija šola samoupravljanja, seje
tudi tokrat potrdilo
V okviru politične šole Edvarda
Kardelja smo poslušali več tem:
Osvoboditev človeka — samo-
upravljanje. Razredno in nacio-
nalno, Boj za socializem v med-
narodnih razmerah. Socialistične
subjektivne sile. Aktualne naloge
po 10. kongresu ZSMS in ob 60.
letnici KPJ-ZKJ. Pripravljali smo
tudi svoja predavanja in sicer o
neuvrščenosti ter ob mednarod-
nem letu otroka. Tudi organiza-
torji MDA Brkini so pripravili več
srečanj in razgovorov.
Veliko brigadirjev je napravilo
tečaj prve pomoči, tečaj cestno-
prometnih predpisov in tečaj za
radioamaterje. Ob koncu akcije
smo se z MDB Matija Gubec
Trebnjega tudi pobratili,
smo na tei akciji dobili določg.
izkušnje, ki nam bodo pri naS?^'
nadaljnjem delu zelo koristi)
Veliko je bilo brigadirjev, ki ni^
bili ak tivno vključeni v delo svo^
OO ZSMS in moto letošnjih at^
v Sloveniji — pridobiti 'čimvJ
novih mladinskih aktivistov
bo gotovo uresničil.	^
V Ptuj smo se vrnili ponosni,(j
smo Brkinom, kot manj razvite J
območju pri nas, pomagali tun
mi, s svojim delom, znanjem '1
žulji.
Slovo, objemi, stiski rok, so^j
žalostni pogledi domačinov, i^j.
odhajamo. Vsi ti trenutki so zj.
polnili zadnji brigadirski dan ij
pa seveda oblj ube, da sodelovanje
na MDA Brkini ni bilo poslednje
Ptujski brigadirji smo opravifiij
zaupanje mladih naše občine,
so nas poslali na MDA, kar dovolj
zgovorno pričata letošnja traka
akcije iz Brkinov in iz Beograda
ter upamo, da bomo uspešno de-
lali tudi v prihodnje in tako častno
zastopali našo občino. Vidimo s{
na lokalnih akcijah v KS, šolah in
DO ter Z-D-R-A-V-O do na-
slednjega brigadirskega poletja!
Diana Bohak
Brigadirji MDA Dušan Kveder-Tomaž na MDA Brkini 79 ob
obisku ptuiske delegacije in komandanta akcije Boris Honzaka.
TEMELJITE PRIPRAVE NA fiKCiJO NNNP V KS HAJDINA
Vaja enot civilne zaščite v Skortii
V	okviru priprav na letošnjo
akcijo NlC NAS NE SME
PRESENETITI, so v KS Hajdina
že veliko storili. V nedeljo, 2.
septembra pa so v Skorbi zelo
uspešno izvedli veliko vajo civilne
zaščite. O tem je Franc Sedič, pred-
sednik sveta KS Hajdina povedal:
,,V skladu s sprejetim progra-
mom naše KS v okviru akcije
NNNP smo v nedeljo popoldne v
Skorbi izvedli obširno vajo enot
civilne zaščite. To je že sedma
uspela vaja civilne zaščite v okviru
naše KS, vsako leto pa poteka v
drugi vasi. Tokrat je bila na vrsti
pač Skorba. Na tej vaji so sodelo-
vale vse enote civilne in narodne
zaščite, pripadniki teritorialnih
enot, gasilci in pa seveda vaščani
vseh vasi v KS Hajdina. Vseh izva-
jalcev je bilo 456, razen tega pa
smo imeli še markirante in štab,
tako, da lahko rečem, da je v vaji
sodelovalo natanko 505 udeležen-
cev."
V	akciji je sodelovalo več specia-
liziranih enot, katere vse?
,,Res je, v akciji je sodelovalo ra-
dio-kemično-biološka ekipa, teh-
nično-reševalna ekipa, ekipa za
odstranjevanje ruševin, ekipe prve
medicinske pomoči, ekipe prve
veterinarske pomoči, gasilske enote
civilne zaščite, enote reda, infor-
mativno propagandna ekipa, ekipa
za asanacijo terena, ekipa za pre-
hrano, ekipa za soci^o delo,
ekipa za evakuacijo, narodna zašči-
ta in seveda nekaj nerazporejenih
pripadnikov CZ, ki so bili v vaji
kot opazovalci in seveda rezerva."
Vaja vam je zares lepo uspela,
kakšen pa je bil ob tem vaš glavni
cilj?
„Mislim, da je cilj te naše vaje
civilne zaščite, da se obvezniki stro-
kovno in praktično usposabljajo,
istočasno pa je tudi dokaz za zago-
tovitev varnosti pred naravnimi.
elementarnimi in drugimi hudimi
nesrečami v miru in morebitni agre-
siji sovražnika, to je v vojni.
Letošnja vaja je imela zares širok
obseg, saj so poleg vseh naštetih
sodelovale vse strukture, ki imajo
značaj v splošni ljudski obrambi.
Naj povem še to, da smo imeli dan
pr^ akcijo, v soboto 1. septembra
v Skorbi še akcijo poskusne zatem-
nitve, ki je uspela 100-odstotno.
Posebna komisija je kontrolirala
potek akcije in ugotovila, da je bila
zatemnitev popolna."
Kaj pa drugače, kako v KS
Hajdina skrbite za izobraževanje
krajanov?
„LetoSnje leto je v znamenju pri-
prav na akcijo NNNP, zato smo
dali ves povdarek izobraževanji
krajanov. V vseh vaseh smo fc
imeli razgovore in predavanja o
civilni zaščiti in pripravah u
splošni ljudski odpor. TakSno
izobraževanje sedaj še nadaljujemo
s predavanji iz prve pomoči in i
drugih področij. Zaključili pi
bomo 29. septembra. Seveda P"
moram ob koncu reči, da se v naS
KS zavedamo, da to ni le letrfni'
akcija, mislim, da nas nikoli nesi^
nič presenetiti, vedno moramo b®
pripravljeni na vse.
M. Ozffl«
Franc Sedič, predsednik sveta KS
Hajdina: „Vedno moramo biti na
vse pripravljeni", (foto: M.
Ozmec)
Vaja enot dvilne zaSčite je v Skorbi dobro uspela.
(foto: M. Ozmec)
Osnovna šola Ljudevita Pivka se
je že preselila v prostore šolskega
centra za gospodarstvo in upravo.
Tja, kjer je bila doslej pa se bo
l^m^u_iz Krempljeve ulice preselila
mladinska knjižnica in razSirila
študijska knjižnica. Tudi to je le
začasna rešitev prostorske stiske, s
katero se zadnja leta vse tri
knjižnice ubadajo. S to razširitvijo
bodo pridobili 523 kvadratnih
metrov prostorov. Čeprav ta
številka nomeni veliko površino
je uporabnih prostorov manj, ker
več kot plovica odpade na dva širo-
ka in dolga hodnika.	^
V ponedeljek, 3. septembra so se
sestali predstavniki osnovne šole
Ljudevita Pivka, Ljudske in štu-
dijske knjižnice in stanovanjske
skupnosti. Ogledali so si prostore
in pretehtali probleme, s katerimi
se v knjižnici prav zdaj srečujejo.
Vsi oddelki so prenatrpani. Mla-
dinska knjižnica, ki ie sedaj v
Krempljevi ulci ima samo dvajset"
kvadratnih metrov orostora. Vseh
knjig ne morejo zložiti na police,
ker zanje v tesni sobi ni več
prostora. Prav zato bodo mla-
dinski oddelek preselili v prostore,
ki so jih zdaj dobili.
Tudi čitalnica študijske knjižnice
ni za študij idealna, ker je hkrati
izpsojevalnica in prehodni prostor.
Za obdelavo knjižničnega gradi-
va imajo zdaj na voljo samo en
prostor, v katerem dela 8 do 10
ljudi; z novimi delovnimi prostori
pa bo tudi ta težava odpravljena.
Nekoliko trši oreh je problem
ogrevanja. Predpisi ne dovoljuje-
jo, da je v knjižnicah živ, odprt
ogenj, zato je treba urediti
centralno ogrevanje. S PTT so se
pričeli . dogovarjati, da bi se
priključili na centralno ogrevanje
ptujske pošte, vendar do končne
rešitve Se riiso prišli.
Prostori, ki jih je knjižnica do-
bila so v sedemsto let stari sa-
mostanski zgradbi. Najmanj
vzpodbudno ie nnro?Hlo .statika, ki.
si je te prostore ogledal in ojjozoril
na slabo nosilnost. Knjižne omare
bodo lahko namestili Ic "
vzdolžnih stenah.	, .
Kdaj bo knjižnica presoJ«^
danes še ni moč povedati, lah^o
zapišemo, da selitev zahteva veu*
dela, kajti zložiti knjige tako, ^
bodo knjižničarji kar najhin
našli tisto ta pravo, ki jo ^
bralec, ni od muh.	^
DRSEČI ASFALT
Denar metati skozi okno ^
nesmisel. Vendar ga nekatcO
vedno mečejo. Da je temu res ^
nam dokazuje posnetek, ^^ Lfi.
pred dnevi zabeležila naša ^^^
Na cesti Ptuj—Slovenska Bistr^j.
cesto so krpali pred dvema ®
cema, se na nekaterih mestih sP^j
ne opazi, da so cesto popi^^^j^jj}
V gozdu Dri Kidričevem s® 0»
aeia tako dobro opravljen"-^
je asfaltna plast začela
gozdu. Mislimo, da je takšen ^^
pravi patent, s katerim ^'..jfjii'
modernizirali še ne asfaJi^jn,
ceste na ptujskem
Asfaltno maso bi nalili na
ceste in ta bi začela drseti n^H*
levo in desno...	^•jl'
fotoves*'
VEČ PROSTORA ZA KNJIGE
f BDNIK - 6- september 1979
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
NAJBRŽ ZADNJIČ O MINERALNI VODI V SOVICAU IN.VAREJI PRI VIDMU
Potešili radovednost o skrivnostni vodi
z zdravilno močjo
Q inineralni in čudežni vodi v Vareji pri
rjrnu in v vasici Soviče seje začelo govoriti
V v dvajsetih letih tega stoletja, potem spet
1935 in 1936, kmalu po vojni, potem v
.^jesetih letih in kasneje še leta 1976. Tako
f vest o slatini ni nova, vendar še vedno
»20. juliju 'clos seje začelo zares,« pripove-
luie gospodinja Marija K rajne iz Soviča,
nrif^li so raziskovalci in delavci, pripeljali
nreitio. vrtalne stroje, cevi, sode, skratka za
ekaj traktorskih prikolic je bilo opreme,
" ^r itov in strojev. Prepričani smo bili, da
nk>at zares in takoje tudi bilo, dokler 20.
.veusia niso strokovnjaki in delavci Geolo-
?i,£ga zavoda iz Ljubljane končali z delom.
Ijgotovili so, da voda je, da je voda mineral-
vendar se zaradi premajhnih količin ne
plača črpati. Ja, pomislite, kako smo bili
razočarani in presenečeni. Škoda, res škoda,
sedaj imamo namesto zdravilne vode, razrito
^esto in potešeno radovednost. Tudi to je
iekaj.marne!«	. .
]vjo. po raznti in blatni poti sem tudi sam
jjrenil avanturi naproti. Vodil me je Beno
Vidovič iz Soviča. Prijazno seje odzval vabilu
in kaj hitro sva bila pripravljena za sodelova-
nje v akciji, ki se žal imenuje samo radoved-
nost in nič kaj globljega, znanstvenega ali
raziskovalnega. »Jaz sem jih vozil sem ter
je pripovedoval, »vsi smo mislili, da se
[jomočez nekaj let rešili haloškega kompleksa
manjrazvitosti in zaradi vode postali znani,
razviti in bogati. Toda iz te moke ni bilo
kruha. Stroji so vrtali in vrtah, na enem mestu
okoli 90 metrov globoko, na drugem nekaj
,ivsi smo čez 100 metrov.« In kaj so ugotovili.
sem bil radoveden?
»Da je spodaj voda. da ima nekaj mineral-
nega v sebi. Ker pa je na plan priteče v
nezadostnih količinah, je vso prizadevanje
zaman. Iz enega izvira priteče 20 litrov na uro.
iz drugega pa 3 litre na uro.«
Potem sva zagrizla v blato, se skozi hosto
vzpenjala in spuščala do izvira. Končno izvir!
»Posušlek!« Prvi izvir, leži na Kmetečevem. se
jc pokazal v vsej svoji blesteči veličini: blato,
rjavkasta voda, zabetonirana rumena plastič-
na cev. iz nje je smrdelo po ogljikovem
dioksidu, kup izvrtanega granita, laporja,
ilovice in zemlje ter nekaj debel, na katerih je
pred 17 dnevi stal vrtalni stroj. Tako pri
prvem izviru. Greva naprej k drugemu. Beno
me vodi naprej. Pred nama raven kos haloške
ilovnate zemlje, hudo razrita cesta in strmina,
za katero je drugi izvir mineralne vode. »Na
Kureževem sva« reče Beno. izviru rečemo
tudi Vdebov studenec, tu je bilo črpanje
uspešnejše. Kar 20 litrov na uro je bilo vode.
vendar še vedno premalo, da bi lahko sem gor
potegnili moderno asfaltno cesto, zgradili
hotele, motele, bungalove. bolnišnice, resta-
vracije, klube itd.«
Potem poberem fotoaparat iz blata, ga
očistim, malo pri tem godem na glas, vzamem
mikrofon in ga porinem kakšen meter globo-
ko v rumeno plastično cev. Potem posnetek
poslušava. Neverjetno! Kot bi vrelo ali pa
poslušal velik klopotec, ugotoviva. Nekaj časa
stojiva, se gledava in ne govoriva. Kaj hočeva
drugega. Hotelov ne bo, tudi turistov ne, to je
jasno kot beli dan. Se odžejati se ne moreva,
kaj bi tam stala.
Spet sem pri Krajnčevi oziroma pri Vidovi-
čevi domačiji, lam sem srečal tudi Antona
Krpiča iz Dravcev, ki se govoric o vodi takole
spt)minja:
»O zdravilni vodi sem prvič slišal tam okoli
leta 1935. Nekateri so takrat pripovedovali,
da -SO hodili po vodo in jo doma z vinom
mešali. Baje je bil iz tiste vode in pristne
haloške kapljice imeniten »špricar«. Danes pa
ni ne špricarjev, ne zdravljenja. Veste, prava
škoda za naš kraj in krajevno skupnost.
Prepričan sem bil, da bo nekaj iz tega. Mislil
sem. da bomo nekega dne še slavni postali.
Žal... namesto, da bi šli naprej, smo obstali.«
O slatini in njeni zdravilni moči je pripove-
dovala tudi 81-letna Marija Krajnc, ki je
povedala, da se je o vodi zanimal leta 1928
ban Dušan Sernec, doktor Vrečko in drugi.
Vsi so ugotavljali, da je voda zdravilna in
povrhu vsega še okusna. Ugotovili so takrat
tudi. da je v njej veliko železa in joda in da bi
voda bila primerna za zdravljenje notranjih
bolezni. Mati Krajnčeva je tudi rekla, da sta
se za vodo zelo zanimala nekdanja trgovca
Rašl in Zorčič. Tako sta se pivovarec Zorčič in
trgovec Rašl dogovorila, da bosta slatino
začela črpati in jo prodajati ter tako svetu
naznaniti nova izvira mineralne vode. Leta
1936 pa je Rašl sporočil, da s črpanjem ne bo
nič, kajti izvir je na žili Rogaške Slatine. Tako
se je končala njena pripoved. Potem je še
rekla: »Najbrž sedanje raziskave niso bile
zastonj, veliko so stale, sedaj pa spet nič ne
bo.«
Tu se tudi zgodba o mineralni vodi konča.
In kaj o izviru vode menijo raziskovalci?
Marija Krajnc: Najbrž zadnjič
govorice o mineralni vodi
Smrdi, smrdi, je pri prvem izviru
ugotavljal Beno
Okoli 100 metrov globoko so vrtali
pri Vdebovem studencu
Anton Korpič: Nič več o slatini,
kar je bilo, je bilo
ZDRAVILNI ALKALOIDI
IZ RŽENIH BOŽIČKOV
f^ot je znano, tudi na ptujskem območju zadnje
sejemo vse več rži, iz katere potem ljubljanska
tovarna zdravil, ki se imenuje LEK, pridobiva zdra-
Bojda pridobijo letno na celotnem območju
!>lovenije več kot sto ton rženih rožičkov iz katerih
^tem s kemičnimi procesi pridobijo več kot sto
kilogramov aktivne zdravilne substance, ki je
nenadomestljiva podlaga za vrsto zdravil, ki jih v
L«ku že izdelujejo.
Naj omenimo, da so v Leku izdelali stroj in te
^''oje je mogoče videti tudi na naših poljih, s
Pomočjo katerega spomladi okužijo žitno klasje s
iz katerih bodo potem zrasli rožički. Stroj je
'Vdelan tako natančno, da lahko okužijo vsak klas
^Jmanj enkrat. Tudi obiranje rženih rožičkov danes
^ opravijo strojno. Stroj resda vsakega rožička ne
j-^jde", 24to je treba rŽ še požeti, omlatiti in tako še
zrnja poberejo rožičke, ki so Se ostali, nakar
^ane čisto zrnje, ki je uporabno v prehrani,
'z alkaloidov potem izdelujejo v ljubljanskem
Leku številna zdravila, ki jih uporabljajo v ginekolo-
giji, porodništvu, zoper krvavitve in ne nazadnje
tudi zoper različne oblike glavobolov in migren, za
zniževanje krvnega pritiska in še bi lahko naštevali.
Lahko še zapišemo, da je v zdravilnih preparatih
miligram aktivne snovi — alkaloida v mililitm
raztopine ali pa še manj. Vse ostalo kar dobi bolnik
v tableti ali raztopini pa so zdravju popolnoma
neškodljivi in nekoristni dodatki.
Naj povemo, da so letos samo pri Kmetijskem
kombinatu v Ptuju posejali 839 hektarjev z ržjo za
pridobivanje rženih rožičkov in da bodo odslej po
posebni pogodbi z Lekom posejali na tem območju
850 hektarjev z ržjo. Največ rži posejejo na DE
Pragersko in sicer 350 hektarjev. Sicer pa naj pove-
mo, da rž gojijo za potrebe naše zdravilne industrije
oziroma LEKA iz Ljubljane tudi še na območju
občin Slovenska Bistrica, Maribor, Žalec, Mengeš in
celo na območju Umaga.
F. H.
Akcija „Na teku se dobimo
tudi v Ptuju
mnogi že vedo, teče širom
j^venije že nekaj sezon akcija
jK ^eku se dobimo«. Namen te
žgp^ je omogočiti vsem, ki se
acil)? "•^'^anati z aktivno rekre-
j^^jo m se tako telesno pripravljati
bližnjo zimsko sezono,
^^f^izirano vadbo. Pri vadbi
lahko sodelujejo vsi občani ne
glede na starost, in spol. ki se
čutijo zdravi in .sposobni.
Do letošnje sezone je bil Ptuj
»bela lisa« pn tej vseslovenski
akciji. V smučarski sekciji pri
Klubu mladih Ptuj smo se
odločili, da zbrišemo to »belo
liso.« Vadbo bodo organizirali
pod strokovnim vodstvom vadi-
telja za smučarski tek. Udeleženci
naj bi vadili dvakrat tedensko po
skupinah pod strokovnim vo-
dstvom. enkrat tedensko pa indi-
vidualno po navodilih vaditelja.
Ob lepem vremenu bo skupin-
ska vadba potekala v Ljudskem
vrtu. ob slabem vremenu pa v
primerni telovadnici. Udeleženci
bodo med potekom vadbe lahko
sami preverjali svojo telesno pri-
pravljenost s pomočjo testa vz-
držljivosti.
Ptujčani. upamo, da boste iz-
koristili priložnost in se v čim
večjem številu udeležili vadbe.
Več o akciji in pričetku vadbe
preberite naslednji četrtek v
Tedniku.
OBVESTILO KLUBA
MLADIH
mladih Ptuj vabi vse. ki želijo aktivno delovati v naslednjih
fotJ^h- namizni tenis, karate, literarna, plesno-scenska in recitacijska,
proji'^o sekcija, likovna, glasbena, lutkovna, da se oglasijo v klubskih
Jo, (začasno v Domu JLA. Prešernova ulica) vsak dan med 18. in
kjer bodo dobili vse informacije.
Odbor za informacije pri KM Ptuj
Kdor več zna - zmaga
Tokrat seje posrečilo. Lepo nedeljsko vreme m čas, ko se poletje in
jesen začneta snubiti in poljubljati, sta pred kulturni dom Prvenci-Strelci
pri\ abila mnogo ljudi. Ko so se radovedneži posedli za mize, ko so po
grlih stekle prve kapljice in koje zadišalo po gibanicah, so se prve kmečke
Igre brez meja začele.
Prizadevni organizatorji domačega prosvetnega društva so najprej
razložili potek iger in določili strokovno komisijo, ki so jo sestavljah-
prekaljeni kmetje, stroga gospodinja in odločni mladenič. Potem so
vodje ekip prijavile svoje člane oziroma tekmovalce. Šest ekip se je
prijavilo Ivanu Galunu, kije vodil tekmovanje in sicer Spuhlja, Zabovci,
Borovci, Prvenci, Sobetinci in Novi Jork.
Že pri prvi igri je bilo potrebno veliko moči, spretnosti in znanja.
Mletje koruze z žrmljami ni tako enostavno in lahko delo kot bi človek
mislil. Fantom, ki so vrteli težki kamen, je teklo izpod čela. Iz enega
kilograma koruze so najboljši namleh 25 dkg moke in zdroba. Druga igra
je bila še težja. Tekmovalcem so zvezali noge in tako skakajoč je rnpral
priti do kurjega gnezda, poiskati jajce in jo potem »uskladiščiti« v
zelo ozko vrečko.Vsem se to ni posrečilo, mnogo je bilo razbitih jajc in kar
na mestu je bilo klicanje: Roškar prinesi jajca, Zelenik daj jajca itd.
Smeha je bilo dovolj...
Še največ veselja, smeha in dobre volje pri gledalcih je bilo ob igri,
ko so tekmovalci morali zvezanih rok jesti jabolka. Nekaterim je delo šlo
dobro od rok, nekaterim, predvsem tistim manjšim pa ne. Najtežja pa je
bila igra nošenje vode z »vagami«. 60 litrov vode prenesti čez nenavadne
ovire ni bilo lahko in visoko zgoraj napolniti sode. Starejši so se pri tej igri
izkazali in kmetje v Slovenskih goricah in Halozah bi takšne fante zelo
potrebovali. Tudi v zadnji igri je bila potrebna izkušenost. Sestavljanje
starega kmečkega voza ni enostavno. Potrebno je bilo precej spretnosti.
Kmečkim sinovom ni bilo težko. Voz je bi v trenutku sestavljen in že so
drveli z njim po asfaltni cesti in nekdo od muzikantovje rekel, daje to
turistična vožnja od Prvenc do Ptuja in daje zastonj. Mlajšim je to delo
šlo slabše od rok. Potem so igre zaključili. Še nekaj živčne napetosti in
točke so bile seštete. Komisija je ugotovila in ocenila, da so bili naj-
spretnejši in najmočnejši domači tekmovalci. Takoje ekipa iz Prveiic
osvojila dragocen prehodni pokal, drugi so bili fantje in dekleta iz
Novega Jorka, tretji Sobetinci, četrti Borovci, peto in šesto mesto pa sta
si razdelili ekipi Spuhlje in Zabovec. Da bi zaključek iger bi takšen kot
treba, so se tekmovalci pomerili še v vlečenju vrvi. No, o zmagovalcu ne
bi govorili, kajti spomnimo se tistega reka, ki pravi, da je važno sodelovati
in ne samo zmagovati. In potem? Veselje, ki je trajalo še pozno v noč.
V naslednji številki bomo o prvih kmečkih igrah objavili še foto-
reportažo.	besedilo in slika: zk
Ko je bil voz sestavljen, se je pričela turistična vožnja brez omejitev
Zaskrbljeni
in radovedni
v ponedeljek, 3. septem-
bra, so se ponovno odprla
šolska vrata. Za tisoče učen-
cev je bilo konec brezskrbnih
počitnic. Mnogi so se že prej
pripravljali na novo šolsko
leto. ne samo tisti, ki so imeli
popravne izpite, tudi oni, ki
jim v lanskem šolskem letu ni
šlo vse po načrtih in željah.
Kaj hočemo, taka je pač šola.
Mnogi pa so bili radoved-
ni, kako bodo potekali novi
šolski dnevi, v novem okolju,
med novimi prijatelji oz.
prijateljicami, s katerimi bo-
do nekaj let delili skupno
usodo, nekatere pa bo prija-
teljstvo iz šolskih klopi vezalo
celo življenje.
Največje doživetje pa bo
prav gotovo za najmlajše
učence, ko bodo v spremstvu
svojih mamic ali očkov prvič
sedli v šolske klopi.
Vsem želimo kar . največ
uspeha v novem .šolskem
letu!	France Meško
Otroške igre bodo zamenjali učbeniki	Foto: K. Zoreč
Kdo bi vedel na kaj vse mislijo ti, ki so prvič sedli v šolske klopi?
Foto: K. Zoreč
6 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
6. september 1979 —
TEOMII
PRVI H&RUK
KICAR 79
Mladi iz krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica smo se že pred
meseci odločili, da bomo s prostovoljnim delom pomagali, da bo živ-
ljenje krajana v K S lepše, prijetnejše, lažje. Vsako soboto je na delovišču
v Kicarju ali na lokalni MDA — Kicar '79, kot jo nazivamo, živahno. Tu
se namreč vrši izkop jarka za vodovod v Kicarju. Že ob 6. uri se mladi
zberemo pred domom Slovenskogoriške čete, ter s kolesi krenemo proti
Podvincem, kjer se nam pridružijo mladi iz Podvinc ter tako skupno
nadaljujemo pot do delovišča v Kicaiju. Polni upov, da se nam tam
pridružijo še mladi iz Kicarja opazimo, da so le-te zamenjali starejši
krajani. Morda smatrajo, da imajo naši starši več časa, več energije...
Sledi delo, boj s težko ilovico, ki seji včasih tudi kramp upre.
Dandanes še mnogokrat slišimo, daje brigadirstvo manj resna zadeva,
malo dela in dosti zabave. Toda mladi smo že na mnogih akcijah
presenetili s pravim odnosom do dela. Starejši pač dostikrat vidijo samo
zabavo, vendar ne razumejo, da brez tega ne moremo, smo pač mladi in
si včasih privoščimo tudi kakšno »nepametno oslarijo«, taksno kot si so
JO tudi oni, ko so bili v naših letih. Lokalne MDB še niso dobile tistega
mesta, kot bi ga morale, vendar bi morale postati dobra osnova za
kadrovanje mladih v MDB zveznega in republiškega značaja.
Zaupanje so nam dali krajani, zaupanje nam je dal svet krajevne
skupnosti, kot financer akcije, naloga mladih je, da dosegamo čimboljše
rezultate na delovišču, popoldanski čas pa prav tako izkoristimo za
izobraževanje, šport, zabavo. V KS imamo tudi 10 mladincev ki so
sodelovali na zveznih in republiških MDA. Prav gotovo veliko število,
obenem pa tudi zavezujoče, da se vsi ti aktivno vključijo v delo v sredini,
kjer živijo.
Povemo naj še to, da bo v soboto. 15. septembra v počastitev praznika
krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica, ki ga praznujemo 17.
septembra, na pobudo Feliksa BAGARTA organizirana delovna akcija
skupaj z brigadirji veterani ptujske občine. Mladinke in mladinci oz.
brigadirji, krajani, vsako soboto se vidimo na delovišču!
M. L.
Žetale bodo kmalu povezane z asfaltom, kar je za to KS v osrčju Haloz
izredno pomembno.
Trenutno tečejo dela pri urejanju jarkov ob že asfaltirani cesti na žet>u.
strani, (foto: M. Ozmec)	^
Od Podlehnika do Žetal kmalu po asfaltu
v začetku letošnjega ptiletja je TOZD Niz-
kogradnje — Hidrogradnje pri Komunalnem
podjetju Ptuj pričela z modernizacijo 3205 m
dolge ceste Podlehnik — Žetale. Po pogodbi
naj bi asfaltiranje omenjenega odseka veljalo
okoli 6 milijonov 380 tisoč dinarjev, pred
kratkim pa je bil sprejet še aneks za dodatna
dela. Več kot dve tretjini 5 m široke ceste je že
asfaltirane, predvidevajo pa, da bodo vsa dela
končana še pred zimo. Sredstva za moder-
nizacijo ceste so prispevali krajani KS Pod-
lehnik in Žetale s krajevnim samoprispevkom
razen tega pa so precej denarja zbrali še do-
datno. Svoj delež pa je seveda prispevala tudi
komunalna skupnost za ceste pri SO Ptuj.
Trenutno tečejo dela pri urejanju jarkov in
bankin, pri čemer pomaeaio tudi kraiani.
Brigadirji četrte izmene letošnje MDa
Slovenske gorice 79 pa so pred odhodom n;
svoje domove imeli zadnjo udarniško akciV
prav v Žetalah, kjer so pomagali pri urejanf
bankin.
^ Ozniet
Referendum
v Podlehniku uspel
v nedeljo, 26. avgusta so v KS Podlehnik izvedli referendum za uved-
bo posebnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti. Razpis re-
ferenduma je 3. junija letos sprejela skupščina KS Podlehnik na predlog
izbora občanov. Sredstva, ki jih bodo zbrali s posebnim samoprispevkom
so namenili za sofinanciranje pri asfaltiranju cest Zakl—Kozminci in Pod-
lehnik — Spodnje Gruškovje. Asfaltna dela bodo opravili v dolžini 6300
m.
V KS Podlehnik so se na ta referendum že prej pripravljali. Večkrat so
o njem razpravljali na vaških odborih in ponovno so se sestali še pred
samim referendumom. Na dan referenduma je bilo odprtih 22 glasovinih
mest. Na vsakem mestu je potek glasovanja vodil šestčlanski glasovalni
odbor in aktivist, ki so ga določali člani SZDL v Podlehniku. Mladina je
okrasila volišča, k hitrejšemu poteku referenduma pa so pomagali tudi kot
aktivisti na glasovalnih mestih.
Vseh glasovalnih upravičencev v KS Podlehnik je bilo 1501, udeležba
pa je bila 94 odstotna. „ZA" je glasovalo 840 upravičencev in referendimi
je uspel s 55,96 odstotki. Čeprav je referendum dobro potekal in so na ne-
katerih voliščih končali z glasovanjem že pred 10. uro pa so ponekod
naleteli na primere, ko posamezniki nočejo svojih osebnih interesov podre-
diti interesom širše družbene skupnosti.
Tako bodo v KS Podlehnik s posebnim samoprispevkom zbrali 81,2
milijona S din. Občani bodo z enodnevnim delom pomagali pri urejanju
bankin. Prispevek bodo občani krajevne skupnosti lahko odplačali v petih
obrokih do 30. aprila 1980. Višino samoprispevka so določili na podlagi
oddaljenosti od cest, ki ju asfaltirajo.
Uspeli referendum pomeni stopnico više k razvoju kraja. Člani druž-
beno-političnih organizacij v Podlenniku menijo, da bi morala širša druž-
beno politična skupnost prispevati več solidarnostnih sredstev, da bi tudi
manj razvite krajevne skupnosti hitreje dohitevale razvitejše.
Bronja Mere
OBNOVA PARKA OB DRAVI V PTUJU
Delavci komunalnega podjetja
Ptuj TOZD Ceste te dni izvajajo
gradbena dela pri urejanju mes-
tnega parka v Ptuju. Dela
obsegajo asfaltiranje poti v parku
in pripravo za humoziranje po-
vršin, ki jih bodo aprila prihod-
njega leta hortikultivirah, to se
pravi zasadili z drevjem, okras-
nim grmičevjem, uredili cvethčne
grede in zasejali travo na površi-
nah parka. Zaradi zakonitosti
vegetacije teh del ne morejo
opraviti letos, temveč jih bodo v
začetku prihodnje pomladi, do-
čim bodo z vsemi gradbenimi 4eli
končali najkasneje do konca se|>-
tembra.
S tem bo park ob Dravi v Ptuju
končno urejen po velikih posegih,
ki so bili nujni zaradi gradnje HC
SD II. Investitor del za ureditev
parka so Dravske elektrarne Ma-
ribor, ker to spada v okvir celotne
investicije, izvajalec pa je Komu-
nalno podjetje Ptuj.	FF
Priprava za asfaltiranje poti ob zaščitnem zidu ob Dravi
Foto: Alfred Bradač
Asfaltiranje poti ob drevoredu v parku
Foto: Alfred Bradii
UREJEVANJE
POKOPAUŠČ
Na območju občine Ptuj je
skupno 26 pokopališč, od tega
upravlja 19 krajevnih skupnosti
skupno 23 pokopališč, s tremi
pokopališči (v Ptuju in Rogoznici)
pa upravlja Komunalno podjetje
Ptuj. Odlok o pokopališkem redu
za pokopališča na območju
občine Ptuj, ki ga je sprejela
občinska skupščina že 28. febru-
arja 1978, nalaga vsem upravljal-
cem pokopališč vrsto obveznosti.
Za ureditev teh nalog bi morale
krajevne skupnosti sprejeti tudi
več internih aktov. Vsako poko-
pališče mora imeti tudi oskrbnika
pokopališča in vsaj enega gro-
barja.
Urejenosti pokopališč in
opravljanju pokopališke dejav-
nosti bi morali posvečati vse več
pozornosti, to zahteva tudi pieteta
do pokojnih. Odlok o pokopališ-
kem redu, ki zaenkrat velja le za
novo pokopališče v Ptuju, bo slej
ko prej moral začeti veljati za vsa
pokopališča na območju občine.
Če hočemo to uresničevati, bo
treba urediti še marsikaj, kar same
krajevne skupnosti ne bi zmogle.
Zaradi tega obstaja predlog, da
bi v občini organizirali skupno
pogrebno službo, ki bi imela tudi
stalno dežurstvo. O predlogu bo v
septembru tekla razprava v kra-
jevnih skupnostih, ki se naj sa-
mostojno odločijo, če bodo to
službo prenesle na Komunalno
FKKljetje Ptuj. V vsakem primeru
pa je treba pričeti z načrtnim
urejanjem mrliških vežic, posve-
čati mnogo več skrbi urejenosti
pokopališč in izbrati dobre go-
vornike, saj je v zvezi s pogrebnim
ceremonialom največ pripomb
prav zarad' govornikov.
Komunalno podjetje Ptuj je
poslalo vsem krajevnim skup-
nostim tudi posebni vprašalnik za
inventarizacijo pokopališč. Zbra-
ni podatki bodo koristno služili za
ugotovitev del in nalog, ki bi bile
potrebne, če bi organizirali enot-
no službo v občini.	r-c-
Kako koristneje obračati sredstva
krajevnih skupnosti
Pri tistih krajevnih skupnostih,
ki se lotevajo večjih akcij, se že dalj
časa pojavlja problem kreditira-
nja. ker krediti za komunalno
dejavnost so že več let določeni v
enaki višini, čeprav so cene teh
storitev v zadnjih letih porasle za
150 odstotkov. Prav zato prihajajo
v nekaterih krajevnih skupnostih
v težave, čeprav bi manjkajoča
sredstva za določene akcije lahko
združili v teku enega leta ali še
celo prej (npr. priliv iz samopri-
spevka).
Toje ena stran problema, druga
pa je ta, da na žiro računih neka-
terih krajevnih skupnostih ležijo
precejšnja sredstva. Ugotavljajo,
da celo čez 8 milijonov dinarjev, ki
se ne obračajo, kar v gospodar-
skem smislu pomeni šk^o oz. da
se obnašamo negospodarno. Tega
sicer ne bi smeli šteti v slabo tistim
K S, ki sredstva iz samoprispevka
zbirajo npr. za večjo investicijo
več let predno se zbere toliko de-
narja, da lahko načrt uresničijo.
Takrat pa bi potrebovali dejansko
še več denarja in iščejo kredit.
Ta problem je bil predmet raz-
prave na zadnjem p>osvetu pred-
sednikov skupščin in svetov
skupščin krajevnih skupnosti z
območja ptujske občine, ki ga je
sklical izvršni svet SO Ptuj, vodil
pa član tega sveta Anton Zoreč.
Skupaj s predstavnikom temeljne
banke poslovne enote Ptuj in taj-
niki K S so se dogovarjali o mož-
nostih deponiranja sredstev pri
banki. Bilje dan predlog, da bi naj
vsaka krajevna skupnost deponi-
rala oziroma združila vsaj lOO.Oft
dinarjev. S temi sredstvi bi raz-
polagal svet deponentov, v kaif
rem bi imela vsaka KS svojep
predstavnika.
O tem je bila na posvetu precej
živahna razprava, zlasti o tem,^-
je potrebno, da bi banka ^
opravljanje svojih strokovnih df'
zaračunala 1 % od deponiraP
sredstev, vendar mimo predpis*'*
banka ne more; nadalje, ali binj.'
bilo deponiranje brezobrestno^
obrestovati in v kakšni višini i'^
Posebei so bila VDiašania^ ^^
kreditirali, po kakšni obresj®
meri, za dobo enega leta ali d^lj
do katere višine itd.
Večtna razpravljalcev je K
prla predlog, da se začne z ak^^,
združevanja sredstev, vend_
morajo biti stvari jasno opr^",
Ijene, da bo vsak, ki sredstva ^
ružuje tudi vedel za svoje obv^
nosti in ugodnosti. Zaradi
na posvetu imenovali 3
delovno skupino, ki naj do ^
septembra pripravi osnutek ^^
moupravnega sporazuma o
ruževanju sredstev
skupnosti. V osnutku sai"^.
upravnega sporazuma naj b^,
vedenih več variant, da se
lažje opredelili za najboljše ^
roma najbolj sprejemljive res'
O tem bodo v vsaki
skupnosti razpravljali, se
za eno ali drugo varianto, odi p
pa tudi o tem, če bodo
tega samoupravnega spor^^ ^
o združevanju sredstev. ^
bodo v kateri KS odločil'
bodo tudi sami nosili P^®' .V
primerih, ko jim bo potrebna^
moč drugih. Tako kot P^^.^jjj
drugje, tudi v tem primeri" ^^^
modrost, daje v slogi moČ iii jj|v:
z združenimi močmi in sr^
lahko doseže več!
SOGLASJA K LOKACIJSKEMU
DOVOUENJU DA ALI NE
Glede prispevkov, ki so jih pobirale krajevne
skupnosti od posameznih graditeljev, ko so
izdajale soglasja k lokacijskemu dovoljenju, je
bilo v zadnjem času precej razprav in dilem. Ob
sporih, ki so se pojavljali, so posamezni občani
iskali pravno zaščito in jo v vseh primerih tudi
dobili. O tem problemu je razpravljal tudi
občinski izvršni svet, njegova stališča so bila
objavljena v Tedniku, ki so si jih pa p>osamez-
niici napačno tolmačili.
Problem je namreč nastajal v tem, da je
krajevna skupnost zahtevala od graditelja
plačilo prispevka pred izdajo soglasja. Ce ne-
kdo prispevka ni plačal, mu krajevna skup-
nost ni izdala soglasja, brez tega dokumenta pa
ni mogel dobiti lokacijskega dovoljenja. Torej,
je KS zadrževala upravni postopek, kar pa je
protizakonito. Vendar delovni ljudje in občani
v krajevnih skupnostih gospodarijo s prosto-
rom in sodelujejo pri urbanističnem progra-
miranju in urejanju naselij. Toje v skladu z
zakonodajo in imajo krajevne skupnosti zapi-
sano tudi v svojih statutih.
Če torej krajevna skupnost gospodan s
prostorom na svojem območju, ^tem mora
tudi vedeti, kaj se na njenem oBmoqu gradi. Da
si to evidenco zagotovi, je potrebno, da k vsaki
gradnji izda svoje soglasje. Poleg tega je vsat
investitor na območju krajevne skupnosti po
zakonitih predpisih dolžan krajevni skupnosti
poravnati sorazmerni delež za stroške komu-
nalne ureditve, kjer si pač gradi svoj objekt.
O tem je bila precej živahna razprava na
posvetu predstavnikov krajevnih skupnosti, ki
je bil 24. avgusta v Ptuju. Dogovorili so se, da se
izda lokacijsko dovoljenje tudi, če graditelj ni
predhodno plačal prispevka krajevni skup-
nosti. Toda graditelj se ne more in ne sme
izogniti obveznostim plačila stroškov komu-
nalne ureditve. Zaradi tega mora krajevna
skupnost te stroške razčleniti, toliko za ceste, za
elektriko, vodovod, kanalizacijo, pokopališče,
urbanistično dokumentacijo, telefon itd. Pri
tem sme krajevna skupnost upoštevati le tisti
delež, ki jga je sama vložila, ne pa tudi tistega
deleža, ki so ga vložile gospodarske interesne
skupnosti in širša družbena skupnost. Cepaje
investitor že sodeloval pri urejanju naselja, se
mu njegov vloženi delež pri Jem upošteva.
V razpravi na posvetu j*e bilo slišati več raz-
ličnih predlogov. Med drugim tudi to. da smo v
občini že ustanovili samoupravno enoto za
opremljanje stavbnih zemljišč, zakaj nebi ta
enota prevzela obveznosti tudi s tega področja,
saj praktično imamo le dve vrsti zemljišč —
stavbna in kmetijska.
Večina na posvetu je bila enotna v tem, da
krajevna skupnost mora še naprej izdajati nek
dokument kot pogoj za izdajo lokacijskega
dovoljenja, ali se bo ta dokument imenoval
soglasje ali potrdilo ali kako drugače, to je
zadeva pravne službe, vendar izdaja tega do-
kumenta ne sme biti pogojno vezana na pred-
hodno plačilo prispevka krajevni skupnosti.
Plačilo prispevka si naj krajevna skupnost za-
gotovi s pogodbo ali s kakim drugim pravnim
dokumentom. Višina prispevka mora biti re-
alna in objektivna, pa tudi v vseh krajevnih
skupnostih ne more biti enaka, saj vemo, da v
KS na manj razvitih območjih širša skupnost
prispeva višji delež kot na razvitejših območjih
in podobno.
Po daljši razpravi so na posvetu sprejeli
enotno stališče, da naj pravna služba pri izvr-
šnem svetu SO Ptuj pripravi enotna stališča
glede izdaje soglasij, prav tako naj na oddelku
za gospodarstvo in urbanizem izdelajo osnutek
pogodbe in lestvico posameznih prispevkov za
skupine krajevnih skupnosti na posameznih
območjih. Prav tako je treba preučiti predlog,
da bi to področje urejala k )munalna skupnost
FF
f EDNIK - g- september 1979
NASE KMETUSTVO - 7
USPOSABUANJE ZEMUlŠČ ZA
INTENZIVNO PROIZVODNJO
Y pesniški dolini nam je s trdim
jgloin uspelo usposobiti del
v zasebni lasti. Tu bodo
ravgotovo podani vsi pogoji za
P Ijje, naprednejše in donosnejše
^-etovanje. Cesto smo si v pre-
Iclosti zadajali nalogo, da mora
Iffulbeni del kmetijstva biti nosilec
vzor primerne, visoko-
oroduktivne kmetijske pro-
Lodnje. To načelo je v celoti
^gsničil Kmetijski kombinat Ptuj,
l^j prav na območju Pesniške
doiine, potem ko je uspešno
alcljučil agromelioracijska dela ter
jrondacijske posege na družbenih
^jniljiščih, služil združenim
Itnietom za vzor in primer po ka-
teri poti se je mogoče vključiti v
smotrnejše kmetovanje in pridelo-
vanje hrane.
j^jjfO agromelioracije zemljišč
y Pesniški dolini so za Kmetijsko
zadrugo Ptuj največja investicija v
ijm srednjeročnem obdobju, saj
celotno območje obsega 1640 ha
zemljiSČ v zasebni lastnini. Raz-
deljeno je na 13 takoimenovanih
melioracijskih mrež, ki hkrati
predstavljajo melioracijske skup-
nosti kmetov. Predračunska vred-
nost investicije po cenah iz leta
1977 znaša kar 11 milijard starih
dinarjev ali 6,8 milijona starih di-
narjev po hektarju. V obsežna in
hkrati zahtevna hidro in agromeli-
oracijska dela ter zložbo zemljišč,
ki sodi v kompleksno urejanje tega
kmetijskega prostora se vklju-
jujejo naslednji dejavniki:
—	melioracijska skupnost zdru-
ženih kmetov, lastnikov oziroma
uporabnikov zemljišč, ki pravno
nastopa kot pogodbena skupnost;
—	vlogo, organizatorja in
investitorja pa na račun meliora-
cijske skupnosti prevzema
kmetijska zadruga;
—	kmetijska zemljiška skupnost
je pobudnik, organizator in
izvajalec kmetijskih prostorskih
operacij;
—	družbenopolitična skupnost,
občina Ptuj, s svojimi organi spre-
jema in izvaja pravno-
premoženjska razmerja v skladu z
zakonom o kmetijskih zemljiščih;
—	za izvedbo melioracij skrbijo
združenja in organizacija na
področju vodnega gospodarstva
(Zveza vodnih skupnosti.
Območna vodna skupnost ter
Vodnogospodarsko podjetje Ma-
ribor s TOZD Projektiva in
Hidrogradnje);
—	geodetska uprava in njene
službe pa so pristojni za urejanje
katastrskega stanja.
Financiranje teh investicij v
skladu s sporazumom omogočajo:
45 odstotkov KB Maribor PE
Ptuj, 15 odstotkov KŽRS SRS z
bančnim kreditom na 18 let od-
plačilne dobe in triodstotno
obrestno mero, s 40 odstotki
predračunske vrednosti investicije
pa je udeležena Zveza vodnih
skupnosti Slovenije z nepovratnimi
sredstvi.
Regulacija vodotoka Pesnice je
bila izvedena že pred petnajstimi
leti. V prejšnjem obratu Koope-
racija KK Ptuj zaznamujejo kot
mejni datum k izvedbi hidro in
agromelioracij na območju
PesniJke doline v zasebni lasti 20.
12. 1973, ko so po predhodnih
organizacijskih, pravnih in
strokovnih pripravah pričeli usta-
navljati melioracijsko skupnost
Levanjci. Po dolgotrajnih
usmeritvah in usklajevanjih, ki jim
je botroval tudi kanček ne-
zaupanja, je s končnim obra-
čunom 23. 11. 1977 24 lastnikov
prevzelo po izvedenih hidro ia
agromelioracijskih delih in
komasaciji 43 ha urejenih površih,
ki zaključuje od prejšnjih več sto,
sedaj le 27 parcelnih številk s po-
prečno površino 1,57 ha.
Ustavovni	sestanek
melioracijske skupnosti
Derbetinci, na katerega območju
je bila slovesnost ob občinskem
prazniku, je bil 6. 6. 1976. Od pri-
prav do spravila prvih pridelkov
na novourejenih površinah so
potekla dobra tri leta. Velikost
celotnega objekta znaša 82 ha od
tega 67 ha v zasebni lasti na
območju katastrskih občin Hiš,
Trnovska vas, Derbetinci in
Spodnje Verjane v sosednji občini
Lenart. Poleg .družbenega sektorja
je na tem območju pred meliora-
cijo bilo 110 lastnikov, ki so pose-
dovali kar 249 parcel. Sedaj je na
tem območju 36 lastnikov s 40
zemljiškimi parcelami, oziroma 48
ha v zasebni lasti in 28,5 ha v
družbeni lasti. Poprečna velikost
parcele pred zložbo je znašala 35
arov, po zložbi pa je 2,15 ha.
Opozoriti je potrebno na dva
problema, ki jih v bodoče moramo
rešiti. Priprave, postopek in
pristop k izvedbi se preveč časovno
zavlečejo, to pa povzroča nenehne
podražitve in kasnitev vklju-
čevanja kmetijskih površin v
intenzivno pridelovanje poljščin.
Investicijski stroški naložb, ki zna-
šajo že prek 8 milijonov starih
dinarjev po hektarju, so
ekonomsko nesprejemljivi. Za
tovrstne investicijske naložbe bo
morala družba zagotoviti, morda
iz prispevka za spremembo
namembnosti zemljišča, dovolj
velika nepovratna sredstva, da
bodo predelovalci hrane ne oziraje
se na sektor lastništva proizvajali
pod enakimi pogoji kot tisti, ki teh
naložb in obremenitev nimajo.
V Kmetijski zadrugi Ptuj in
Kmetijski zemljiški skupnosti
največjo skrb posvečajo
usposabljanju zemljišč za inten-
zivno kmetijsko proizvodnjo.
Melioracijskim skupnostim nudijo
vse storitve od organizacije, finan-
ciranja do nadzora izvedbe del.
Zlasti pa skrbijo za pospeševanje
in smotrnejše izkoriščanje
melioriranih in komasiranih
površin, kar jim je s financiranjem
posebne službe za te namene
omogočila SIS za pospeševanje
kmetijstva.
Prvi doseženi uspehi so
vzpodbudni in hkrati obveza, da
postavljene naloge iz programa
tudi izvedemo.
(Miran GluSič — direktor
KZ Ptuj — v Derbetincih
ob predaji melioriranih
in komasiranih površin)
Miran Glušič (foto R)
Alojz Valenko, vodja pospeše-
valne službe pri kmetijski zadrugi v
Ptuju nam je o pripravah na letoš-
njo jesensko setev povedal:
»Glede na razpoložljive površine
in potrebe po krušnih žitih, predvi-
devamo, da bomo na območju KZ
Ptuj letos pri zasebnih kmetovalcih
posejali okoli 1400 hektarjev
površin z žiti. Zadruga je v tem
obsegu že naročila semena in ostali
reprodukcijski material."
In kakšne sorte priporočate za
letošnjo setev?
..Za letošnjo jesensko setev
priporočamo naslednje sorte pšeni-
ce:
-	SUPER ZLATA, to je nova
zelo intenzivna, visokorodna sorta,
« zahteva tudi intenzivno gnoje-
nje. Sorta je primerna predvsem za
ravninske predele Ptujskega in
'Jfavskega polja.
. - ZLATA DOLINA, je inten-
^vna sorta pšenice, ki daje visoke
Pndelke. Ta sorta je primerna za
ravninske predele, podobno kot su-
P«r zlata.
-	PARTIZANKA, to je pol-
nekoliko manj zahtevna od
Pfej navedenih sort. Primerna je za
[jvninske predele ter za obrobje
"'"OZ in Slovenskih goric.
^ NOVOSADKA rana II, je
^'trda intenzivna visokorodna
[^a pšenice, ki zahteva dobro
Zoženost tal. Sorta je prav tako
kot partizanka primerna za ravnin-
ske predele in vznožje Haloz ter
Slovenskih goric.
— LIBELULA, to je polinten-
zivna sorta, manj zahtevna na
Alojz Valenko, vodja pospeševalne
službe pri KZ v Ptuju, (foto: M.
Ozmec)
zemljišča, ki pa kljub vsemu daje
visoke pridelke. Ta sorta je name-
njena predvsem za hribovita pod-
ročja Haloz in Slovenskih goric."
Imate za vse te sorte dovolj seme-
na?
,,Da, vse navedene sorte pšenice
ima zadruga v svojih poslovalni-
cah. Poudariti je treba, da letos
semensko pšenico zamenjujemo za
merkantilno, tako, da bo kmetova-
lec za 2 kg svoje pšenice dobil 1 kg
semenske. Mislim, da je to precej
ugodno. Zamenjava je možna v
vseh poslovalnicah KZ Ptuj."
In kdaj' priporočate našim
kmetovalcem setev?
,,Za navedene sorte priporočamo
setev med 5. in 20. oktobrom. Pše-
nica dobro prenaša tudi pozno
setev, nekje do sredine decembra v
ugodnem vremenu Se dobro uspe.
Pomembno je pač, da je ob setvi
zemlja dobro sesedena. Pred samo
setvijo pa priporočamo gnojenje s
500 do 700 kg nitrofoskala 9:18:18,
ali 6:18:18.
Na površinah zapleveljenih z
enoletnimi travnatimi pleveli (sra-
koperec) imenovanimi tudi pahov-
ka, priporočamo škropljenje takoj
po setvi predvsem z igranom, tribo-
nilom ali drugimi korenskimi
herbicidi."
Priporočamo kmetovalcem, da si
čim prej zagotovite semensko pše-
nico v vseh poslovalnicah KZ Ptuj,
ne pozabite na ugodno zamenjavo.
Želimo dobro setev in še boljši pri-
delek!	_ OM
Ukiniti cestnino
m traktorji
Ptujska občina je menda edina
občina v Sloveniji, kjer je še v
veljavi odlok, ki določa, da so
lastniki traktorjev dolžni plače-
vati krajevnim skupnostim ces-
tnino. Zaradi tega nastaja med
lastniki traktorjev nezadovol-
jstvo, prav tako pa tudi v delovni
organizaciji AGIS TOZD Servisi,
kjer pobirajo cestnino od trakto-
ristov takrat, ko ti pridejo s svojimi
stroji na obvezni tehnični pregled.
Niso bili tedki primeri, da so
naši traktoristi odhajali s svojimi
traktorji na tehnične preglede v
druge občine, kjerjim ni bilo treba
plačati prispevka, ali pa da na-
menoma s traktorjem niso prišli
na tehnični pregled. To pa skriva v
sebi še večjo nevarnost, saj lahko s
tehnično nepreizkušenimi trak-
torji predstavljajo stalno nevar-
nost tako zase kot za druge.
Tudi o tem je tekla razprava na
posvetu predstavnikov krajevnih
skupnosti, kije bil 24. avgusta le-
tos. Ugotavljali so, da se iz tega
naslova zbere razmeroma malo,
poprečno 8.000 din letno na eno
KS. najmanj 1000 din, največ pa v
KS Markovci. okrog 66.000 din
letno. Krajevne skupnosti imajo
možnost, da se dogovorijo s trak-
toristi, saj ti razumejo, da je kra-
jevne ceste treba vzdrževati, zato
naj za vzdrževanje cest prispevajo
drugače, neposredno, ne pa kot
cestnino.
Ticustavniki krajevnih skup-
nosti so bili enotni v mnenju, daje
treba lastnike traktorjev izenačiti,
saj s tem pospešujemo kmetijsko
proizvodnjo. Menili so. da bi še
nadalnje izvajanje tega odloka
povzročalo več škode kot pa da-
jalo praktične koristi, zato so
enotno podprli predlog, da se v
zborih skupščine občine Ptuj
sproži postopek za odpravo tega
odloka.	FF

dof^^^^ti želim primer, ki naj bo opozorilo, da v bo-
odv J'® bo prihajalo do takih malomarnih zakasnitev
edini^ poginulih živali. Gre za naslednji primer, ki ni
" ^ našem območju.
^^^ Ponedeljek, 27. avgusta zjutraj je sosedu Francu
''ila n " Svetine št. 6 poginila krava. Praktično je
^ .^nesreča, ker se je krava z verigo tako zapletla, da
it jj^dušiia. Ker je bila krava zavarovana, lastnik pa
^^etk nepremičen v postelji, je sosed Stanko
aii J o odšel na veterinarsko postajo Ptuj in jih sezna-
P'"- Kmalu je prišel veterinar, ugotovil de-
0 stanje in odredil odvoz poginule krave.
"dloif"^®' j® ravnati v skladu z občinskim
in da imamo skupno konjačijo z veteri-
likoJ^ "igienikom v Mariboru, Zal pa od tam ni bilo
^atefr •. Poginula krava je še naprej ležala v hlevu,
J proces razkrajanja, v torek popoldne ji je že
Pofif^ ''h in vse naokrog seje širil neznosen smra
'''irad	^^ naokrog se je Sini neznosen
••• V hiši je težki bolnik, hlev ob cesti sredi va-
si... Mislim, da so nadaljnje besede odveč, ker si vsak
lahko predstavlja kako je.
medobčinskemu inšpektorju v Ptuj, ki mi je vljudno
pojasnil, da veterinarskega higienika zaradi tega ni
bilo po kadaver, ker nimajo prevoza. Ali je tisto
vozilo pokvarjeno, ali zaradi česar drugega, ne vem.
Sam s pomočjo sosedov bi poginulo živinče pokopal,
če treba tudi 5 metrov globoko, samo, da ne bi nezno-
sen smrad okuževal okolja. Toda takrat bi napravil
prekršek in sosed morda niti zavarovalnine ne bi do-
bil. Taki so pač predpisi. Zato sem se lepo vsedel in
napisal to pismo. Upam, da ne bo zaman. Saj še ni
dolgo tega, ko je bližnjemu farmarju zaradi izpada
elektrike ali vode poginilo precej piščancev, pa je tudi
dva dni zasmrajevalo okolico predno so tisto odpelja-
U.
Mislim, da smo službo, ki jo opravlja veterinarski
higienik uvedli zato, da bi bilo na tem področju več
reda, varovanja zdravja ljudi in živali. Toda s takim
odnosom, kot ga opisujem dosegamo prav nasprotno.
F. B.
Mladi traktoristi
so pokazali spretnost
V organizaciji OO ZSMS Pohorje in aktiva ZSMS mladih kmetoval-
cev iz Zg. Polskave je bilo v nedeljo 26. avgusta že četrto tekmovanje
mladih traktoristov z območja občine Slovenska Bistrica in tudi nekaterih
sosednjih občin. Tekmovanja se je udeležilo 20 ekip, kar je premik naprej,
ob upoštevanju, da se je podobnega tekmovanja v lanskem letu udeležilo
12 ekip in da je letošnjega motilo slabo vreme, ki je odvrnilo od udeležbe
nekaj ekip, predvsem iz občin Maribor, Ptuj in Slovenske Konjice.
Osnovni namen teh srečanj je predvsem združevanje mladih kmetoval-
cev in pridobivanje novih izkušenj, predvsem na področju obvladovanja
osnovnih znanj, o danes najpomembnejšem pripomočku sodobnega kme-
tovanja, traktorju. Prav temu stroju se je tudi zahvaliti, da se mnogi mladi
po končanem šolanju le odločajo ostati doma, na kmetiji.
Mladi traktoristi so se v kraju Končno nad Zg. Polskavo, kjer si priza-
devajo, da bi bila takšna srečanja tradicionalna, pomerili v spretnostni
vožnji traktorja s prikolico, odpravljanju napake na kolesu traktorja,
nakladanje in razkladanje drv ter pravilno garažiranje traktorja s prikoli-
co.
Najuspešnejša je bila ekipa Korošec Milan—KerSič Slavko iz mladin-
skega aktiva Pohorje Zg. Polskava. Iz tega aktiva sta bila tudi drugouvr-
ščena Koren Zvonko—Koren Milan. Na tretje mesto pa sta se uvrstila mla-
da traktorista Frešer Silvo—Rebernak Jože iz kraja Kalše na Pohorju. Med
veterani je bil najbolj uspešen par Keršič Jože in Grobelnik Janko.
Kljub temu, da je tekmovanje mladih traktoristov v večjem delu tek-
movanja motil dež, je bilo to dobro organizirano, tekmovalci pa so poka-
zali veliko spretnosti. Tekmovanje si je ogledalo rekordno število obisko-
valcev.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Razkladanje in nakladanje drv je bil pomemben trenutek v doseganju
ugodnega časa.
VESELO
SREČANJE
Tako kot je bilo že spomladi v Ljutomeru domenjeno, smo se 18. av-
gusta v Domžalah srečale pobratene vipavske in prleške kmečke žene. Vseh
skupaj nas je bilo 106. Oba avtobusa sta privozila istočasno na zmenjeno
mesto, kjer nas je pričakala naša dobra znanka iz podučnih predavanj, Ela
Kovačič s svojim požrtvovalnim možem, ki sta nam tudi pomagala organi-
zirati to ekskurzijo.
Svidenje je bilo nadvse prisrčno in veselo v znamenju iskrenega prija-
teljstva. Znano je, da smo se pobratile kmečke žene iz Branika in
Dornberka z ženami iz Ivanjkovec. Naše prijateljstvo se iz leta v leto krepi
in nas osrečuje. Ob vsakem srečanju ugotavljamo, kako smo si blizu, kako
nas druži način dela, kako smo si eirake v boju z naravo in trpljenjem, kar
je nujno ob trdem kmečkem življenju. Ponosne smo na svoj kmečki stan,
žal tolikokrat zaničevan in ponižan, ponosne zato, ker s svojo žilavostjo in
trdno voljo vedno znova dokazujemo svojo moč in znanje. Naša želja je
čim bolj se izobraziti, zato si medsebojno pomagamo s svojimi izkušnjami.
S tem namenom smo se podale tudi na to ekskurzijo.
Iz Domžal smo se skupno odpeljale v arboretum Volčji potok, ki leži
sorazmerno skrit ob severovzhodnem robu Kamniškega polja in se razpro-
stira na območju 80 ha. Kaj pravzaprav je arboretum? V vodniku
,.Kulturni in naravni spomeniki Slovenije" št. 90 beremo, da se je v dvajse-
tem stoletju razvil docela nov tip botaničnega vrta, arboretum, ki kot druž-
bena ustanova skrbi za izobraževanje in oddih najširših slojev prebivalstva
ter pretehtano združuje znanstveno-raziskovalno delo in vzdušje z lepoto
rastlinskega sveta, vsakomur v zadovoljstvo in duhovno obogatitev, za du-
ševno in telesno zdravje.
Obisk arboretuma je obisk, namenjen drevju! Srečanje sodobnega člo-
veka z drevesom mora biti predvsem srečanje dveh enakovrednih življenj.
Nas je obisk arboretuma Volčji potok nepričakovano prijetno presenetil in
zapustil v nas nepopisen občutek zadovoljstva.
Od tu smo se odpeljale v Kamnik, kjer smo si ogledale tovarno ,,Eto",
kjer so ta dan v glavnem konzervirali šampinjone, ki so jih pripeljali iz
Humburga, kamor so bili poslani iz Kitajske. Seznanjene smo bile z na-
činom vlaganja in izvedele, da shranke konzervirajo s toplotno obdelavo
brez dodatka karšnegakoli konservansa. Povedali so nam tudi, da zaposlu-
jejo okrog 350 delavcev, od tega dve tretjini ženske delovne sile.
Hvaležne za prijazen sprejem, smo se poslovile in se odpeljale skozi
lepo, starodavno mesto Kamnik mimo spomenika generalu Rudolfu
Maistru (edinemu v Sloveniji) legendarnemu borcu za severno mejo in dalje
ob par sto metrov dolgi ograji tovarne smodnika proti Kamniški Bistrici,
kjer nas je čakalo kosilo. Kamniška Bistrica se nam je predstavila v vsej
svoji lepoti. Nebo, ki je bilo predtem še nekam zakajeno, se je docela
zjasnilo in nad non-.i ^ bleščale lepe, mogočne Kamniške planine! Tu
se zadržale par ur ob prijetnem pomenku in neutrudljivem
prepevanju, kot izrazu naše sreče.
Poslovile smo se z željo po ponovnem srečanju. Vse smo si bile edine,
da vesel in zadovoljen človek lažje dela in da se hočemo medsebojno podpi-
rati v težnji za srečno sožitje v naših domovih, kjer naj ne zmanjka nesebi-
čne ljubezni, ki je glavni pogoj za uspešno delo. Razšle smo se nasmejanih,
od soncž ožganih obrazov in zdelanih rok kot z najvidnejšim dokazom
marljive kmečke proizvajalke.
Vsem, ki so na različne načine pripomogle, da nam je bilo ta dan lepo
in prijetno: iskrena hvala! Posebno zahvalo smo dolžne obema odličnima
šoferjema avtobusov, ki sta nam bila porok za varno vožnjo.
Za vse udeleženke: Erna Meškova
8 - IZ NAŠIH KRAJEV
6. september 1979 — XIiDNI|(
TRETJE MINI IGRE
BREZ MEJA
Osnovna organizacija ZSMS iz Trnovske vasi pripravlja za v ne-
deljo, 9. septemb^ra tradicionalne mini igre brez meja, tretje po vrsti.
Pričeli bodo ob 14. uri, med seboj pa se bodo pomerile ekipe mladih iz
Rogoznice, Grajene, Destrnika, Trnovske vasi in Žetal. Mladi iz
Trnovske vasi so pripravili kostume za udeležence sami, prav tako kulise
in priprave za igre. Tekmovalci se bodo pomerili v petih različni igrah in
v vezni igri, v glavnem s področja kmečkih opravil.
Vsekakor se v nedeljo obeta obilo zabave in smeha, zato prireditve
ne velja prezreti.	OM
Gobarski praznik v Žamencih
Gasilsko društvo Žamenci, KS Polenšak, pripravlja za v nedeljo 9.
septembra že tretji GOBARSKI PRAZNIK z razstavo gob. Razstavo
bodo odprli ob 14. uri v gasilskem domu Žamenci (cesta Dornava-
—Polenšak, odcep za Žamenci). Po ogled u razstave bo gobarska zabava.
Obljubljajo, da bodo postregli z znanimi prleškimi in z nekaterimi
gobarskimi specialitetami. Igral bo ansambel Mavrica. Tudi proti dežju
so se zavarovali, saj bo celotna prireditev potekala v dvorani oziroma pod
streho.	ak
Vzgoja mladih
teritoriateev
Prejšnji teden so pri Tomažu
mladi teritorialci končžili s petdnev-
nim taborjenjem, na katerem so se
seznanili s pomenom in z vlogo
teritorialne obrambe v konceptu
splošnega ljudskega odpora. Pouk
je obsegal 40 strokovni ur, ki so
vsebovale pouk o oboroŠtvi in
vojaški taktiki. Ob koncu pouka so
izvedli še streljanje z vojaško
puško. Mladi teritorialci ormoške
občine so pri streljanju dosegli zelo
dobre rezultate, kajti 14 in 16-letni
mladinci so dosegli ocene med 4 in
5.
K pouku je sodil tudi pohod k
obeležjem NOE. 20 kilometrov
dolga pot ni bila za mlade velika
ovira in tudi tu so pokazali dobre
fizične sposobnosti.
zk
Čebelaiji razvili prapor
Zveza čebelarskih družin Ptuj
je pred kratkim praznovala svoj
jubilej in ob tej priložnosti razvi-
la tudi svoj prapor. Za uresniči-
tev te naloge so pri ZČD Ptuj
izvolili koordinacijski odbor, ki
gaje uspešno vodil Rudi Brenči.
Razvitje praporia je potekalo v
Opekarni Ptuj v Žabjaku, udele-
žili pa so se ga predstavniki
čebelarskih zvez oz. družin iz
Maribora, Krškega in drug^.
Ob samem razvitju prapora ZCD
Ptuj je bil tudi kulturni program,
na katerem so sodelovali DU
Lx)vrenc s pevskim zborom DU
Kidričevo, folklora iz Markovec
in drugi. Tako, da so ptujsld
čebelarji ob svojem jubileju in
sploh v letu jubilejev dosegli tudi
svoj veliki uspeh. Tega pa nika-
kor ne bi, če ne bi naleteli na
podporo pri svojih članih.
Danilo Klajnšek
Razvitje prapora v Opekami Ptuj	. .
^	Foto: Langerholc
V	soboto in nedeljo
vabljeni na Gomilo
I unstično društvo Gomila pri Juršincih je v sodelovanju s turis-
tičnimi zvezami Ptuja, Murske Sobote, Maribora in Celja pripravilo na
Gomili pester dvodnevni program, zlasti prilagojen za nedeljske izlet-
nike. Za možnost kar najbolj masovnega obiska bodo poskrbela avto-
busna podjetja, upamo pa tudi, da bo tokrat vreme šlo na roko priza-
devnim turističnim delavcem v Juršincih.
V	soboto dopoldne bo ob desetih srečanje predstavnikov turističnih
zvez in društev, ob enajstih pa predavanje o kmečkem turizmu. Popoldne
pa bo začetek vinske poskušnje tako domačih kmečkih vin kot šolanih
vin družbenega sektorja. Sledila bo kultumo-zabavna turistična prire-
ditev pri razglednem stolpu na Gomili, združena s piknikom, srečolovom
in z raznimi zabavnimi prireditvami.
Za v nedeljo, 9. septembra načrtujejo popoldne ob 13. uri sprejem
jostov, za tem pa bo proslava z govori, nastopi pevcev, recitatoijev in
lumoristov. Po kulturnem programu bo spet poskušnja vin, piknik z
zabavnim programom. Gostom bodo nudili predvsem izvirna domača
jedila od prleških gibanic do ajdove pogače, domačega kruha in drugih
dobrot za katere bodo poskrbele tamkajšnje kmečke gospodinje. f
Zgradili nov dom
v Mestnem logu ali, kot je bolj domače pri Pinčerjevem mlinu so
člani Lovske družine Ptuj pred kratkim spravili pod streho svoj novi
lovski dom. Zanj so zbrali sredstva sami, pa tudi gradili so sami, saj —
kot so dejali — med njimi ni lovca, ki ne bi pri gradnji doma opravil vsaj
100 prostovoljnih delovnih ur.
LD Ptuj, ki gospodari z okoli 3000 hektarji lovnih površin, združuje
Nov dom članov LD Ptuj je v sklepni fazi. (Foto: M. Ozmec)
39 lovcev. Nov lovski dom, ki so ga zgradili ob že obstoječem streUšču
na glinaste golobe pri Pinčerjevem mlinu bodo predvidoma odprli ob
letošnjem dnevu republike.
—OM
OBISK PRI DREVENSKOVIH
Prijazni veselL.. in žalostni
Ob žetvi sem jih obiskal, prav-
zaprav prepozen sem bil, da bi
lahko kakšen snop vrgel na voz, ali
pa se poskusil s cepcem in ročno
mlatilnico.
,,Ja, ob dveh zjutraj smo končali
z mlačvo," pravi Franc Drevenšek.
Pripoveduje mirno in prijazno, da
ga je poslušati prijetno. Močno po-
vleče cigaretni dim, ga potem poča-
si spušča in spet je pripravljen kak-
šno reči. Samo vprašati ga je treba.
Drevenškova domačija leži v Gruš-
kovju, na lepem in sončnem mestu
so si postavili hišo in gospodarsko
poslopje. Le kako, na 5()0 metrov
nadmorske višine niso mačje sol-
ze...?
,,Življenje tukaj zgoraj ni lahko.
Posebno zato, ker nimamo elektri-
ke, vode in poštene ceste. Nekaj
dohodka dobimo od gozda in živi-
ne. Človek bi pomislil, da je tu
mnogo vinske trte, vendar ne, pre-
malo imamo ustreznih sort, meša-
nico pa slabo plačajo. Včasih sem
bil zaposlen v dolini, pri vojni po-
šti, toda od leta 1968 sem doma.
Bilo je to sezonsko delo, tudi v tu-
jini sem bil, vendar samo šest mese-
cev."
Kako shajate, odkod denar za
nakup kruha, olja, sladkorja,
moke in drugih osnovnih živil?
,,Zadovoljni smo s tem, kar ima-
mo, prizadevamo pa si, da bi imeli
še več. Brez žuljev ni nič in prav od
trdega dela naših rok ,,pride" kak-
šen dinar. Nekaj da gozd, tu in tam
prodamo kakšno govedo in tako
nastane računica. Dobri gospodarji
moramo biti, če hočemo nahraniti
sedem ust. Na domačiji živijo poleg
žene in mene, še stara mati in štirje
otroci. Mati je že stara, 78 jih ima,
in dobiva okoli 50 tisoč ^narjev
družbene pomoči."
Sadjarstva niste omenili, zakaj se
ne ukvarjate s tem?
,,Pogoji bi že bili, narava nekaj
daje, vendar premalo, kajti sadje je
treba redno škropiti. Denarja za
škropivo ni in zato tudi poštenega
sadja ni, tržnih viškov ni."
K dobri kmetiji sodi tudi dober
gospodar, dober gospodar pa se
danes usmerja. Kje vidite vaSo pri-
hodnost, v katero smer lx)ste šli?
,,Držalo bo, kar ste povedali.
Toda k dobri kmetiji sodi tudi do-
bra cesta, elektrika in voda. In prav
tega nam na Gruškovju manjka. Ce
bi imeli cesto in elektriko bi si mar-
sikaj uredili, najprej gospodarsko
poslopje. Mogoče je razvoj tega
kraja odvisen od gradnje vikendov,
morda bi se takrat izboljšale cestne
in druge razmere. Kmetijo bi po
vsej verjetnosti usmeril v živino-
rejsko proizvodnjo in vinogradni-
štvo."
Kaj o prihodnosti razmišljajo
otroci?
,, Ja, vsak mi reče, da se bo izučil
in odšel v dolino za boljšim kosom
kruha. Naj povem, da bi za vsako
ceno rad zadržal enega od otrok.
Kmetija ne bi smela propasti.
Upam, da mi bo prepričevanje
uspelo. Ne smemo pozabiti, da
kruh iz zemlje raste..."
Pogoji za vinogradništvo so,
zakaj ni močneje razvito?
. ,,Predvsem zato, ker so slabi po-
goji za strojno obdelavo in tudi
pravih pogojev za kredite ni. Ob-
stoječe vinograde bi bilo potrebno
obnoviti in zasaditi kvalitetnejšo
vinsko trto.
Franc DfcvcnSck mi je tiKij
zaupal koliko denarja se na mei^
zbere pri njih. Včasih 1500 dinJJ
jev, včasih pa tudi 3000 dinarjev, u
rekeL Dober gosp^ar moraii l^tj
da pravilno razddiS skromen
ček. Pripovedoval je tudi o vodi, kj
je v GruSkovju nimajo. V dolioo i.
treba po vodo, kakSne tx)I ure hoj^
je do tja, tam natočiS puto, si jo m.
deneS na hrbet in 30 litrov vode nj
mala reč prenesti do domač^
Tudi tri krat lu dan morajo p,^
vodo in sicer po njo hodi tisti, Uj,
največ porabi. Kar lepo se sliSi:
nekateri varčujejo z vodo, nekateri
z bencinom. In kdo ve, kdo je var6-
nejši?
,,Poseben problem predstavlja
bolezen in prevoz v bolnišnico, tudi
z obveščanjem so težave," je pri-
povedoval Franc Drevenšek. „N^
koč so me v dolino prepeljali s kra-
vjo vprego, ja težave so, če zboliš v
teh krajih. No, kljub vsem p^obl^
mom, smo na domačiji doma veseli
ljudje." Rekel bi celo, da zdo
prijazni in domiselni, vesdi in žalo-
stni. Tako je pač življenje, kaj se
hoče.
Besedno in slika: zk
Takole so se zbrali: gospodar, gospodiqja in trije nauebadneži
„Rodil" se je klopotec velikan
če ima vsak letni čas svoj sim-
bol je to za jesen prav gotovo na
najvidnejšem mestu klopotec.
Odkar je poznana vinska trta je
prisoten tudi problem kako naj-
bolj učinkovito obraniti njene
plodove, grozdje, pred ljubitelji,
ki jih prav gotovo ni malo. Se
posebno številni so pernati ljubi-
telji. od tistih na zemlji, pravimo
jim kar kokoši, pa onih, ki jim
pravimo ptiči, kajti enostranski bi
bili, če bi obtoževali samo škorce.
Uspešna obramba pred njimi je že
vsa leta silila kmetovalce, da so
iskali kar najbolj učinkovito
sredstvo.
Med številnimi plašili so spoz-
nali. da je klopotec še najbolj
zanesljiv preganjalec. Zato tudi ni
nič nenavadnega, da prav ta
»glasbeni stroj« vliva kmetoval-
cem veliko idej o izboljšavah.
Nekateri se pri izdelavi klopotca
držijo stoletne tradicije. Na nekaj
metrov visokem stebru postavijo
klopotec. bodisi nov ali izdelan
pred letom in več, v upanju, da jim
bo zagotovil dobro bratev. Sla-
bega vremena zares ti klopotci ne
odganjajo, prav gotov pa je po
njihovi zaslugi marsikateri liter
domače kapljice več.
Da je temu zares tako, potrjuje
tudi prepričanje traktorista in
kmetovalca iz naselja Gladomes v
občini Slovenska Bistrica, Vojka
Timoška, ki se je pred nedavnim
odločil za učinkovitega prega-
njalca iz svojih vinogradnih po-
vršin vse pernate vsiljivce. Kako
drugače kot s povečanim klopot-
cem. Po vzorcu tistega iz lanskega
leta, je letos sklenil izdelati pra-
vega veljkana, ki mu prav gotovo
daleč naokoli ni para. K takS^ni
odločitvi ga je spodbudil tudi
članek v Tedniku, koje Ivo Ciani
opisal postavljanje velikega klo-
potca pri Vurberku.
Vojko Timošek, 41-letni trak-
torist pri Kmetijskem kombinatu
Slovenska Bistrica je sklenil
»premagati« tega velikana, zatoje
zavihal rokave in izdelal pravega
orjaka med klopotci. Ker je
prvega izdelal že pred dobrimi 15
leti. temu pa je sledilo še več
drugih, zoblikovanjem njegovega
najnovejšega orjaka ni imel po-
sebnih konstrukcijskih težav.
Mnogo težje pa je bilo takšnega
velikana izdelati, saj meri v višino
več kot 13 metrov, njegova krila
vetrnice: pa merijo v premeru
polnih devet metrov. Samo eden
kij. skupno jih je 12, tehta blizu 5
kg. medtem ko je skupna teža,
»stoleca« (ogrodje) in na njem
pritrjenih vetrnic okoli 350 kg. Ta
zares pravi orjak med klopotci pa
je zelo občutljiv za veter, saj ima
vgrajene dvostopenske gibljive
kroglične ležaje.
Samo zato, da so lahko postavili
13 metrov visok nosilni steber je
bilo potrebnih nad 30 vaščanov, ki
so vseskozi z velikim zanimanjem
spremljali gradnjo in montažo
tega velikana. Mnogi so zmajevali
z glavo, kako bo to zmogel izdelati
in postaviti, druge je skrbelo kako
»ropotajoči« jesenski dnevi jih
čakajo, če bo takšen klopotec za-
res olivel v njihovi bližini. Vsi pa
so bili ponosni na dosežek vašča-
na, Vojka Timošeka, ki mu je iz-
delovanje klopotcev, ob
službi traktorista in številnih tia-
logah pri kmečkem opravilu, pH-
jeten oddih. Pri izdeiovattju klo-
potca s sredstvi ni štedil, čeprav je
precejšnji del potrebnega mate-
riala zbral pri sorodnikih in pri-
jateljih, ki so mu pri izdelavi klo-
potca radi pomagali. Kljub temu
je za izdelovanjeIdopotca porabi!
veliko prostih ur, ki bi jih prav
gotovo lahko porabil tudi m
oddih. Toda, zmagala je vol^a,
zato je pred dnevi, ne samb do-
mačija pri Timošekih, ampak <x-
lotno naselje Gladomes, slavila
postavitev tega velikana.
Kar celo popoldne so potrebi^
vali, da so vetrnice uspešno P^'
trdili na ogrodje, sa jih je pri delu
motil močan veter in tudi teža
bremena. Prav zato je bilo znu-
goslavje toliko večje. Medtem ko
je klopotec zapel svojo prvo jC'
sensko pesem, se le ood niim vn-
čelo praznovanje ob doma&*
vinu pri z jedmi obloženi mizi. K
njej pa ni bilo mogoče dobiU
graditelja Vojka, ki se kar ni mO"
gel odmakniti od svojega oij^^
Njegova pesem se do jirioavedj^
vanju znancev iz sosednjih oastM)
sliši tudi do 10 km daleč. Za^
klopotec bi lahko uporabili ^^
pregovor »Dober glaS seže v o«:
veto vas«, kar potijujejo
skoraj vsakodnevni »biski rado*
vednežev.
Dobil je že tudi prvo odkup"®
ponudbo, ko mu je že nakaj
iskovalcev ponudilo večjo vsoi
denarja. Najbolj vztrajen je
kupec iz okolice Ptuja, ki mu J
ponujal 20.000 dinarjev, ven(J^
brez uspeha. Klopotec vsaj ^
letošnjo jesen ostaja v Gladoi"^
su, na dvorišču domačije Tii^
šek. Če pa bo izvedel, da so »J
postavili večjega, je že sedaj
nil, da mu ne bo ostal dolz^"
Postavil bo še večjega..
Medtem ko so se sedaj na J
senske akorde klopotca vflil^^j^
sosedje že nekako navadili VK^
ne velja za pernate ljubit J^
grozdja, ki so prepnčani,
tukaj dogaja nekaj, za njih
nevarnega, zalo se niti ne
šajo približati. Razpoloženi
pa si mane roke v prepričani
bo ostalo nekaj litrov dobre ^
Ijice več. za njega pa tudi prij^
Pred »vzletom« velikana iz Gladomesa je bilo treba precej dela in
spretnosti.
Posnetek in besedilo: Viktor Horvat
f BPNIK ~ »»»^fa*^
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
REVIJA FILMOV
IZ NEUVRŠČENIH
DEŽEL
Od začetka septembra pa do konca letošnjega leta bodo v kinodvora-
ah v Slov. Bistrici, Poljčanah in Slov. Konjicah obiskovalcem predstavili
llcrat tedensko filmska dela iz neuvrščenih dežel in tudi iz držav, iz katerih
^ pri nas filmi Se malo znani.
^ Revija filmov, z njimi bodo gostovali tudi v drugih kinodvoranah na
območju občine, je začela v Poljčanah že v torek, 4. septembra v organiza-
ciji KUD ,,Janko Zivko" Poljčane. V drugih kinodvoranah na območju
obeh navedenih občin pa bodo začeli z revijo nekaj dni pozneje. V vsakem
pd kinomategrafov bodo predstavili skupno 17 filmov. Poleg domačih
bodo filmi iz Argentine, Brazilije, Egipta, Indije, Kanade, LR Kitajske, LR
jCoreje, Kuvajta, Libije, Maroka, Mehike, Paname, Peruja, Slonokoščene
obale in drugih.
Predvajane filme bodo posredovale vse jugoslovanske kinomatogra-
fjie. V času trajanja revije filmov neuvrščenih dežel bodo potekale tudi
kulturne prireditve. Med temi velja posebej omeniti nastop folklorne
skupine afriških študentov in zveze palestinskih študentov v Jugoslaviji.
Člani folklorne skupine afriških študentov bodo predstavili predvsem
pesmi in plese iz svoje domovine, palestinski študenti pa bodo pripravili Se
razstavo z naslovom ,,Palestinska revolucija".	Viktor Horvat
Jubilejna slikarska razstava
v razstavnem paviljonu Duša-
na Kvedra v Ptuju si lahko v teh
dneh ogledamo zanimivo likovno
razstavo na kateri je 71 del, ki so
nastala ob lanskoletni slikarski
koloniji Poetovio Ptuj. Dvajset
avtorjev Jože Centa, Viktor Go-
ričan, Lojze Kirbiš, Leon Koporc,
Slavko Kores, Vera Kuntner, Al-
bin Lugarič, Miha Maleš, Ludvik
Pandur, Marijan Pliberšek, Jože
Polajnko, Oton Polak, Tošo Pri-
možič, Milan Rijaveč, Evgen Sa-
jovic, France Slana, Gorazd Sot-
ler, Janez Sibila, Willi Ulfig in
Janez Vidic, vsi so akademski sli-
karji, le dva sta slikarja samouka,
je na petkovo otvoritveno sloves-
nost privabilo izredno veliko šte-
vilo ljubiteljev likovne umetnosti,
ki so bili vsi povrsti navdušeni nad
večino razstavljenih del. V imenu
upravnega odbora je dr. Vladimir
Bračič v svojih pozdravnih bese-
dah'orisal dosedanje delo kolo-
nije, kije v lanskem letu prosla-
vila svoj prvi — deseti jubilej ter
nato med drugim dejal:
»Ko se leto za letom zbiramo v
teh prostorih in si ogledujemo
rezultate dela naših slikarjev ter o
njem razmišljamo, se bogatimo in
obenem sprašujemo — komu in
zakaj?...
Tu je svoje razmišljanje dr.
Bračič namenil predvsem vpra-
šanju, če so podobne prireditve
resnično luksus ali pa so name-
njene našemu občanu in delov-
nemu človeku, oziroma, če je H-
kovno umetniško delo že našlo
svojo pot tudi v njegovo stanova-
nje, ne le v uradne prostore, ga-
lerije in jx>dobno. Sliko je umet-
nik narisal za človeka in jo tudi
njemu namenil, vprašanje pa je —
kdaj se bo le-ta zanjo odločil. Ali
takrat, ko ima že vse ostale dob-
rine več ali manj potrebne za
življenje ali pa bo temu nakitu ne
glede na to dal prednost. Že od
vsega začetka je bila v nas neka
notranja želja in potreba, da si
olepšamo svoj bivalni prostor. O
tem pričajo slike na stenah jam,
razne rezbarije in drugi okraski, o
tem pričajo umetnine, ki jim do
danes ni enakih...
Žal je vse to danes v veliki meri
nadomestil tako imenovani in-
dustrijski kič, prava umetnost pa
je resnično draga. In to — pravo
umetnost si naš delovni človek
kljub vsemu težko privošči. Ne-
nehne potrebe pa so tiste, ki žal to
področje še močno potiskajo v
ozadje. Želje so pač dostikrat
premalo, pogoji za nakup umet-
niškega dela pa nič preveč ugodni.
Zanj odšteti nekaj tisočakov nam
daje vedno misliti, da o tisti pravi
umetnosti — na razstavi so tudi
slike, ki veljajo od 40 do 50 tisoč
dinarjev — niti ne sanjamo, mš
Rekorden obisk na otvoritveni slovesnosti v paviljonu DuSana Kvedra v
Ptuju (foto: Kosi)
POGOVOR Z ANDREJEM FEKONJO, PREDSEDNIKOM DPO SVOBODA PTUJ
Svoboda je družbeno angažirana sila
Sestavek, pravzaprav pogovor z
Andrejem Fekonjo, predsedni-
kom delavsko prosvetnega druš-
tva Svoboda ni nastal povsem
slučajno. Nastal je predvsem zato,
ker letošnje leto ptujska Svoboda
in vsi njegovi svobodaši slavijo
pomeml^no in visoko obletnico
delovanja. 60 let dela, kulturnega
prizadevanja in politične angaži-
ranosti ni malo, od leta 1919 pa,do
danes je veliko prehojene poti, je
veliko naoorov in odpovedovanj.
Včasih je bila Svoboda v Ptuju
trano slovensko društvo, v njej so
delovali pomembni slovenski re-
volucionarji in je imela v letih od
1919 pa tja do leta 1939 bolj po-
litični prizvok kot kulturni,
spomnimo se Vzajemnosti,
spomnimo se Potrča in drugih.
Kakšno poslanstvo ima Svoboda
danes?
»DPD Svoboda Ptuj ima tudi.
danes ista izhodišča, podobne
osnove kot ob ustanovitvi leta
1919. Politična aktivnost se
odraža v kulturnih dejavnostih in
prav to daje Svobodi določeno
vsebino in kvaliteto. In zaradi tega
je Svoboda zelo družbeno an-
gažirana sila-v naši socialistični
družbi. Poslanstvo pa se kaže v
tem, ker nudi občanu in delov-
nemu človeku po napornem delu
sprostitev v kulturnem udejstvo-
vanju, v družbeno angažiranem
udejstvovanju, je treba reči. Poleg
lega pa tudi vzgaja mladi rod in
tako dalje, da ne naštevam.« i
Koliko članov šteje Svoboda
danes in koliko sekcij je v njej?
»Omejiti se moram zgolj na
aktivno članstvo in pri tem po-
udariti, da število članov pada,
raste pa spet pada in raste, tako
Kot je to pri vsakem društvu, ki
dela na prostovoljni in ljubiteljski
osnovi. In prav to je srčica življe-
nja v Svobodi. Če hočem biti
konkreten, potem moram reči, da
se število članov suče okoli 200.
Včasih seveda malo več, pa spet
malo manj, kot sem to že rekel.«
Delo v Svobodi poteka po sek-
cijah in je to tudi dobra oblika
dela. V Svobodi danes delujejo
gledališka sekcija, lutkovna.
tamburaška, pevska, narodna za-
bavna, folklorna, foto kino klub,
likovna in godbene esperantske in
baletne.«
Ali je Svoboda danes zatočišče
kulturnih delavcev ali je društvo
zgolj usmerjevalka kulturnega
življenja?
»Nekaj kulturnih delavcev
ostaja zunaj našega društva. To so
predvsem tisti delavci, ki delajo v
profesionalnih kulturnih institu-
cijah, med te sodim tUdi učitelje.
O zatočišču pa naslednje: sam iz-
raz se mi ne zdi pravšen. Človek se
zateče nekam pred nujo, v Svo-
bodo pa prihajajo ljudje z žarom,
srcem in veseljem. V Svobodi de-
lamo ljudje, ki smo se sprijaznili z
entuziazmom in sicer iz tistega, ki
so ga tudi pred toliko in toliko leti
imeli naši predhodniki, revolu-
cionarji. Veseli smo, ker še danes v
društvu delajo člani, ki so se
včlanili že pred 40 leti. Zadovoljni
smo, ker imamo veliko mladih,
zadovoljni smo tudi, ker je v
Svobodi zajeta celotna socialna
struktura od preprostega človeka
do intelektualca.«
Ob pomembni obletnici, ki jo
slavite prav letošnje leto ste prejeli
občinsko priznanje, kaj vam po-
meni?
»Ob občinskem prazniku smo
prejeli plaketo občine Ptuj in smo
na to zelo ponosni, pomeni nam
vzpodbudo za nadaljnje delo in
prepričan sem, da bomo pozor-
nost ter priznanje z delom znali
opravičiti in opravičevati tako kot
smo to doslej. Ne smemo pozabiti,
daje priznanje tudi obveza, tega
se člani DPD Svoboda tudi dobro
zavedajo.«
Kako Svoboda sodeluje s pro-
svetnimi društvi v krajevnih
skupnostih?
»Stiki nihajo, včasih je sodelo-
vanje vzorno, včasih spet zamre.
Moje osebno mnenje pa je, da je
sodelovanje med društvi prešib-
ko. Za oživitev stikov pa smo za-
dolženi vsi. Mislim pa, daje naj-
večje breme za dobro sodelovanje
na našem društvu ih sicer stike
iščemo tako, da v Svobodi izob-
ražujemo ljudi, ki se kasneje
uspešno vključujejo v prosvetna
društva na terenu. Spomnimo se
na pevovodje, režiserje, glasbeni-
ke itd.«
V letošnja ptujska kulturna
srečanja se vključuje tudi vaše
društvo. Ob koncu Srečanj pri-
pravljate akademijo, s katero
boste proslavili 60-letno delo.
Kakšen nastop pripravljate?
»Za zaključek letošnjih sedmih
kulturnih srečanj nas je
organizator Kulturna skupnost
občine Ptuj uvrstila v program.
Nastopil: bomo konec oktobra.
To bo praznik Svobode in njenih
članov in ta praznik ob koncu le-
tošnjih Svobodilnih prireditev
bomo poskušali proslaviti delav-
no in delavsko. Naj bo presene-
čenje.«_ besedilo in slika: zk
V imenu DPD Svoboda Ptuj je občin^o plaketo prejel predsednik društva
Andrej Fekonja.
Novo šolsko leto -
boljši delovni pogoji
Letošnje novo šolsko leto ah začetek pouka v osnovnih in srednjih
ter poklicnih šolah prinaša na mestnem območju Ptuja vrsto spre-
memb in novosti, ki se bodo v glavnem odrazile v pozitivnem smislu
kar pomeni, da smo učencem in dijakom omogočili boljše pogoje za
delo, ukinili troizmenski pouk, razbremenili učilnice, razširili zmoglji-
vost šolskih kuhinj in podobno. Veliko je bilo sicer razprav o pora^e-
litvi novega šolskega okoliša in to sedaj, ko je takorekoč že vse za nami,
vsaj za letos in kot ugotavljamo je težko ustreči vsem željam in zahte-
vam.
Nekaj dni pouka je že za nami in zanimalo nas je kako so ga
organizirali v posameznih osnovnih šolah. Tako bo v OS Tone Žnida-
rič letos predvidoma 820 učencev v 27. oddelkih (lani jih je bilo 1093),
vpisali so 83 novincev in okrog 300 otrok prešolali v novo osnovno
šolo. Poleg tega pa je potrebno povedati še, da so jih dobili 100 iz
osnovne šole Franca Osojnika, ki po novem spadajo v ta šolski okoliS.
To pa pomeni, da letos razpolagajo kar s 16. učilnicami več ifi so pogoji
za izvenšolske dejavnosti nrnogo boljši. Učenci višjih razredov bodo
imeli v celoti dopoldanski pouk, le v nižjih se bodo mesečno izmenje-
vali. Nove so tudi nekatere specializirane učilnice za predmete družbo-
slovnih ved, razširili so zmogljivosti jedilnice in bodo kosila na voljo
vsem učencem, ki bodo to želeli.
V osnovni šoli Ljudevita Pivka, ki jo bolj poznamo kot pt^ebno
osnovno šolo so začeli pouk sicer še v starih prostorih v minoritskem
samostanu, že okrog ll septembra pa se bodo dokončno preselili v
prostore prejšnje ekonomske, administrativne in trgovske šole. Tako je
tudi ta kolektiv dokončno rešen slabih delovnih pogojev ter velike
prostorske stiske, dobili so prostor za telovadbo, urejena bo šolska
prehrana — skratka pogoji neprimerno boljši, kot vrsto let nazaj.
Vpisanih je 240 učencev in 18 otrok v oddelku za delovno usposablja-
nje.
Letošnje počitnice so bile delovne tudi za kolektiv novoustano-
vljene osnovne šole, kije dobila prostore v gimnaziji Dušana Kvedra,
kjer bo v tem šolskem letu enoizmenski pouk ob povsem novi opremi
in učilih. Nekoliko seje zataknilo pri šolski mlečni kuhinji, ki bo začela
z delom po desetem septembru, kosila pa bodo učencem na voljo v
kuhinji dijaškega doma. Tudi kadrovsko so zelo dobro organizirani in
pričakovati je, da bo šola tudi uspešno začela z delom že v prvem letu.
In kako je v osnovni šoli Franca Osojnika. Tudi v tem kolektivu
beležijo letos veliko sprememb, ki pomenijo neprimerno boljše pogoje
za delo. Z novim šolskim okolišem je ukinjen troizmenski pouk in je
letos 250 učencev manj kot leto poprej. To pa pomeni, da bo v skupno
24 oddelkih okrog 750 učencev.
mš
.	vida rojic
a UPORNE
SLOVENSKE GORICE
nadaljevanje)
'mitingi
... Najhitrejši in najuspešnejši boj proti belo in plavogardizmu so bili
"ci v^Canov na zbore, ki so jih partizani imenovali ,,mitingi". Tu so
pojasnjevali pomen Osvobodilne fronte in razkrinkavali sovražna
^ ®nja, povezana z okupatorjem. Partizanske pesmi, ki so jih peli aktivisti
Po ^"'"Sih, so se kmalu razširile med ljudi, posebno med mladino. Kot
^ joca aktivistka Cvetka Praprotnik-Stefka, so mitinge navadno zaključili
"st^ovitvijo vaškega odbora OF.
Mitinge so pričeli prirejati oktobra 1944, predtem so bili sklici zborov
^"ov redki. Ljudje so po mitingih sporočili navadno orožnikom o tem
na^? '	izognili zlim posledicam. Navedli so, da so jih partizani
sklicali v to in to kmečko hišo. Ce bi miting prijavil kak vodja
•natbunda in vermanov, bi imeli udeleženci sitnosti, lahko bi jih tudi
P''!^ Vendar vseh mitingov ljudje niso prijavili.
Vel' °^niška poročila, ki so jih pošiljale orožniške postaje okrožnim po-
Pe/n^^^'" navajajo v Slovenskih goricah od oktobra do konca leta 1944
^st mitingov: štiri oktobra, tri novembra in osem decembra.
Na ■ ' "miting so orožniki prijavili 4. oktobra. Bil je v Placarju pri Ptuju.
5q[ se je zbralo 25 ljudi okrog 23. ure. Med udeleženci je bilo sedem
je bjV^^." .f^riredilo pa ga je šest partizanov in ena partizanka. Hiša, v kateri
niiting, v prijavi ni navedena.
Parti .^l^tobra ob 22. uri je bil miting v Preradu. Na zbor so sklicali
"^jst^^"'	Marjete, Prerada in Polenšaka. Zbora se je udeležilo pet-
prjj Partizanov in dve partizanki. število zbranih domačinov v orožniški-
V "i navedeno. Noč predtem je isto število partizanov priredilo miting
t'slavcih. Tudi tu ni znano število udeležencev.
novembra 1^44 ob 23. uri je nekaj partizanov priredilo miting v
Zikarcah v občini Korena. Na njem so partizani delili letake. Velik miting
je bil 23. novembra okrog 24. ure v Grabonošu pri Sp. Sčavnici, ki ga je
sklicalo 25 partizanov, med njimi 6 partizank, piše v orožniSkem poročilu.
Za december navajajo orožniška poročila mitinge od šestega do petin-
dvajsetega. Ponekod sta miting vodila le dva partizana, ali pa trije. Poro-
čila navajajo za december največ do sedem partizanov na mitingih.
Prvi decembrski miting, ki ga navajajo orožniška poročila, je bil v ob-
čini Juršinci v kraju Wurzberg (verjetno so to Bodkovci, op. V. R.). Nato
so se vrstili mitingi v Levanjcih, Placarju, Cezanjevcih, Desnjaku, Sp.
Dupleku, Ločiču, Kralovdh in Ivanjcih.
V	spominu aktivistov so ostali mitingi oktobra v Vogričevcih, Mekot-
njaku in Temnarju pri Kogu. Vogričevci in Mekotnjak sta spadala tedaj
pod občino Cezanjevci. Na obeh mitingih sta govorila Rado Pušenjak in
župnik Jože Lampret. Udeležilo pa se je obeh zborov po okrog štirideset
vaščanov. Na mitingu v Temnarju je govoril aktivist Janko Jurkovič-Jovo.
Večje mitinge so priredUi aktivisti Se v Očeslavcih (občina Raden-
ci), kjer se je zbralo štirideset domačinov in je na njem govorila Atena, v
Stavešincih (občine Negova), kjer se je zbralo nad petdeset vaščanov, v
Ivanjševcih (občina Negova), tudi čez petdeset in v Grabonošu (občina
Jurij ob Sčavnici), čez šestdeset.
Mitinge so priredili še v Zaganjskem vrhu (občina Radgona), v Janže-
vem vrhu (občina Radenci) ter Sovjaku in Dragotincih (Sp. Sčavnica).
V	zahodnih Slovenskih goricah navajajo aktivisti mitinge v Jurovskem
dolu, Voličini in Gočovi, o katerih smo zvedeli pri obravnavi osvobodihie-
ga gibanja v mariborskem predelu Slovenskih goric.
Rozika Zorčič-Breda omenja v svojem dnevniku mitinge v ljutomer-
skem okrožju. Pri tem pa ne navaja krajev, ampak le okraj in datum. Tako
je priredila z aktivistom Izidorjem (Frančkom Kajnčem) 22. novembra
1944 miting v ormoškem okraju, ki se ga je udeležilo okrog petdeset ljudi.
Napisala je, da so na mitingu igrali godci, po govoru Brede in Izidorja so
zapeli in dvakrat zaplesali. Ljudje so bili navdušeni, piše Breda.
Od 15. decembra je delovala Breda v radgonskem okraju, kjer se je
udeležila 18. decembra seje okrajnega odbora OF in okrajnega komiteja
KPS ter mitingov, ki so jih priredili v okraju 20. in 25. decembra. Na pr-
vem mitingu je bilo dvajset ljudi, na drugem trideset, na tretjem pa okrog
petdeset.
Govorili so Fepek, Katja in Breda. Ljudje so bili nad govorniki
navdušeni. Po govorih so peli slovenske narodne in partizanske pesmi.
V	zadnjih dneh decembra so člani okrožnega odbora OF Ljutomer-
priredili skupaj z okrajnimi tri mitinge na območju radgonskega okraja.
Udeležilo se jih je okrog sto ljudi. Mitingi so udeležence močno pritegnili
v osvobodilni boj.
Breda se je januarja mudila v ljutomerskem in ormoškem okraju in
dalje pisala dnevnik, zato se bomo k dnevniku še povrnili pri
obravnavanju dogodkov iz leta 1945.
OBVEŠČEVALNA SLUZBA
Dobro vemo, da je bilo nujno potrebno za uspehe osvobodihiega
boja, vedeti čim več o okupatorju, o njegovih postojankah, oborožitvi,
številu oboroženih enot in o namerah okupatorja. Zato je moralo
osvobodilno gibanje razviti zanesljivo mrežo obveščevalne službe.
Podatke so dajali Slovenci v nemški službi, povezani z Osvobodilno
fronto. V Slovenskih goricah so bili to nekateri uslužbenci na občinah,
več orožnikov, nekaj vermanov, poštnih uslužbencev in drugih, ki so
vzdrževali stike z Nemci.
Podatke o sovražniku so zbirali aktivisti pred napadi na orožniške in
druge okupatorjeve postojanke, da bi se dokopali do prave slike o moči in
ureditvi postojanke, ki so jo nameravali partizani napasti.
Podatke o sovražniku so zbrali tudi politični in vojaški forumi
širšega območja, da so lahko vodili osvobodilni boj na Slovenskem. Za
vse pokrajine pa jih je zbiralo tudi vrhovno vodstvo osvobodilnega boja v
Jugoslaviji.
Stab IV. Operativne cone NOV in POS je zadolžil junija 1944 inž.
Mirka Holca-Franja, da organizira obveščevalno službo v Slovenskih go-
ricah in Prekmurju preko baze na Pohorju. Tedaj je prispel v Slovenske
gorice, obiskal Lenart, Gradišče, Radgono. Povsod so bile že postojanke
OF, kar mu je olajšalo delo. Odslej je delovala redna kurirska zveza med
aktivisti slovenskogoriSkega in ljutomerskega okrožja.
Pri Lenartu je bila kunrska javKa za bivšim sokolskiih domom, iznad
Cehove delavnice. Sem je prišel Franjo s Pirherjem, čakala pa sta ga
aktivista Peter in Tone.
V Gradušču je bila kurirska javka pri Jožetu Golobu-Lativu. V
gospodarskem poslopju je Franjo govoril zbranim aktivistom. S Petrom
je odšel naslednji dan v ljutomersko okrožje, kjer je do konca julija
uredil javke za obveščevalno službo, na kar se je vrnil na območje
Gradišča in Lenarta.
Pri Lenartu se je oglasil pri Muršaku in Pirherjevi mami, v Gočo^
pri Matjašiču. Povsod je dajal navodila za delo. Na Pohorje se je vrnil
10. avgusta preko Korene in Martina.
Franjo je obiskal Slovenske gorice znova v pozni jeseni 1944, ko je
-bila že dobro razpredena kurirska mreža, po kateri so tekle vesti o
okupatorju.
(Vir: Izjava inž. Mirka Holca-Franja, arhiv muzeja NOB Maribo'
kroniki Gradišče.)	Nadaljevanje prihodnjič
10 - nasi dopisniki
6. september 1979 —
TSmilK
Pred sedemdesetimi
leti sem pasel krave,
sedaj pa lenobo"
Takoje malce hudomuSno, pa
vendar tudi resnično, povedal
danes 86 letni Ivan Pavlic iz Pri-
lu)ve v občini Slovenska Bistrica,
ko sva sklenila »prelistati« spo-
mine na njegovo prehojeno živ-
Ijensko pot. Listi spominov so pi-
sani z drobno pisavo, od časa do
časa pa je v njih mogoče razbrali
tudi vedre dogodke. Bilojihjezelo
malo. zato pa toliko bolj doživeti
in nepozabni. Da je temu zares
tako potrjuje Ivan Pavlič tudi z
zgovornim pripovedovanjem v
katerem ne zmanjka primerov, ko
danes tudi o tistih najtežjih dneh
pripoveduje v šali.
Da je njegov besedni zaklad
kljub zavidljivi starosti še vedno
bogat vedo povedati tudi vsi so-
sedje. mnogi od njih so postali
tudi del njegove napisane pre-
teklosti. Ivan svoja doživetja in
spomine še danes pridno prenaša
na papir. Najraje kar v verzih. Kot
ljudskega pesnika ga poznajo da-
leč naoko i. Sicer pa si je svoje
poznanstvo pridobil predvsem z
aktivnim delom za hitrejši razvoj
kraja kjer prebiva. Saj je bil nosi-
lec glavnih akcij pri urejanju ko-
munalnih in drugih del v Prihovi.
Voljo do de a pa mu niso
»vcepili« šele v zrelih letih. Hočeš
nočeš si jo je moral pridobiti že v
zgodnji mladosti, saj je bilo težko
živeti v številni družini. Prvi kruh
si je prislužil s pastirsko palico v
roki že kot osnovnošolček. Naj-
lepša leta svoje mladosti je preži-
vel za trgovskim pultom v
Oplotnici in Zrečah. Sicer se je
preselil s starši v te kraje iz Veli-
kega obreža v občini Dobrava. Na
Prihovo je prišel leta 1932.
Ivan Pavlič danes pripoveduje,
da so ga naučili za silo brati, staro
slovenščino, že prednoje prestopil
šolski prag, svoje prve pesmi pa je
napisal v času prve ljubezni. Bilo
je to v letu 1917. Ker je postala
ljubezen pomemben del njego-
vega življenskega okolja, ta se je
razen do deklet izražala tudi do
domovine in življenskega okolja,
pesniško pero ni poznalo oddiha.
Ker je bilo podnevi veliko dela v
trgovini in tudi obdelovanju
kmetijskih površin,je perooživelo
predvsem v poznih večernih urah,
ob petrolejki. Prav iz tega časa pa
je žal veliko pesmi že izgubljenih.
Daljše zatišje na pt)dročju pes-
nikovanja. je Ivan Pavlič prekinil
leta 1962. kose je zopet našlo več
prostega časa, pa tudi dogodkov
seje zvrstilo toliko, da ni bilo težko
izbrati teme za pisanje. Osnovo za
svoje pesmi je črpal in črpa še
danes iz svojega življenskega
okolja pa tudi oddaljenejših kra-
jev. predvsem z območja oplot-
niškega Pohorja in njegovih
obronkov.
Življenska pot Ivana Pavliča je
bila trda in neizprosna, saj je bil v
vrstah borcev za severno mejo, kar
je obširno opisal tudi v posebni
pesmi, v kateri opisuje tudi sre-
čanja z generalom Rudolfom
Majstrom. Tudi druga svetovna
vojna je v njegovo življenje vtis-
nila globoke brazde težkih izku-
šenj in novih spoznanj. Ta pa so
postala osrednja tema njegovega
takratnega pesnikovanja. Poseb-
no zbirko pesmi, pod naslovom
»Posvetilo Titu« je poslal tudi to-
varišu Titu od katerega je dobil
vzpodbudno zahvalo.
V novejšem času je napisal
okoli 100 pesmi, med njimi večina
na izviren način opisuje življenje
pohorskega kmeta, delavca in
tudi druge značilnosti okoliških
krajev. Med njimi so zanimive:
Satira o Oplotnici. Granitarji.
Veseli starček. Južno Pohorje, ki
živo opisujejo današnjega člove-
ka. l udi do sebe m svoje žene
Sabine ni bil prizanesljiv, saj je
napisal pesem s kar 246 verzi iz
težavnega pa tudi lepega obdobja
njunega življenja. Predvsem no-
vejše pesmi je povezal v skupni
zvezek, kot zagotavlja, pa se jim
bo pridružila še kakšna, samo če
bo zdravje.
Tega je pri njem prav gotovo še
vedno dovolj, saj je pred dnevi
dobil stavo s sosedom, in to za pet
litrov dobrega domačega vina.
Zato pa je moral prenesti po
stopnicah 60 kg težko vrečo pes-
ka. Svojo »odvečno« energijo
vlaga še vedno zelo koristno, saj je
še vedno aktiven pri društvu
upokojencev v Oplotnici. V svo-
jem kraju je nosilec akcij, ko gre za
asfaltiranje ceste, gradnjo vodo-
voda ali katero od drugih po-
membnih del. Prav to ga je
ohranilo pri zdravju.
Pri tem se ne strinja s tistimi, ki
pravijo, da kozarček dobre do-
mače kapljice škodi. Nemalokrat
prav ob dobri kapljici pesniško
pero kaže mnogo večjo potrebo po
črnilu. Pa kaj nebi. saj je že več kot
deset let v pokoju. Zdravje ga še ni
izdalo, pa tudi bere še brez očal.
Tako bo bistro oko Ivana Pavliča
še dolgo sledilo življenjskemu
okolju in pesniškemu peresu, ki
neumorno drsi med vrsticami
njegove beležke.
Posnetek in besedilo:
Viktor Horvat
V Šopek duhteč nje lepote so zbrane
v osrčje ljutomerskih goric,
prav do vrha slikovitega Koga smo
se pripeljali, spet po lepi. gladki
cesti, seveda. Revščino in zaosta-
lost je ludi tu gori temeljito
prepihal novi čas, iz vsake hiše in
kočice je prihajal njegov sveži dih.
V eni od teh prijaznih viničarij
smo presenetili Malčino sestro
Marto in njenega Ludvika. Marta
še do sape ni mogla, ko me je
zagledala in najina topla čustva so
se zlila v prisrčen objem. Fo
tolikih letih se tu gori spel vidiva.
Lepšega količka za srečanje si ne
hi mogli želeli.
Zlata večerna zarja se je razlila
nad ljubke vzpetine, poraščene z
zlatimi trtami, kamor je segel
pogled. Dolina pod nami se je že
zavila v mehko tančico mraka,
mul njo so poslednji žarki dneva
objemali Jeruzalem in Svetinje,
lam. kjer rasle posebna žlahinina.
Z,amak njeno sem strmela v lo
prelesl in globoko zajela njeno
svežino. Med trtami so se veselo
oglašali črički. Kmalu se jim bo
pridružila .še ljubka pesem klopot-
cev in zlila v veličastno hvalnico
materi naravi za njene bogate
daro ve. Ž.e sedaj jih je obetala.
\'rsio let preživljata Marta in
Ludvik svoje počitnice v tem
koščku raja. Za nikjer drugje jih
ne bi zamenjala, pravita. O. tudi
jaz bi svoj dopust odložila tu in ga
še raztegnila do vesele bratve. če
bi le mogla. Podzravljala bi jutra
m zarje večerov, prepevala s ptički
in črički, z obala sladke jagode, po-
kušala sladki mošt. a le tja do
Martinovega, kot se za abstinenta
spodobi...
Posloviti smo se morali od
Staneta in Malči, še isti večer ju je
.Marjan odpeljal nazaj v Morav-
ske toplice. Malka pa je že prej
odložil v Ljutomeru. Slovo je bilo
kratko, da manj boli.
Na vse vetrove se je razšla
velika H an že lova družina, ena
' izmed .sester Milica ludi v Cleve-
land. Njo sla prd nekaj leti
obiskala Marjan in Ludvik. Če ju
bo še kdaj pot zanesla v novi .svet.
upam. da bosta zmogla še ovinek
do našega vetrovnega mesta in do
mene. sem ob slovesu še povzdigni-
la svoj glas. namenjen obema.
Po razgibanem dnevu se nas je
lotila prijetna utrujenost, gosto-
ljubna hiša je prisrčno vabila na
počitek, kdo bi se ji odrekel. Z
.Jelko sva vzeli Milana v precep.
On nerad odstopa z začrtane poli.
vendar je bil počitek prav njemu
najbolj potreben. Malo pa se je dal
še prositi, zaradi lepšega, seveda.
Topla poletna noč, posejana z
milijoni zvezd, pesem neutrudnih
čričkov in blažen mir. Z Marto
sva osveževali spomine, se spreho-
dili skozi čas in dogodke, vesele in
žalostne, i' najinih srcih pa je bilo
prostora le za radost.
Čudovit je moral biti sončni
vzhod, a sem ga prespala, škoda.
Z roso umito nedeljsko jutro se je
kopalo v sončnih žarkih. Kakšen
čudovit razgled se nam je odkril s
tega lepega vrha. Sprehodili smo
se po prijazni vasici, ljubko polo-
ženi vrh zelenih vinogradov, med
sadno drevje, katerega težko oblo-
žene veje so se nam priklanjale do
tal.
Skrbno negovan šolski vrl je
pritegnil našo pozornost. V ponos
je lahko vzgojitelju in učencem.
Marsikaj koristnega se tu nauče.
Ludvik nas je peljal še v prikupno
urejeno lovsko sobo.
Stene krasijo lepe lovske trofe-
je. nekatere ludi zelo redke, ki
pričajo o bogatih loviščih loti
okrog. Na slikah so ovekovečeni
vneli lovci, mnoge je vihra zadnje
vojne odpeljala v večna lovišča.
Prav do lega prijaznega grička je
privršala tisto usodno pomlad tu
se je razbila njena strašna moč,
upajmo za vselej.
Midve z Jelko sva se bolj
navduševali za živo naravo, nati
razkošjem poletja, ki je v vseh
barvnih odtenkih žarela z oken in
vrtov v prelep sončni dan. Jelka,
poglej liste čudovite nagelje! Na
stotine drobnih cvetov se je zlivalo
i' en sam temno rdeč plamen,
kipeč z okna po belem zidu.
Prav lake nagelje si fe dolgo
želim, je vzdihnila Jelka. Če ga še
tako milo gledaš, niti drobni
vršiček se te ne bo usmilil, sem
rekla in korajžno stopila skozi
prelep rožni vrl do ljubke domači-
je. Vsaj pohvaliti sem morala
vzorno negovalko cvetja, če že nič
drugega.
S prijazno gospodinjo smo hitro
našle skupni jezik rožic. Razkaza-
la nama je vse svoje lepotice. Ob
steni ličnega koruznjaka (v njem
suše koruzo v storžih) so kar
tekmovale čudovite begonije, kate-
ra bo lepša. Okoli starega lesene-
ga vodnjaka spet cvetje.
Ne samo enega, še več vršičkov
nagelja je dobila Jelka in še
drugih sadik, pa nič zahvaljeva-
nja. sicer ne bo sreče. Tako je pač
pri rožah, pravijo. Midve sva se pa
vseeno-prisrčno zahvalili. Morda
prav zalo nisem imela sreče z
mojima vršičkoma. Le do Cleve-
landa jima je bila usojena poi
^koda.
Najina spremljevalca sevecjQ
nista čakala, kje pa. saj ko sg
prične ženska seja. je dolga njiva^
Sla smeje pripomnila, ko sva sedi]
že za pogrnjeno mizo. Imenitno
Martino kosilo je bila za sprejem
in žal ludi v slovo.
O, še lo moram omeniti, da iina
Ludvik ludi pesniško žilico ki dobi
tu gori še poseben navdih. V sobici
za goste, kjer .se med prijatelji tudj
katera močna pove, so po stenah
uokvirjene njegove modre in .šega-
ve misli. Seveda sem jih brala in se
ob nekaterih prav vedro nasmeja-
la.
Ko sem bila že nazaj sredi
vsakdanjega dela. me je presenetil
pesnik Ludvik. Njegovi zgovorni ^
verzi so se radovali našega sreča-
nja in me vabili spel na prelepi '■
Kog. Počastili so tudi vse rojake,
kalerih srca in želje se vračajo na '
la čudovit košček slovenske žem-
ljice. Poslovili smo se od več kot
prijaznih gostiteljev s toplo željo,
da bi se tu gori .še kdaj srečali
Prelepi cvet za moj šopek, opojno
duhteč. kot poletno sonce žareč, se
je po tolikih letih prav zame
razcvetel. Iz daljne tujine sem
morala priti, da sem ga uzrla in
•zaprla v srce.
Kaj. Milan, za kolikšno lepoto
bi bili prikrajšani, če bi že sinoči
drveli naprej. Samo hudomušno je
prikimal, saj menda vem, da ima
>)vajeli« v rokah in s tem je bilo
povedano vse.
V	daljavi se je zasvetil srebrni
pas reke Drave, dobre, zlate reke,
ki pripravi na milijone kilovalnih
ur električne energije letno za
boljše in lepše življenje naših ljudi
Koliko milijonov pa je še shranje-
nih v njenih bistrih vodah.
Mesto Ormož se je razvilo, da le
kaj. Sladki Ormož, mu pravijo,
saj bo v kratkem zrasla v bližini
velika sladkorna tovarna. Takrat
ho moralo prostrano Ptujsko polje
rodili mnogo sladke pese; naselju
Hajdina pri Ptuju bodo morali
najti sodobnejše ime, vse v duhu
časa in potreb. Jaz pa imam
vseeno rajši cvetočo ajdo in čebelic
njen sladki med.
V	starodavnem Ptuju se prav
tako nismo ustavljali, a sem videla
dovolj, kako je zrasel. Slikoviti
grad mora že krepko usmeriti
svoje stare oči v daljavo, da lahko
objame vso svojo posest. Novi
temelji odkrivajo stare umetnine
nekdanje cvetoče Poetovie. Me-
stni muzej je bil že pred leti poln
dragocenih izkopanin.
Po kratkem posvetovanju smo
se odločili za naslednji postanek
grad Trakoščan. Zavili smo na
jug proti Halozam na hrvaško
stran. Cesti ni bilo kaj reči, , tudi
vreme je bilo naklonjeno.
Spet so spregovorili moji spomi-
ni. Nedaleč odtod stoji na strmi
skali nad Dravo ponosni grad
Bori. Kako rada bi ga obiskala, si
ogledala njegove prostore. V njem
je sedaj privlačno gostišče in s
svojo čudovito okolico privablja
številne obiskovalce.
Pred dobrimi tremi desetletji pa
je grad videl žalostne prizore. V
njem je bila zadnja postaja za
premnoge slovenske mučenike. Tu
je bil tri mesece zaprt moj brat
Ivan. Ves droben in bolehen,
komaj šlirinajsi let je štel, ko so go
Nemci odpeljali. Na letakih, kjer
je pisalo »Učimo se nemško« je
namesto nemško napisal »rusko«.
Seveda je bil to za nadute
Nemce že strahoten greh. Vsaki
leden sem ga obiskala, mu vozilo
hrano. Dolga pot s kolesom
pozno v hladno jesen. Nismo
upali, da ga bomo še kdaj videli.
so ga nazadnje le izpustili.
Naša rojakinja o vtisih
v stari domovini
UREDNIŠTVU TEDNIKA !
Moji znanci v Mariboru imajo na Kogu vmograd in vikend, tja
mod letom pogosto zahajajo, že vrsto let pa tam gori z ženo preživ-
ljava letni dopust.
Ob lanskoletnem dopustu naju je tam gori obiskala ženina
prijateljica iz otroških let in daljnja sorodnica, ki že vrsto let živi v
Združenih državah Amerike. Nad lepoto Koga in njegove okolice je
bila tako navdušena, daje po povratku v ZDA o svojih vtisih v stari
domovini med drugim posvetila daljši članek tudi o Kogu in o vtisih,
kijih je od tam odnesla. Te člankeje potem objavljala v nadaljevanjih
v listu VF.STNIK SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED-
NOTE. ki izhajav menda v Chicagu. Zadnje nadaljevanje je izšlo 7.
marca 1979. te izrezke mi je poslala. Ker so v sestavku tako lepo
opisane Slovenske gorice in ptujska okolica, vam pošiljam članek za
objavo v vašem Tedniku. Članek lahko po potrebi korigirate in čeje
primeren za objavo, ga objavite; v tem primeru vas prosim, da mi po
objavi pošljete dva izvoda Tednika, da bom lahko en izvod poslal
avtorici v Ameriko. Tovariško vas pozdravljam
Ludvik Skaza, Goriška 8
Maribor
Predlog smo z razumevanjem sprejeli in objavljamo del ses-
^vka. ki govori o naši neposredni okolici._Uredništv^
Grad Bori kraljuje nad Dravo, posnetek aprila 1979	Foto: R
iNa pokopališču pri Tomažu pri Ormožu smo 14.
avgusta pokopali vsem znano in priljubljeno
sovaščanko Rozo Vrabl, staro 82 let.
Iz premoženjskega vidika bi lahko rekli, da je
bila sirota, a po svojih delih velika žena in najboljši
zgled vsem mačeham. Koje prišla v zakon (bila je
24 let poročena z vdovcem Jožefom Vrablom. kije
pred 21 leti umrl. predtem je ležal 8 let težko bolan
v postelji) — je našla troje malih otrok: Mirko,
Angelo in Mimiko, ki jim je postala skrbna in
ljubeča mati. Sama je imela hčerko Miciko, v
zakonu pa sta se ji rodili še dvojčici Marjeta in
Magdalena. Posestvece je bilo majhno z 39 ari
zemlje in ni bilo lahko preživeti tako številne
družine. Bila pa sta oba izredno delovna in skrbna
ter poštena, možje bil izučen sedlarstva in takoje s
pomočjo tega znanja prinesel tudi kak dinar ali
živež k hiši.
Roza ni bila samo dobra mati svojim otrokom in
pastorkam, odgojila je še več tuje dece. Tako je
Jožef Kokot živel pri njej od 3 mesecev starosti pa
vse dotlej, ko si je bil sposoben sam zaslužiti kruh.
Danes je ugleden strojni ključavničar v Kropi.
Mali sirotici Malika in Verica Kolmanič sta tudi
zrasli iz najhujšega pri Rozi. Vnukinja Olga. kije
danes višja medicinska sestra, je od prvega dneva
starosti živela pri njej: vnuk Vlasko je bil pri njej 6
let. pa tudi vsi ostali vnuki, ki jih je bilo skupaj 14.
so se zelo radi zadrževali pri njej. Se ni dolgo lega.
koje pripovedovala, da je imela 27 let šolarje v
hiši. Vse je vzgc^ila vpoštene in marljive ljudi, ki
jih imajo povsocf. kjer del^o. radi in jih cenijo kot
zanesljive in sposobne. Saj 3 od njih delajo v
zdravtvu.
V	soboto 12. avgusta dopoldne le še govorila z
njo dobra soseda Jožica Slana, memem koje prišla
pogledat, če mogoče Roza ne potrebuje kake
pomoči ali česa iz trgovine. Ko se je popoldne ob
15. uri vrnila, je šla zopet pogledat k Rozi, a jo je
našla v kuhinji na tleh mrtvo. Na štedilniku je bilo
že vse pripravljeno za kuhati in vratca štedilnika so
bila odprta, naibrž je mislila zakuriti, a nit življenja
seji je pretrgala. Takoje sklenila svoj delovnik, ne
da bi bila komu v breme.
Ko se sedaj od nje poslavljamo, se ji najlepše
zahvaljujemo za vse, kar je v svoji dobroti in
požrtvovalnosti plemenitega storila svojim in
drugim, pomoči potrebnim otrokom. Bila je dobra
državljanka ki se je zavedala svojih dolžnosti in
bila zgled poštene, rodoljubne žene. Njena hišica
je bila kot hišica iz pravljice in njene gredice so
ostale brez bilke plevela.
Prejemala je ou svojega 75. leta kmečko pokojnj-
no in tudi otroci so lepo skrbeli zanjo. tako. da je
večer svojega življenja v miru in zadovoljstvu
uživcia. V največjo pomoč pa ji je bila soseda
Jožica Slana, za katero so užaloščene hčerke
Rozine povedale, da ji njene dobrote ne more
odtehtali niti zlato njene leže. niti ji one ne bodo
mosle biti nikoli dovolj hvaležne.
Tako huba Roza. spočij se v blagi slovenski
zemlji. Odšla si brez slovesa, zato le imamo v
sptiminu nasmejanega obraza in dobrotnih oči in
laka živiš z nami dalje.
V	imenu krajevne skupnosti se je od rajne
poslovil Ciril Meško. njegove besede so vse navzo-
če ganile do solz.
Erna Meškova
Zadnje dm avgusta in sedaj
v začetku septembra je pred
vsemi papirnicami in knjigarna-
mi izredno živahno, v prodajal-
nah samih pa velik drenj, saj je
treba kupiti učbenike in druge
šolske potrebščine od osnovnih
šol navzgor.
Pred dnevi sem slučajno
slišal razgovor dveh mamic pred
poslovalnico Mladinske knjige v
Ptuju, nasproti trgovine Volan.
Po stari navadi sla tožili koliko
danes stanejo šolarji, da je vse
tako drago, saj je iz leta v leto vse
dražje, tudi šolanje. Ko sla si
med fK^govorom oglejevali izlož-
bo. je ena dejala: »Ko bi vsaj
poleg teh razstavljenih knjig
imelFše zapisano ceno, da ne bT
bilo treba človeku v prodajalno
med tisti drenj spraševat koliko
slane«.
Prisluhnil sem temu pogo-
voru m zazdelo se mi je prav, da
bi bilo za kupca ugodnejše, če bi
poleg knjige bila navedena tudi
cena. No, morda bodo tako
mislili ludi prodajalci? F. Meško
K lepo aranžirani izložbi knjig bi
najbrž bilo zanimivo onpl^ti ^
cene	Foto: K. Zoreč
f BDMIK ~~	^^^
TELESNA KULTURA IN SPORT - 11
PP Drava-Velenje
j^olcometna ekipa PP Drava bo v soboto 8. septembra v novi sezoni
fvič nastopila pred domačim občinstvom. V goste prihajajo novinke v
P: skupini druge zvezne rokometne lige. Vendar pa so Ptujčanke in
ralk^ Velenja stare znanke iz republiškega tekmovanja. Velenje je lani
jl^gvo izločilo iz pokalnega tekmovanja, na prve nastope v zvezni
ptiurenci pa so pravgotovo dobro pripravljeni. Zato se nam obeta
^iinivo srečanje za prvenstvene točke.
Igralke ekipe PP Drava v novi sezoni: od leve stoje: trener Ante Djurič,
Galif» Cuš, Ivančič, Čeme in Tomažič; od leve čepijo: Kučko, Farič,
Kmetec, Sitsenfrai in Lepej. Na fotografiji manjkajo Krivec, Novak,
Kranjc in Mumlek ter pomočnik trenerja Peter Štarkl (foto B. Rode)
Avgust Trstenjak iz Ormoža prejema priznanje
Plavanje slepih
in slabovidnih
v soboto 25. avgusta je bilo
v Dolenjskih toplicah 12.
republiško prvenstvo v plava-
nju vseh društev slepih in
slabovidnih Slovenije. Vreme
nam ni bilo preveč naklonje-
no, ker je močno deževalo in
tudi mrzlo je bilo. V 50 metr-
skem bazenu pa je bila voda
nad 25 stopinj topla, tako, da
so se tekmovalci plavalci še
kar dobro počutili. Tekmova-
nje in organizacija je odlično
uspela.
Naše ptujsko medobčinsko
društvo slepih in slabovidnih
se je zelo lepo uvrstilo v
rezultatih. In sicer: Silva
Dimič, Majšperk 11 v »A«
skupini je zasedla prvo mesto
in osvojila najvišje priznanje,
ter zlato medaljo. Nadalje so
dosegli naši člani v hudi
konkurenci med 27-timi tek-
movalci 9. 10. 11. 13. in 14.
mesto in ekipno 6. mesto.
Zanimivo pa je, da je izmed
11. odbornikov našega društ-
va. tekmovalo kar 7 članov
odbora medobčinsko dr. si. in
slo. Ptuj in s tem pokazalo
lepe sposobnosti v športnem
udejstvovanju.
Veseli in zadovoljni smo
teh rezultatov.
Pokrovitelj 12. republiške-
ga prvenstva v plavanju pa je
bila »Krka^' Novo mesto in
ostale okoliške delovne orga-
nizacije. Želimo si še več
takih uspelih srečanj.
Besedilo in posnetek:
Rudi Rakuša
MUHASTI TRIGLAV BOGATI
SPOZNANJA PLANINCEV
v okviru prireditev ob praznovanju 50. obletnice
delovanja Planinskega društva Poljčane je to društvo
organiziralo v dneh 24. in 25, avgusta, dvodnevni izlet
s ciljem na vrhu Triglava. Skupno se je izleta udeležilo
40 ljubiteljev planin iz Poljčan in širše okolice. Med
najmlajšim, ki je štel komaj 10 let in najstarejšim ude-
ležencem je bilo razlike 46 let pa vendar je vladala slo-
ga in prijateljstvo kot bi jih prav vsak med njimi štel
toliko kot je potrebno za odhod na odsluženje voja-
Jkega roka. No saj veste, to je čas ko ljubezen prema-
mie vse težave.
Na Triglav so se želeli povzpeti po poti prek Rud-
nega polja na Pokljuki in to z južne strani. Žal so mo-
rali ta načrt že po prvih resnejših poskusih opustiti, saj
jim vreme ni bilo naklonjeno. Kar dobre tri ure so
tako nadaljevali pot do Vodnikovega doma na Velem
polju. Tukaj so se okrepčali si nabrali novih moči in
pot nadaljevali še dve uri^ ko so se ustavili pred planin-
sko kočo na Doliču. Kljub temu, da so tukaj našli že
veliko število somišljenikov, ljubiteljev planin, prosto-
ra pa je bilo malo, je prijazna oskrbnica doma tudi za
40 poljčanskih planincev našla prostor kamor so se
stisnili do naslednjega dne.
V soboto, 25. avgusta so se ponovno namenili v
osvaj^pje našega gorskega kralja Triglava. Ko so že
dosegi višino okoli 2000 metrov, jih je zajel pravi sne-
žni metež. Niti velika volja, kondicija in vztrajnost
niso pomagali. Morali so se vrniti v dolino s polovič-
nim uspehom.
Kljub temu, da tokrat niso uspeli,,osvojiti", Tri-
glava, pa so si bili vsi udeleženci pohoda enotni, da je
bila to najdragocenejša šola v naravi, saj so se srečali z
mnogimi spoznanji, tako o opremljenosti ljubiteljev
planin, težavnostnih pogojev osvajanja planinskih
vrhov v slabem vremenu in Se kaj. Ob tem pa niso
obupali. Nove izkušnje bodo s pridom izkoristili že ob
prvi priložnosti, saj začrtanega cilja niso opustili, pa
čeprav bo potrebnih še več poskusov. Pomembno je
učiti se in vztrajati.
Viktor Horvat
OB sa OBLETNICi PO POUČANE
Srečanje slovenskih
planincev na Boču
K številnim letošnjim svečanostim, ki jih praznuje PU Poljčane, eno
najbolj prizadevnih in aktivnih društev v Sloveniji, bodo dod^i Se eno,
prav gotovo najpomembnejše. Planinsko društvo Poljčane bo v sode-
lovanju s Planinsko zvezo Slovenije organiziralo tradicionalno, tokrat že
11. srečanje slovenskih planincev. Srečanje na Boču bo v nedeljo 9.
septembra in pomeni samo priznanje več prizadevnemu PD Poljčane, )ci
prav letos praznuje tudi 50. obletnico delovanja in obstoja razglednega
stolpa na vrhu Boča, ki je prav po njegovi zaslugi dosegel nadmorsko vi-
šino 1000 metrov.
Se en pomembni dogodek bo na dan srečanja slovenskih planincev na
Boču. 9. septembra dopoldne bo pred obnovljenim planinskim domom na
Boču osrednja proslava, svojemu namenu pa bodo predali tudi dom. Za
njegovo obnovo so člani PD Poljčane vložili veliko ur prostovoljnega dela
pa tudi sredstev. O prizadevnosti poljčanskih planincev ni potrebno
ix)sebej pisati, saj jo med drugim potrjujejo tudi z najvišjimi občinskimi,
republiškimi pa tudi zveznimi priznanji za dosežene delovne pa tudi
tekmovalne rezultate v minulem obdobju.
Da je Boč že kar sestavni del življenja mladih in tudi starejših prebi-
valcev Poljčan in širšega okolja potrjuje tudi podatek, da skoraj ni dneva,
zagotovo pa ne tedna, da se na Boču ne bi zbrala večja skupina
navdušenih planincev, ki ne prihajajo sem samo na oddih, ampak si kaj
kmalu najdejo delo. Postoriti je potrebno marsikaj, od čiščenja okolja,
označevanja poti, pospravljanja za „pozabljivimi" nedeljskimi obisko-
valci pa tudi značilno gorsko favno in floro je potrebno ohraniti. Vse to
pa zahteva celega planinca. V Poljčanah znajo za to še posebno dobro
poskrbeti, saj je Mladinski odsek planinskega društva med naialctiv-
nejšimi v Sloveniji.
Na osnovni šoli v Poljčanah je kar dve tretjini učencev včlanjenih v
društvo. Enako uspešno delujejo starejši planinci, saj ugotavljajo, da je
vsak tretji prebivalec Poljčan tudi član tamkajšnega planinskega društva,
ki se lahko ponaša tudi s tem, da je sposobno organizirati velika
tekmovanja in srečanja. To bodo v nedeljo 9. septembra zopet potrdili.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Razgledni stolp ostaja osamljen samo ob shibem vremenu, sicer pa ga
obiskujejo planinci iz vse Slovenije pa tudi zamejstva.
S ptujskimi planinci
po Notranjskem
Skupina starejših planincev iz Ptuja, ki se ji je pridružilo nekaj
mladih, je v okviru rednih mesečnih izletov, bila tokrat na Notranjskem
Snežniku. Čeprav dolga, je vožnja hitro minila in že smo bili v Pivki, kjer
smo zapustili reško magistralo.
Ko smo ob robu kraške planote prispdi do Zagorja, smo se ob pogle-
du na ostanke starega gradu Kalce spomnUi nekdanjega lastnika, pesnika
Miroslava Vilharja in njegove pesmi „Zagorski zvonovi" ter pisatelja
Frana Levstika, ki je bil na gradu domači učitelj.
Od Ilirske Bistrice smo se pričeli spenjati po gozdnatem p)obočju Sne-
žnika ter med bujnim rastlinjem in cvetjem prispeli do planinskega doma
na Sviščakih, 1242 m nad morjem. Od tu je skupina kljub dežju nadalje-
vala pot na vrh Snežnika, 1796 m.
Po njihovem povratku smo nadaljevali vožnjo skpzi prostrane snežni-
ške gozdove proti Mašunu in Leskovi dolini do gradu Snrfnik, kjer smo si
ogledali zanimivo notranjo opremo in lovsko razstavo. V nadaljevanju poti
nas je vodič opozoril na mogočem spomenik na Ulaki, postavljen v spomin
na trpljenje ljudi iz Loške doline med NOB, dalje nas je opozoril na jiarti-
zansko letališče pri Nadlesku, odkoder so odvažali ranjene borce, ter nas
seznanil o prvi in drugi republiki v Loški dolini po prvi ter med drugo sve-
tovno vojno.
Med „čarovniško" Slivnico, Javorniki, ob Cerkniškem jezeru, smo
skozi Cerknico, Rakek in Unec kaj hitro prispeli na avto cesto in krenili
proti domu. Čeprav vreme ni bilo ugodno, nam je izlet ostal v lepem spo-
minu. Tudi ta izlet je pripravil in vodil Lipe Izlakar.	R. Rakuša
V ozadju Snežclt^ v megli in dež]
TRIDESET LET ROKOMETA V PTUJU
Zametki rokometa v Ptuju se-
gajo v sezono 1948/49, ko so bili'
storjeni pionirski koraki. Naredili
so jih dijaki ptujske gimnazije z
velikim rokometom. Njihov vo-
dja je bil Jože Anderlih. Sočasno
so veliki rokomet pričeli igrati tudi
v ptujski vojašnici pod vodstvom
starešine Pelajiča. Po uspešnem
^fetku je na pomoč priskočila
'fdi Fizkultuma zveza Slovenije
'"pomagala pri ustanovitvi prve
^^'Pe, kije nosila ime Ptuj. Jeseni
'^ta 1950 se je preimenovala v
rokometni klub Petovio ter prvič
nastopila v uradnem slovenskem
tekmovanju skupaj s Krimom,
Slovanom, Enotnostjo in Milič-
nikom iz Ljubljane ter Poletom iz
Maribora in Kladivarjem iz Celja.
Prva žarišča rokometa v naši re-
publiki so tako bila v Ljubljani,
Celju, Mariboru in Ptuju. Ptujski
predstavniki so leta 1949 sodelo-
vali na ustanovnem občnem zbo-
ru Rokometne zveze Slovenije, ki
je bil na Taboru v Ljubljani.
Zveza je ptujskim rokometašem
podarila tudi prvo opremo. Leta
1952 se je rokometna ekipa pri-
družila športnemu društvu Drava
in izvolili so prvega predsednika.
To je bil Rudi Košir.
V sezoni 1952/53 je ekipa
Drave nastopala v tekmovanju z
društvi s štajerskega območja in
društvi in sosednje Hrvatske. V
tem času se v Ptuju prične tudi
ženski rokomet. Leta 1953 se je
prvič pričel igrati mali rokomet in
v tem letu je bila v v Ptuju prva
nočna tekma pod priročno razs-
vetljavo na Titovem trgu. Tega
večera je bila tudi prva tekma
žensk, seveda bolj v namen po-
pularizacije rokometa, med dve-
ma ekipama Poleta iz Maribora. V
drugi ekipi je takrat nastopila
prva Ptujčanka Zora Jelinek, ki je
kasneje postala steber ženske ro-
kometne ekipe v Ptuju. V tem letu
prejme ptujski rokomet prva dva
izšolana vaditelja. To sta bila
Zdravko Vihar in Milan Zupane.
Leta 1954 zasledimo prvi nastop
ženske ekipe v tekmovanju, v ka-
terem so sodelovale še Svoboda iz
Ljubljane, Proletarec iz Zagorja.
Rudar iz Trbovelj in Polet iz
Maribora.
Leta 1955je rokometno društvo
štelo te 49 članov, predsednik pa
je postal Bogomir Vodopivec, ki
ga je prerana smrt iztrgala iz ro-
kometnih vrst. Zamenjal gaje Adi
Šarman, igralka Irena Murko pa
postane članica slovenske re-
prezentance. Leta 1957 tokomet-
no društvo Drava šteje že 67 čla-
nov in ustanovijo pionirsko in
mladinsko ekipo. Veliko delovno
zmago beležijo 10. oktobra 1958,
ko je funkcionarjem in igralcem
uspelo zgraditi današnji roko-
metni stadion, kije kasneje doži-
vel še manjše spremembe. V tem
času dosegajo prve tekmovalne
uspehe, članice so v republiškS Ugi
osvojile drugo mesto, člani in
mladinci uspešno nastopajo v
podzvezi. pravtako mladinke in
pionirji. Prve rokometne sodnike
je Ptuj dobil leta 1959. To so bili
Turudič. Šarman. Jelinekova.
Bedrai. Zupane in Koren. V tem
leti j -^la,; rokomet popolnoma
zji-enk velikega, k; smi ga
opustili. Ženska vrsta je leta 1961
postala republiški prvak, v kvah-
fikacijah za prvo zvezno ligo pa ni
uspela. Adki Šarman je leta 1968
postal častni predsednik društva.
V tem letu je iz objektivnih raz-
logov razpadla ženska rokometna
ekipa. Va nslednjih letih je bil
poudarjen,oški rokomet, ki se mu
je pod vodstvom predsednika
Rankoviča ter trenerjev Gašper-
šiča in Križeja uspelo uvrstiti v
repubUško ligo, vendar je ekipa
kmalu izpadla iz lige. To je za
ptujski rokomet pomenilo začetek
črnega obdobja brez dosežkov.
V rokometnem klubu Drava so
v letu 1975 pričeli skoraj na novo s
sistematičnim delom. Zozirom na
tradicijo in uspehe so dali oou-
darek delu z žensko ekipo, moško
pa glede na .spremenjen sistem
razpustili, saj je nosilec moškega
rokometa postal Ormož. Tekmo-
vati so pričeli s članicami, mla-
dinci in mladinkami. Že v prvem
letu so članice prve v podzvezi,
naslednje leto so mladinke
osvojile prvo mesto v vzhodni re-
publiški ligi in leto kasneje postale
republiške članske prvakinje ter
se uvrstile v severno skupino
druge zvezne rokometne lige. To
je pravgotovo največji uspeh
ptujskih igralk. Mladinci so v
minuli sezoni osvojili prvo mesto
v vzhodni republiški ligi. Veliko
preiskušnjo v zveznem tekmova-
nju so članice uspešno opravile in
,s šestim mestom dosegle uspeh, ki
ga pred začetkom nihče ni pri-
čakoval. Ta uspeh je vzpodbuda
za nadaljnje delo v klubu, zlasti z
mladimi na osnovnih šolah, saj so
uspehi odvisni od kvalitetnega
naraščaja.
Takšen je torej kratek krono-
loški pregled tridesetletnega dela
na pc^ročju rokometa v ptujski
občini. Seveda ob tem nismo za-
jeli množico zanesenjakov, ki so
žrtvovali veliko prostega časa in s
samoodp>ovedovanjem dosegli to
kar je rokomet v Ptuju danes.
Vsak je v rokometni mozaik
vgradil del sebe, na' dosežke so
lahko ponosni, to pa je hkrati
velika obveza tistih, ki danes na-
daljujejrr njihovo delo.
' kotar
predsednik Rudi KoSIr (foto B. Rode)
S	' ^
mladincev (foto B. Rode
12 - NAŠI DOPISNIKI
6. september 1979 —
Izza obzorja se dviga oblalc
nezaupanja
Pred mano leži odprto pismo, ki
ga je pred nedavnim prejela mama
od svoje begajoče hčerke. Oči so
uprle v lepo oblikovane črke, ki
razkrivajo njeno toplino, hkrati pa
pretresljivo spoznanje, kaj pogreša
doraščajoča mladina.
lJUBA MOJA MAM 11
Oprosti, ker ti nisem prej pisala.
Ne skrbi. Z menoj je vse v redu.
Spoznala sem, da človek kroji svojo
modo sam. Dolgo sem begala od
doma. Ne od tebe. Iskala sem ne-
kaj,^ kar sem našla.
Življenje je čudno in teško ga je
razumeti. V teh nekaj dneh sem se
naučila veliko. Živim v bedi in
pomanjkanju. Tu sem srečnejša,
ker sem v družbi enak z enakimi.
Nihče me ne preganja. Spoštujem
kruh, ki sem ga nekoč nenačetega
metala v koš.
Hudo mi je za znanci. Njihovo
moč izčrpa jo tovarniški stroji, jih
hromijo, dajo prazni, prazni.
Mami! Žalost nič ne pomaga.
Misliti morava na dobro in dobro
nama bo povsod. Motili sva se, da
je v kratko ostriženih laseh, šolah
in elegantnih oblekah vse. Poznaš
očeta, kako ponosen je na hišo in
krut do tebe in mene. V grob sije ne
bo mogel odnesti. Kaj mu poma-
gajo milijoni, kijih je vlagal vanjo,
medtem pa so njegova čustva hro-
mela, da je postal neusmiljen še do
sebe. Ne pozna ljubezni. Midve jo
poznava. Na svetu ni takšne mate-
re. Dobra si in razumna!
Pogrešam očetovo ljubezen.
Tolažim se zaradi tvoje, kije toliko
večja. Nudila si mi veliko. Preveč.
Hvaležna sem ti. Oprosti mi, ker ti
delam skrbi. Vse imam rada. Ti si
vedno na prvem mestu.
Pozdravi Jasno, edino v njej se
skriva toliko vsega, kar drugi ne
vedo. V kratkem pridem domov.
Pogovorili se bova o vsem zaradi
česa nama je težko.
MAMI TI SI MI VSE NA
SVETU!
Vedno samo tvoja hčerka
Vesna!
Takih Vesn je še veliko. Spoz-
nanjmla so prazni njeni upi, da so se
njena prizadevanja izjalovila, je
obupana znova in znova iskala za-
vetje v begu.
Živela je v družini, kije bila vse
prej kot enotna. Njen oče je delal v
tujini. Mamajije nudila vse. Tudi z
materinsko ljubeznijo ni nikoli
varčevala in prav ta ljubezen, ji bo
pomagala, jo bo rešila.
Oče je prihajal na obisk. Prina-
šal hčerki avtomobilčke, pišiolice,
vzgajal jo je v duhu dečka. Dokler
še ni kazala zunanjih znakov dek-
lištva,jo je imel rad. Ponosen je bil,
ko je za njim ponavljala kletvice in
jo k temu še spodbujal.
Ko je bila hiša postavljena, se je
vrnil. Vesna se je razvila v lepo
postavno dekle. Nič mu nikoli ni
bilo prav kar je storita. Postajal je
bolj in bolj nasilen in nepopustljivo
krut v svojih zahtevah. Njen no-
tranji svet se je razdvojil. Edino
rešitev je našla v begu, ni bežala
samo pred pijanim očetom, bežala
je pred seboj in ta beg je v njej
povzročal še večji nered.
Naletela je na starejšega moža-
karja, ki je take begajoče deklice
zbiral okrog sebe, jih vabil na svoj
dom, kjer so se z njim zabavale s
kupico v roki. Bila je edina med
njimi, spolno še nedotaknjena. Ko
ji je alkohol vzel vso moč, jo je
pograbil v naročje in odnesel v
.spalnico. Nemočna se je branila,
kričala, ga prosila. Za vse je bil
gluh. Zmagoslavno je prišel med
ostala dekleta in ponosno pona-
vljal: »Pa sem jo ščinkovko, pa sem
jo ščinkovko, pa sem jo...<<
Drvela je še globje in globje.
Spoznala je čuden svet, omamljala
je bolečine v mamilih. Zdravila se
je in skoraj popolnoma ozdravela.
Našla je fanta, ki ji je vračal lju-
bezen. Oče jima je obljubljal, da
dobila zadnjo sobo v stanovanju
kjer živijo, če se poročita. Gradila si
je na teh praznih obljubah svojo
prihodnjost. Načrtovala je, kako
bo opremila sobo še preden pride
mož iz vojske domov. Delo je iz-
gubila, ni vedela, da so bila vsa
dekleta, ki so bila sprejeta takrat
kot ona v Perutnino le sezonsko.
Vztrajala je ob tekočem traku,
odprte roke so glasno govorile,
koliko moči in jjoguma, samoza-
vesti in potrpežljivosti ji Je dalo
delo, ki ga ni bila vajena. Čutila je,
da pripada družbi, daj i je potrebna.
Izgubila je pogum, bala se je na
novo spoprijeli s kruto vsakda-
njostjo, ki ji je prinašala le nego-
tovost. Pogrezala se je vanjo.
Morda bi vzdržala, če bi ji oče
pomagal. Njegovo pomoč je najbolj
potrebovala, prav zalo, ker ji je bil
daleč in tuj. Ni je hotel ali je ni
mogel razumeti. Njuna svetova sta
različna. Oče živi v nenehnem
strahu v dvomih in nejasnih pred-
stavah o ljudeh okoli sebe. Misli da
so hudobni in nevredni, obsoja in
zaničuje, ne prizanaša ženi, še manj
hčeri, kiji je grozil, da jo bo ubil.
Vedno jo je imenoval: »Narkoman
ostane narkoman«. Ni ji podal roke
na strm i poti, kjerje toliko o vir in še
jih sam postavlja. Moči so ji po-
pustile. Bežala je, še vedno beži, še
vedno išče, da si najde sebi enake.
Tukaj kjer je živela ni imela prija-
teljstva. Marsikdo je ludi mene
prepričeval: »Z njeno družbo si
kvarfS ugled.« Verjela sem, da ji
mož zadostuje, da me več ne po-
trebuje.
Potrebovala je nekoga, da jo
sprejme takšno kot je, da jo vidi
takšno kot želi biti, da jo ima rad
zaradi nje same. Ni bilo več neko-
ga, ki bi ji znal zatrjevati, da
obstaja zanjo sreča, da zanjo mora
potrpežljivo živeli in zasijala bo
njena zarja z vsem svojim bliščem
spoznanja, da je potrebna in ljub-
ljena.
Prišla bo do spoznanja, takrat se
bo ludi njeno jutro zasvitalo, izza
obzorja se bo dvignil oblak nego-
tovosti in utonil v zaupanju, ki gaje
najbolj potrebna od vseh nas. ki
smo ji dolžni z razumevanjem po-
magati.
ERIKA ZUPANČIČ
Mladost je le ena
Iz dneva v dan opažamo vse
hitrejSi ritem življenja, to se vidi
tudi na naSih cest^, saj imamo vse
hitrejša prevozna sredstva. V
nekem smislu se to prenaša tudi na
mlade, na njihove želje, da bi vse
hitreje drveli po cestah. Zato iz
dneva v dan vidimo tudi vedno več
mladih na hitrih in nevarnih mo-
torjih. Ljudje jih občudujejo in to
jim je všeč, počenjajo še večje
akrobacije na cestah.
Toda ob tem se kaj lahko zgodi,
da ob taki brezglavi hitrosti pride
do nesreče. Premalo se zavedamo,
da je življenje le eno, zato ga mo-
ramo čuvati. Tega se ti mladi fantje
morajo bolj zavedati, ne gre samo
za njihova življenja, temveč tudi za
življenja drugih ljudi. Zato več
discipline, spoštovanja prometnih
predpisov in manj brzine in
akrobacij na naših cestah.
Besedilo in posnetek:
D. Ris
Koruza vredna zlata
Zadnja leta je pri nas in v svetu vse večje pomanjkanje koruze,kjj.
dosega vsega spoštovanja vredno ceno, obenem pa povzroča vse vefi
zaskrbljenost pri potrošnikih, zlasti farmah in mešalnicah krmil.
Vsi pridelovalci si želijo, da bi koruza letos kar najbolje obrodila,d,
bi naši kmetovalci pridelali kar največ častne krme za prašiče in bi sten
pomagali premagati krizo, kije trenutno na področju potrošnje mesa.To
ne bi bilo v korist samo pridelovalcev in potrošnikov krme, temveč tui
v zadovoljstvo potrošnikov mesa.	F. MeJkc
Sodoben način ličkanja na eni od kmetij v Slovenskih goricah i
lanskem letu, upajmo, da bo letos prav tako dober pridelek
Foto: Konrad Zoret
Destrnik, 21. avgusta 1979:
Elizabeta Novak, Janežovski
vrh 39; Erna Murko, Vintarovci
22; Štefan Lenart, Destrnik 31;
Franc Hamenšak, Jeneževski vrh
49; Kristina Caf, Vintarovci 72;
Milena Anžel. Kvedrova 3.
DES, 23. avgusta, 1979:
Kamilp Kronvogel, Crmlja 7;
Anton Cuš, Kicar 119; Milan
Berghaus, Trg svobode 3; Leo-
pold Vodušek, Podlože 7; Drago
Babšek, Majšperk 30; Stanko
Peteršič, Domava 72; Franc
Rižnar, Polenšak 41; Alojz Petro-
vič, Pacinje 20; Ivanka Koletnik,
Gruškovec 78; Jože Peršuh, Žu-
pečja vas 49; Edi Poharič, Za-
družni trg 8; Milan Štraus, Do-
brina 60.
Sela — Dolena, 23. avgusta
1979:
Jakob Blažek. Sela 2; Henrik
Potočnik, Sela 30; Jožefa Sitar,
Barislavci 8; Roza Zaje, Sela 34;
Franc Narat, Trnovci 21; Maks
Čoh, Barislavci 22.
Merkur Ptuj, 28. avgusta 1979:
Ibolka Babosek, Rabelčja vas
nh.; Olga Koletnik, Pobrežje 91;
Jožica Kozina, Zagrebška 107;
Greta Herak, Kicar 136; Majda
Kramberger, Ziherlova pl. 20;
TGA Kidričevo, 30. avgusta
1979:
Vlado Grobelšek, Preša 6; Da-
nici Koletnik, Kajuhova 1; Jože
Kramberger, Lovrenc 27; Maks
Tominc, Apače 240; Ivan Fišer
Slape 29; Ivan Kosi, Vel. Nedelja
1; Franc Plohi, Zamušani 8; Dra-
go Arnuš, Kidričevo 10; Erika
Meško, Prešernova 1; Marjan
Kovačec, Ziherlova pl. 13; Bo-
goslav Brankovič, Kidričevo 82;
Boro Bulatovič, Kidričevo 13/a;
Edvard Dobnik, Sp. Hajdina 46;
Milan Plajnšek, Reševa 26; Borut
Srečkovič, Rajčeva4; Janko Letič,
Popovci 21; Romana Mertuk,
Trnovci 20; Ivan Vincetič, Maci-
nec 33; Vlado Gregorec, Podgorci
28; Franc Arnuš, Pacinje 39; Emil
Verblač, Kidričevo 13; Milan
Vrabl, Zg. Hajdina 36; Bojan
Stanič, Mihovci 7/a; Vili Soštarič,
Kidričevo 9; Dušan Kovačič,
Kidričevo 14; Franc Kajsesber-
ger, Cifarjeva 26; Vjekoslav Fur-
jan, Kidričevo 13/a; Marjan Ko-
vačec, Kidričevo 3; Franc Ha-
meršak. Zagrebška 2; Miran Ke-
lenc, Cunkovci 12; Ivan Mazera,
Vodova 4; Branko Šprah, Vo-
Ikmerjeva 4; Jože Jančec, Kidri-
čevo 8; Franc Smohnger, Lovrenc
81; Franc Jazbec, Podlože 121;
Franc Kiselak, Kidričevo 13;
Franc Drevenšek, Soviče 19/1;
Jože Majcen, Kidričevo 15; Janko
Milošič. Kidričevo 9; Franc Taš-
ner, Messtni vrh 89; Ludvik
Škerget, Lovrenc 37; Vincenc
Krajnc, Bukovci 182; Stanko
Drevenšek, Pristava 40; Franc
Pukšič, Formin 59; Alojz Mlakar,
Trubarjeva 13; Srečko Maroh,
Njiverce4; Janko Kirič, Kidričevo
5; Anton Serdinšek, Apače 137;
Martin Krajnc, Lovrenc 41/a;
Štefan Vorginec,' Popovci 17;
Daniel Colnarič, Apače 169;
Slavko Petrovič, Vareja 6.
Posamezniki, avgust 1979:
Anton Rojko, Mestni vrh 22;
Milan Žižek, Mestni vrh 22; Vik-
tor Hliš, Prešernova 17; Hilda
Marčič, Marjeta na Dr. polju
80/a; Slavko Mihohč, Budina
17/a; Ivan Princi, Podlože 73;
Janko Dovečar, Strejaci 27; Mar-
jan Vrabl, Zg. Hajdina 36; Mirko
Medved, Lovrenc 114; Jože Ku-
kovec, Zg. Hajdina 173; Darko
Ferlinc, Kidričevo 3; Franc Šte-
fančič, Kidričevo 20; Martin To-
minc, Apače 105; Franc Korže,
Breg 25/a; Lizika Prelog, Sobe-
tinci 15; Milan Lazar, Kicar 89;
Drago Sakelšek, Videm 10; Jože
Emeršič, Brunšvig 36; Vinko
Zemljič, Krčevina 101; Milan
Travnikar, Kajuhova 3; Ivan
Zemljak, Pobrežje 131; Franc
Petek, Slov. vas 47; Franc Žnida-
rič. Borovci 43; Ivan Kovačič,
Polenšak . 44;Anton Forštnerič,
Cirkulane 56; Marjana Lesjak,
Nova vas 17; Alojz Cuček, Trdi-
nova 18; Ferdo Dolinšek, Pivola
16; Franc Ceh, Podvinci 73; Ma-
rija Lovrenčič, Kokolova ul. 17;
Milan Bogdanovič, Cvetkov trg2;
Stanko Kokol.	Potrč
eva 38; Franc Zivič, Zih. ploščad
18; Ivan Ceh, Kukava 22; Branko
Ambrožič, Zih. ploščad 5; Rudolf
Šampri, Crmlja 15; Štefka Na-
past, Drag. vas 34; Ivan Mlakar,
Slov. vas 58; Aleksander Rebuša,
Kersnikova 17; Milan Herga,
Drstelja 29; Franjo Bezjak, Ul. B.
Kraigera 12; Branko Cajnko,
Nova vas 100; Branko Berghaus,
Dornavska 14; Franc Kramber-
ger, Placar 65; Jože Pajenk, Pre-
šernova 5; Jože Predikaka, Gra-
jena 44; Karel Frangež. Brunšvig
51;ZlatkoGajšek, Vošnjakova 10;
Milica Gajšek, Vošnjakova 10;
Branko Šauperi, Mariborska 32;
Stanko Hriberšek. Hajdoše 86;
Silvo Voda. Ziherlova pl. 2;
Ivanka Mere, Potrčeva 12;
V prenovljeni
osnovni šoli
Ze nekaj dni je poteklo, ko se je bilo treba odpovedati počitniškemu
brezdelju in se zopet vrniti v šolske klopi. Nekateri so ta dogodek pričakali
z veseljem, drugi tudi ne. Med temi drugimi so predvsem starši, saj je bilo
potrebno od dopustov izsušene denarnice še nekajkrat obrniti, da se je na-
šlo dovolj sredstev za nakup šolskih potrebščin, ki so iz leta v leto dražje.
Med tistimi, ki so z veseljem čakali na začetek šolskega leta so prav
gotovo otroci, ki so prestopili prag šole, v kateri se je še pred nedavnim ne-
varno majal strop in so morali svoja znanja pridobivati na zastarelih iiČTlih
v nad 100 let stari šolski zgradbi. Danes je v Prihovi, na območju občine
Slovenska Bistrica, sodobno prenovljena šola, z vsemi potrebnimi učnimi
pripomočki in tudi delovnimi prostori.
Sredstva za obnovo te osnovne šole so zbrali v okviru samoprispevka
za izgradnjo in obnovo šolskih prostorov na območju občine Slovenska Bi-
Prenovljena iola na Pribovi
strica. Ne samo najmlajši, tudi starejši prebivalci kraja si od prenovljene
osnovne šole veliko obetajo, saj načrtujejo, da se bodo prav pod to streho
odvijale mnoge aktivnosti, za katere sedaj niso imeli primernih pogojev.
Med njimi sta na prvem mestu izobraževanje in družbenopolitične dejavno-
sti, za kar je šola na Prihovi že sedaj kazala veliko mero posluha.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat

TELESNA KULTURA IN SPORT - 13
MOTOKROS
premoč Ptujčanov
v Stični le bila 1. septembra dirka v motokrosu za republiško
,gi,stvo do 50 ccm in do 250 ccm.
ptujčani so v kategoriji do 50 ccm osvojili ekipno in posamezno
,o mesto in tako potrdili svojo premoč v tej kategoriji. Vsi trije naši
'''^dstavniki (Šegula, Prstec, Krajnc) so se odlično odrezali. V prvi
P^Lji je zmagal Prstec pred Šegulo (oba AMD Ptuj) in Jakopičem
^Radovljica). Krajnc seje z odlično vožnjo kakšne letos še ni pokazal,
' fstil na šesto mesto.
^^ V drugi vožnji je bil vrstni red prvih dveh zamenjan. Zmagal je
f gula pred Prstecom. Tudi v drugi vožnji je Krajnc odlično vozil,
ndar mu je dva kroga pred koncem počila guma in načrti o dobri
^Ljiivi so splavali po vodi.
" Končni rezultati: 1. Šegula (AMD Ptuj), 2. Prstec (AMD Ptuj) 3.
j^l^opič (Radovljica) itd.
Pred štartom (18. Prstec, 19. Šegula)
Besedilo m posnetek: B. Rode
ROKOMET
t----
pravašicam v prvi tekmi jesenskega dela
orvenstva v II. zvezni ligi ni uspelo. Maloštevilni
Ldalci, zbralo se jih je nekaj nad 100 so v
Sortni dvorani šolskega centra v Varaždinu,
videli povprečno in nezanimivo igro.
V prvem delu sta bili ekipi zelo izenačeni,
itrali sta oprezno, zlasti dobro v obrambi, kar
Koka-PP-Drava 10:6(4:3)
zgovorno kaže tudi nizek rezultat. V nadaljeva-
nju pa so se domačinke razživele in uspele mini-
malno vodstvo povečati. Gre predvsem zasluga
odlično razpoloženi vratarki Zitsenfreievi, ki je
med ostalim ubranila tudi 4 sedemmetrovke, da
niso izgubile Se z večjo razliko.
Nerazumljiva je lagodna in neborbena igra.
kar se je maščevalo in dejstvo, da DravaSice od
32. minute dalje niso dosegle nobenega zadetka.
Za Koko so bile uspešne Novosel 3, Butko in
Domjan po 2 in Repič Vejnovič in Stefanič po 1
gol; za PP—Dravo Ceme 3, Cuš 2 in Novak 1
gol. Tekmo sta dobro vodila Cezar iz Splita in
Orlič iz Trogira.	Zupane
Od ustanovitve do danes
v prejšnji številki smo pisali o
uspehu mezgovskih gasilcev, ki so v
počastitev svojega jubileja 40-let-
nice obstoja in dela odprli razširje-
ni in obnovljeni gasilski dom. Ob
tem dosežku pa bo verjetno zani-
mivo izvedeti, kako je društvo pred
Štiridesetimi leti nastalo in s kakimi
težavami se je ubadalo.
Verjeli ali ne, prvo pobudo za
osnovanje gasilstva v Mezgovcih so
dali člani vaškega tamburaSkega
zbora, ki so ga sestavljali predvsem
revnejši vaščani. Aprila 1938. so se
dogovorili, da bodo poizkusili.
Rihtarič si je kljub revščini kupil
celo zvezek in se podal od hiSe do
hik iskat sodelavce, ki naj bi s pod-
pisom izjavili, da soglašajo z usta-
novitvijo in pristopajo v članstvo.
Pa ni bilo uspeha, ker je bil Rihta-
rif revnega stanu.
Cas je tekel, proti jeseni pa je
Martin Cajnko (ki je bil prav tako
revež) ubral drugo struno. Ko je
delal pri premožnem kmetu Francu
Bezjaku, ga je prepričal, kako po-
membno je za Mezgovci organizira-
ti gasilsko enoto, saj je takrat bilo
ninogo poslopij kritih s slamo, ne-
latere hiše pa so bile lesene. Bezjak
je bil napreden kmet, in je tudi
vedno do neke mere simpatiziral z
fevea, zato je akcijo podprl in že je
z organizacijskimi priprava-
mi. Ni mu bilo težko najti somišlje-
■"kov, saj je bil premožen kmet in
so se Mezgovčani dogovorili,
se 8. septembra odpravijo na
fl^skurzijo v vasi, kjer gasilska dru-
že obstojajo. Obiskali so Mu-
f«iinci, Stojnci in Zabovci. Povsod
P® so jih pričakali gasilski „sve-
tovalci", katere so že predhodno
■^prosili za pomoč. Ti so jih sezna-
J^ii z delom, uspehi in seveda s te-
avami, ki jih pestijo. Izleta se je
beležilo okrog 20 vaščanov, moš-
seveda, saj ženske takrat niso
"^'valc enakopravnosti.
Zato pa ni manjkal nobeden od
JJburaSev. Druščina je bila zado-
z akcijo, zato so izlet zaklju-
JJ" v gostilni pri Vilčniku v domači
odh^^^ pa so že izbrali iniciativni
ki so ga sestavljali: Franc
T^jak, Jože Hrga, Franc Pukšič,
.■ojz Šešerko, Martin Cajnko in
Janžekovič.
tl^ iniciativnega odbora so
jeh za delo in tako so sklicali us-
občni zbor, ki je bil 4.
Juarja 1939 pri Francu Bezjaku.
(i^'? se je udeležik) 36 vaščanov
"'^Skih seveda). Na tem zboru so
spreieli sklep o ustanovitvi Prosto-
voljnega gasilskega društva Mez-
govci. Izvolili so tudi upravni od-
bor, Prvi predsednik drtištva je
postal Anton Vilčnik, poveljnik
Franc Bezjak, tajnik Franc Nemec,
blagajnik Franc Cuš, strojnik pa
Martin Cuš. Izbrali so tudi dva
vodnika Mirka Cuša in Martina
Cajnka. Sprejeli so tudi prvi pro-
gram dela s katerim so določili, da
morata oba vodnika čimprej v ga-
silsko šolo v Ljubljano, da bodo
imeli svoje kadre za operativno vo-
denje. Naslednja naloga je bila
zbrati sredstva za nabavo brizgalne
in osnovnega orodja. V ta namen
so se odločili organizirati tudi tom-
bolo.
Prijeli so za delo in zato uspeh ni
izost^. 2e naslednje leto so naba-
vili novo ,,motorko" in nekaj oro-
dja, vodnik Cajnko pa je opravil
gasilsko šolo, naslednje leto pa še
Mirko Cuš. Tudi orodišče v izmeri
7 X 4 m so s „samoprispevkom"
postavili v letu 1941. To leto pa so
svojo opremo tudi prvič preizkusili
pri gašenju požara in z uspelo rde-
valno akcijo dokazali upravičenost
obstoja.
Z okupacijo Jugoslavije je delo
društva zamrlo, ker mladi zaradi
okupatorjevega pritiska niso hoteli
vaditi. Delali so le toliko, kolikor je
bilo potrebno za krinko s katero so
lažje sodelovali z odi^rniškim gi-
banjem. Večina funkcionarjev seje
namreč vključila v odbore OF.
Po štirih letih morije je spomladi
1945 končno zasijala svoboda. V
svobodni demokratični Jugoslaviji
pa so prišle do veljave tudi ženske
in reveži. To se je čutilo tudi v ga-
silskih vrstah. V Mezgovcih so se
zbrali na drugem ottčnem zboru,
kjer so izbrali novo vodstvo in spre-
jeli program dela. Novi predsednik
je postal Franc Bezjak, poveljnik
pa Martin Cajnko. V program so
zapisali: ,,Organizirati žensko ga-
silsko desetino, organizirati kultur-
no in družabno življenje v vasi,
razširiti orodišče v gasilski dom."
15. avgusta so res organizirali
prvo žensko desetino, ki je takoj
začela vaditi. 22. oktobra pa je že
nastopila s praktično vajo na pro-
slavi prve obletnice osvoboditve
Beograda. Ob tej prUiki so tudi
odprli povečani gasilski dom.
Silila je kajpak velika zabava, na
kateri so prodali kar 6 „polovnja-
kov" (okrog 1800 1) vina, kar je
bilo razumljivo, saj se ljudje niso in
niso mogli naveseliti svobode.
Gasilke in gasilci so postali no-
silci kulturnega in političnega živ-
ljenja v vasi. V gasilskem domu je
bila pisarna NOO (narodnoosvobo-
dilnega odbora). Gasilke so vadile
proste vaje in nastopale na raznih
srečanjih, člani pa so sodelovali z
gimnastičnimi vajami. Oboji so
začeli tudi tekmovati z gasilskimi
veščinami. Avgusta leta 1947. so
tekmovali na okrajnem prvenstvu,
kjer so prejele gasilke prvo diplo-
mo, 1955 so že osvojile na okraj-
nem prvenstvu 1. mesto in odšle na
medokrajno tekmovanje v Ljuto-
mer, kjer so osvojile 3. mesto.
Mezgovski gasilci pa so skrbeli
tudi za kuhumo življenje. V ta na-
men so začeli uprizarjati razna
dramska dela. Ker niso imeli dvo-
rane, so začeli z uprizoritvami, kar
v gospodarskem poslopju na doma-
čiji ubitega talca Dragotina Cuša —
pri Golobovih. V Skednju so
pripravili oder, v kolarnici pa se-
deže za obiskovalce. Tako ni moglo
biti dolgo, zato so začeli razmišljati
o gradnji dvorane. Ponovno so za-
čeli z udarniškim delom in zbirati
prispevke v denarju in materialu. V
letu 1954 so končno uprizorili prvo
predstavo v novozgrajeni dvorani.
Tudi kasneje niso mirovali. Pred
leti so nabavili nov gasilski avto.
Izpopolnjevali so opremo. In kon-
čno so v nedeljo 26. avgusta sveča-
no odprli že tretjič razširjen dom.
Pionirjem pa so za vajo izročili
novo malo vodno črpalko s katero
bodo lahko vadili in se praktično
pripravljali na reševalne akcije s
katerimi se gasilci iz Mezgovec
vključujejo v koncept splošne ljud-
ske obrambe.
Za take uspehe pa je bilo potre-
bno vložiti ogromno dela mnogih
požrtvovalnih delavcev in vodstev,
ki so se v društvu izmenjala in bolj
ali manj uspešno delala. To se je
pokazalo tudi tokrat, ko so na pro-
slavi 40-letnice podelili mnogim za-
služnim članom priznanje za njihov
prispevek. Ob tem naj omenimo
Martina Cajnka, ki je društvu
poveljeval od leta 1945 do 1954, ko
je nastopil dolžnost poveljnika
Okrajne gasilske zveze Ptuj. Isto-
časno pa je prevzel v domačem dru-
štvu funkcijo predsednika. Skupno
je vodil društvo celo četrtstoletje.
Za svoj prispevek k razvoju gasil-
stva je prejel vrsto družbenih pri-
znanj. Najpomembnejše je
vsekakor obUkovanje z gasilsko
zvezo II. stopnje s katerim gaje od-
likovala Gasilska z>feza Jugoslavi-
je.
Njegovemu delu pa sledi sedanji
predsednik društva Mirko Donaj,
ki ima vsekakor največ zaslug za se-
danjo razširitev in ureditev gasil-
skega doma, ki postaja vse bolj
tudi vaški dom in v katerem se rada
zbira tudi mladina ob delu in zaba-
vi.
Besedilo in posnetki: L. C.
Prva ženska desetina na okrajnem tekmovanju avgusta 1947
v Ptijgu
l^Otok
jj^j^po priznat^e Martinu Cajnku, ki je vodil drtfstvo četrt
xNajstarqši člani gasilskega društva, ki so bili tudi med
ustano vitezi.
NOGOMET
Drava-Merkator
1:2(0:1)
Sončno in toplo nedeljsko popoldan je privabilo na 300 gledalcev
na stadion, ki žal tokrat niso mogli pozdraviti zmago domačih. Sodnik
Golaž iz Celja je pripeljal na igrišče obe moštvi, ki sta nstopili v nasled-
nji postavi.
Drava:Golob, Plevni, Strelec, Smigoc, Trlep, Matič, Steiner
(Pufič), Cuš, Emeršič, Radolič (Skok), Tement.
Merkator: Magič, Potočnik, Bagarič, Kolarič, Zupančič, Vrhovec,
Kadivnik, Protič, Poljanšek, Klemene, Pugelj.
Po začetnem sodnikovem žvižgu, ko se še domača obramba niti ni
zbrala so gostje kaj poceni dosegli zadetek. Nekaj minut zatem je
trener Drave zamenjal poškodovanega Steinerja, bilo je zgrešeno, daje
že poškodovan pričel tekmo in si s tem zapravil ugodneje zamenjavo.
Gostje so v prvem delu imeli igro v svojih rokah, predvsem so se prosto
gibali po sredini igrišča in si izborili vse prve žoge.
Gneča pred vrati Drave
Posnetek: B. Rode
V	nadaljevanju je gostom v začetku še uspevalo, dosegli so tudi
drugi zadetek. Končno so se domačini znebili treme pred »nezvene-
čim« nasprotnikom in vrste so začele delovati kot to znajo.
V	68 minuti so znižali razliko. Po tem uspehu so pričeli valiti
napad za napadom na vrata gostov, toda v zaključnih strelih so bili
neodločni in nerodni. Temu se imajo zahvaliti gostje, da so odnesli obe
točki iz Ptuja. Najboljši pri gostih je bil neprehodni zadnji mož v
obrambi Zupančič, pri domačinih pa odlični vratar Golob, ki mu gre
zasluga za končni izid.
Smodnik Golaž iz Celja je tekmo, ki je bila na sploh izredno fair,
vodil odlično.
Zupane
Kamnik-Aluminij 0:1 (0:0)
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so gostovali v Kamniku in
se pomerili z domačo ekipo. Pričeli so oprezno, nato pa se odprli in
silovito napadali. Tako so ustvarili tri izredne priložnosti, ki pa jih žal
niso uspeli realizirati. Proti koncu prvega polčasa so pritisnili tudi
domačini in zadeli vratnico. To bi bilo nekako vse za prvi polčas.
V	drugem polčasu so igralci Aluminya stisnili domačine na
njihovo polovico in v tem času so dosegli vodilni zadetek prek Beka, ki
je ukani vso domačo obrambo. Domačini so hoteli rezultat izenaiHti,
vendar pa jim ob čvrsti obrambi Aluminija to ni uspelo.
No^metaši Aluminija so igrali v naslednji postavi: Klajnšek,
Hadler, Smigoc, Panikvar, Kuret, Kokot, Vindiš Janko, Vindiš Mar-
jan, Škrajnc in Bek. Na srečanje v Kamniku sta prišla samo dva sodni-
ka, zato so morali iz občinstva aktivirati »kvahficiranega sodnika«.
D. Klanjšek
Brežice-Aiuminil 0:14
Mladinci Aluminija so visoko premagali ekipo Brežic. Mladi
igralci Aluminija so bili ves čas boljši nasprotnik in so zasluženo slavili
visoko zmago nad novincem v slovenski mladin.ski nogometni ligi.
ALUMIlilJ-MOZIRJE
9. SEPTEMBRA
v nedeljo 9. septembra 1979 ob 16.15 bo na stadionu Aluminija v
Kidričevem prvenstvena nogometna tekma med domačim Alumini-
jem in ekipo Mozirja. Nogometaši Mozirja veljajo za enega glavnih
kandidatov za vstop v enotno slovensko nogometno hgo, kar bo
nedvomno garancija za dober nogomet v Kidričevem. Ob dveh zapo-
rednih zmagah Aluminija, pa velja ta tekma kot nekakšen derbi, zato
bodo ljubitelji nogometa gotovo prišli na svoj račun.
Danilo Klajnšek
V nedeljo začetek
medobčinske lige
2e v avgustu sta se samoupravna telesnokulturna skupnost in zveza
telesnokulturnih organizacij občine Slovenska Bistrica (^ločili, da se
ponovno oblikuje odbojkarska liga. Tako se bo v nedeljo začelo tek-
movanje v 1. in 2. odbojkarski ligi. Prvo lieo sestavlia|o ekipe iz Creš-
njevca, Polskave, Laporja, Poljane in Slovenske Bistrice; v drugi me-
dobčinski ligi pa tekmujejo ekipe iz Sp. Polskave, Impola, Domave,
Kungote, Kidričevega in TVD Partizan Cirkovce.
TVD Partizan Cirkovce bo v nedeljo gostil ekipo iz Kidričev^a,
Dornava gostuje v Sp. Polskavi in Kungota v Slovenski Bistrici. zk
ZAČETEK TEČAJA ZA
NOGOMETNE SODNIKE
Najbrž ni treba na dolgo in široko razlagati, kako potrebfli
so nogometni sodniki na naših zelenih športnih površinah. Pri
občinski zvezi nogometnih sodnikov so se odločili, da konec
septembra ali v začetku oktobra začnejo s tečajem za nogomet-
ne sodnike.
Prijateljem nogometa se torej obeta priložnost, če hočete
postali dober nogometni sodnik pošljite svoje prijave in prošnje
v športno dvorano Mladika v Ptuju najkasneje do 20. septem-
bra.	zk
14 - 7A RAZVEDRILO
6. september 1979 -
'f CIHtf IK ^ september 1979
OGLASI IN OBJAVE - 15
OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA
Pot do šole naj bo varna
šolska vrata so torej odprta
na stežaj, žal pa je še širše
odprta nevarnost, ki preti
šolarčkom na poti do šole in
domov. Na to največkrat radi
pozabimo. Nenehno opozar-
jamo na brezbrižno vedenje
mladih pogumnežev, ki sega
že v skrajnost, spet na drugi
strani na neobzirne vozjiike,
ki se obnašajo, kot, da so
sami na cesti. Od ponedeljka
naprej so ob prometnih koni-
cah ulice spet polne mladih
šolarjev. Večina od njih mor-
da že ve, kako se je treba
obnašati na cesti, kako je
treba hoditi po pločniku,
preko prehoda za pešce, kako
se obnašati pred semaforjem
in podobno. Veliko pa je
listih malčkov, ki bodo letos
prvič sedli za šolske klopi in
je njihovo znanje o prometu
še šibko.
Roko na srce, dragi starši,
kar priznajte, da vam ni
vseeno, ko (nihaja vaš otrok v
šolo. Nikoli ne veste kaj ga
čaka na poti do šole in pozne-
je domov. Pa ste se kdaj
vprašali: ali sem otroka zares
dobro pripravil na to pot? Je
bilo vaše vedenje v prometu
zares vedno zgledno? Gotovo
ste kdaj mimogrede prečkali
cesto izven prehoda, gotovo
ste kdaj pritisnili na plin, ko
seje na semaforju že prižgala
rdeča luč. Vidite, vse to je
lahko tudi vzpodbuda vaše-
mu otroku, da stori isto ali pa
še hujše in nevarnejše deja-
nje.
Prav je, da otroka poučite,
kje naj hodi v šolo. Pri tem se
izognite prometnim cestam in
križiščem, pa četudi bo pot
tako nekoliko daljša. Prvih
nekaj dni ga primite za roko
in pojdite z njim na cesto.
Dobro premislite kje lahko
preti nevarnost in ga sproti
opozarjajte na to. Ce je do
šole le nekaj minut, ne pripo-
ročamo vožnje s kolesom,
sploh pa naj sedejo nanj le
tisti, ki so opravili potreben
preizkus znanja o cestno
prometnih predpisih in imajo
za to ustrezno potrdilo. V
nasprotnem primeru grozi
staršem 30. člen republiškega
zakona o temeljih varnosti
prometa, ali na kratko kazen
pri .sodniku za prekrške. Še
to, kadarkoli pripravljate ot-
roka na pot v šolo, glejte, da
bo oblečen čim bolj opazno,
izbirajte žive in svetle barve.
Del odgovornosti za varno
pot šolarjev pa nosijo tudi vsi
učitelji. Ni ga predmeta, v
katerem ne bi ob tem ali
onem primeru opozorili na
napake, ki jih največkrat
zakrivijo mlade brihtne glavi-
ce s torbico na hrbtu. Tudi
svet za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu pri SO Ptuj
seje na pričetek šolskega leta
dobro pripravil. Po mestu so
že nalepljeni opozorilni pla-
kati za voznike, na voljo so
posebne vidne nalepke, ki
omogočajo šolarjem varnejšo
pot. V sodelovanju s postajo
milice v Ptuju so že izdelali
posebne načrte najvarnejših
poti za posamezne šole v
Ptuju. Pri tem so imeli svojo
besedo tudi pionirji. Morda
bo ta nakup le pripomogel k
boljši prometni varnosti na-
ših učencev — seveda pa le,
če jih bomo nenehno opozar-
jali in najnazadnje, če se
bodo naših navodil tudi drža-
li.
M. Ozmec
V novo šolo
in novo
šolsko leto
v ponedeljek je tudi sonce
spremilo pionirje na prvi poti v
šolo. Bili so nasmejani in razigra-
ni, še čisto počitniški, ko so pre-
stopili šolski prag. Z najmlajšimi
so prvi dan prišli starši, saj je zanje
to prav tako pomemben dan kot
za prvošolčke. Knjige, zvezke in še
vse, kar sodi zraven so že nakupili.
V torek so že prinesli vse potreb-
ščine v šolo, jih pregledali, se
spoznali in šola seje pričela zares!
Pred vrati bivše gimnazije, danes osnovne šole v ustanavljanju
Posnetek: M. OZMEC
TURIZEM
PORTOROŽ 79
NAJBOLJŠI
DRAGO
KREm
Na sečovdjskem letaliSču pri
Portorožu se je v nedeljo končalo
mednarodno tekmovanje pilotov
Avstrije, Italije, ZRN in Jugosla-
vije za pokal Branka IvanuSe.
Tekmovalo je 68 pilotov v dveh
disciplinah, ki so številnim obisko-
valcem pokazali polno mero zna-
nja, spretnosti in pogumnosti. V
tekmovalnem delu se je zelo dobro
izkazal Ptujčan Drago Krepfl, ki je
bil pri izvajanju navigacijskih
nalog prvi pred Benjaminom Li-
čerjem in Slavkom Kosom, V
disciplini časovne točnosti je bil
najboljši Slavko Kos, drugi Drago
Krepfl in tretji Alojz Hauptman, v
tretji disciplini točnega pristajanja
pa ie zmagal Avstniec Kinschitz
pred Možinom in Itaujanom Setti-
mom.
V generalni uvrstitvi je zmagal in
osvojil dragoceno lovoriko pokal
nekdanjega evropskega prvaka v
letalskem rallyju Branka Ivanuše
Ptujčan Drago Krepfl, ki je zbral
888 točk, drugi je bil Benjamin
Ličer (877) in tretji Slavko Kos
(862). Pokal Turizem Portorož 79
pa je osvojil Avstrijec Gubier,
drugi je bil Husial in tretji Sikošek.
zk
Še vozimo
na
pamet?
Vse kaže, da je le tako. Pred
kratkim, ko je bil uveden enos-
merni promet skozi Ptuj, je veliko
voznikov to dokazalo. Od pone-
deljka naprej je pričel v Ptuju ve-
ljati spremenjen prometni režim o
katerem smo obširneje pisali v
naši prejšnji številki. Tudi tokrat
je večina voznikov kar prezrla
novopostavljene prometne znake.
Miličniki imajo največ dela v
Lackovi ulici, ki je zaprta za ves
promet — odslej lahko v njej de-
ajo prekrške le pešci. Žal pa še ni
tako, zdaleč ne. Znak pove dovolj,
tudi napis pod njim recimo, ven-
dar je v teh dneh bilo veliko vo-
znikov, ki so ga spregledali. Kako
drugače? Na pamet vozijo...
Zaleglo je šele, ko se je približal
miličnik in na glas povedal kaj
pomeni velik okrogel znak z rde-
čim krogom in rumeno sredino.
Pa šalo na stran, to ve že vsak
prvošolček. Velja si zapomniti, da
miličniki ne bodo več dolgo
opozarjali, kmalu bo za tak pre-
kršek treba seči v žep. Bo takrat
zaleglo?	M. Ozmec
Ponedeljek, 3. septembra ob 15.15. Prometni znak na desni je dobro viden,
viden pa je tudi avtomobil, ki je že v ulici. Morda pa je vozniku sijalo sonce
v oči?! (foto: M. Ozmec)
Teden od 27. avgusta do vključno 3. septembra je na cestah ožjega
območja ptujske občine minil razmeroma mirno. Miličniki postaje milice
Ptuj in oddelkov so posredovali tokrat le v dveh prometnih nesrečah.
Smrtnih žrtev ni bilo, le ena oseba je bila lažje poškodovana, materialna
škoda na vozilih pa je neznatna. V tem tednu je PM Ptuj sprejela še
obvestili o dveh prometnih nesrečah, ki sta se pripetili že prejšnji teden,
pa so jih prijavili šele sedaj. V teh nesrečah sta bili dve osebi lažje poško-
dovani in sta iskali zdravniško pomoč.
NI UPOŠTEVAL PRAVILA
DESNEGA
V nedeljo, 2. septembra, ob
9.50 se je zgodila nesreča na
lokalni cesti v Markovcih. Voz-
nik osebnega avtomobila Franc
Panikvar iz Nove vasi je peljal po
lokalni cesti v Markovcih. V
bližini križišča enakovrednih cest
ni upošteval pravila desnega in
zapeljal kar naprej, pri tem p^
zaprl pot kolesarki Angeli Pukšič
iz Nove vasi, ki je pripeljala z
njegove desne strani. Pri trčenju
je Pukšičevo zbilo po cestišču
zaradi česar je dobila lažje po-
škodbe.
VSI SMO ODGOVORNI ZA
VARNOST NAJMLAJŠIH
UDELEŽENCEV V PROMETU
Na postaji milice v Ptuju smo
med drugim zvedeli, da se letoš-
nje šolsko leto ni začelo preveč
dobro. Že prvi dan pouka je bilo
več manjših prask oziroma trčenj
z lažjimi pos edicami. Dejstvo je,
da vsi, ki so odgovorni za varnost
najmlajših udeležencev v prome-
tu letos zdaleč niso storili dovolj.
Vsi občani se moramo zavedati,
da smo soodgovorni za to. In kaj
so storili odbori za družbeno
samozaščito v krajevnih skupno-
stih? Večkrat je že bilo predlaga-
no, da bi ob prometnih konicah
ti odbori aktivirali pripadnike
narodne zaščite, ki bi nadzorova-
li promet, še posebej prehod
otrok prek ceste in podobno.
Zavedati se moramo, da je letos
po vsem svetu leto otroka in če
povsod pišemo in poudarjamo,
da so otroci naše največje boga-
stvo, zakaj delamo tako, kot da to
ne bi bilo res.
-O M
Spravilo krompirja
Spravilo krompirja je te dni v polnem delovnem razmahu.
Dravskem in Ptujskem polju so kmetje z izkopom pričeli že prejšnji tede!
in nadaljevali v ponedeljek, v torek pa jim je vreme začelo nagajati. Ta^'
bo spet treba počakati kakšen dan. Kmetje upajo, da bodo do sredi^.
septembra končali z izkopom. V občini Ptuj je s krompirjem astjajjji
blizu 3000 hektarjev kmetijskih površin. V zadnjih letih je proizvodnji
krompirja na ptujskem območju zelo upadla.
Kmetovalci Dravskega in Ptujskega polja so nekoč bili zelo znajjj
pridelovalci krompirja in to so še danes, vendar po hektarskem donosu
so med slabšimi. In kako je z odkupom? Podobno kot lani, še vedno ni
dobro organiziran in se bo zavlekel v oktober in november. Kmetje bodo
tako krompir prodajali v Kmetijske zadruge in doma na dvorišču zj
znanega ali neznanega kupca. Cena krompirju pa se bo sukala okoli 4
dinarje, takšna je namreč cena danes. Problemov pri izkopu in odkupu
je sicer veliko, ker pa se pojavljajo iz leta v leto, se o njih ne izplafa
govoriti.
besedilo in slika: zk
Podaljšane delovne
počitnice
Medtem ko srednješolci povsod po domovini že sedijo v šoli, dijaki
ptujskih srednjih šol nadaljujejo s počitnicami. Kako je na sliki dobro
vidno — s krampom in lopato. Te bo zamenial svinčnik šele 11 se^
tembra, do takrat pa jim želimo veliko delovnih uspehov pri izkopujarka
za kolektor do srednješolskega centra.
Fotozapis: M. Ozmec
RODILE SO:
Marija Zamuda, Sodinci 20 —
Andreja; Silva Erjavec, Turški vrh
3/a — Dušana; Jelka Vidovič,
Kerenčičev tra 10. Ormož —
deklico; Jožica Gošnjak, Sobetinci
45/b — Sabino; Zdenka Sijanec,
Skorba 2 — Karmeno; Marija
Ovčar, Volkmerjeva 5 — dečka;
Marija Sluga, Svetinci 31 —
Antona; Ana Zorčič, Cesta Olge
Meglič 8 — deklico; Darinka
Cimerman, Sturmovci 31 —
Leona; Ana Pukšič, Nova vas pri
Ptuju 62 — Mihaelo; Ana
Zabavnik, Vodranci 33 —•
deklico; Sonja Pongračič, Lahonci
87 — Sebastjana; Romana Kmetič,
Slovenja vas 27 — deklico> Marija
Stopinšek, Hajdoše 87 — dečka;
Vera Flajs, Vareja 9 — deklico;
Mira Velnar, Loperšice 31 —
Martina: Mariia Zemliarič,
Zabovci 26 — Izidora; Antonija
Kostanifvec, Drstelja 12 —
Klavdijo; Dragica Borko, Breg 23,
Središče — Boštjana; Zdenka
Stagar, Bresnica 31 — deklico;
Marija Kolenko, Stojnci 131 —
Bernardo; Darinka Postružnik,
Zavčeva 1 — dečka; Ivana MikSa,
Zamušani 75 — Ivanko; Silva
Horvat, Kicar 18 — Andreja; Olga
Muršec, Trnovska vas 26 — Mitja;
Marija Rubin, Jastrebci 9 -
dečka; Silva Fridauer, Nova vas 54
— deklico;
POROKE:
Jožef Zgeč, Zamenci 4 in Ana
Vrtič, Zabovci 13; Mirko Kristo-
vič, Zabovci 65 in Dragica KaučiiS,
Ul. Anice Kaučevič 11; Slavko
Majdak, Krapina, Gajeva 16 in
Jasminka Ištok, Krapina, Maršala
Tita 32; Jožef Ornik, Biš 60 in
Marija Čeh, Bišečki vrh 60.
UMRLI SO:
Jožef Horvat, Zabovci 68/a.
roj. 1895, umrl 25. avgusU 1979;
Angela Krajnc, Mali Moravščak 9,
G. Radgona, roj. 1939, umrla 2«.
avgusta 1979; Martin Planec,
Krčevina 28 pri Vurberku, ro].
1911, umrl 29. avgusta 1979;
Terezija Bezjak, Budina 22, roj.
1902, umrla 30. avgusta 1979.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in rad'):
,sko dejavnost RADIG-TEDNl^
62250 Ruj, Vošnjakova 5.
predal 99. Ureja uredniški kolegi)'
ki ga sestavljajo vsi novinarji zav®^
da, direktor in glavni urednik Mi'
HAEL GOBEC, odgovorni uredm^
FRANC FIDERŠEK. Uredništvo J
uprava Radio-Tednik telefon
771-261 in 771-226.
naročnina znaša 200 dinarjev,^,
tujino 300dinarjev. Žiro računSD^
Ruj 52400-603-31023. TisK,
ČGP Mariborski tisk. Na po^^^
zakona o obdavčevanju proizvod^
in storitev v prometu spada
NIK med proizvode, za katere se ^
plačuje temeljni davek od prof^®'
proizvodov.