Literati v dvorani glasbene šole
Začelo se je s Pahorjevo, končalo pa z Debussyjevo ARABESKO. Prvo je zaigrala Polona Fister. zadnjo pa Aleksandra Naumovski, vmes so poslušalci trikrat moč-no ploskali nadarjcncmu Iriu Kotor, ob njih jc bil profe-sor Malija Lorenc. Glasbeni del omcnjam na začetku. da poudarim kako posebej slovesno je bilo vzdušje. Pa ne le zato, ker je bilo med poslušalci vcliko šlevilo družbeno-političnih delavcev, naj omenim lc Rajka Najzerja, ne le zato, ker so bile uvodne besede podpredscdnika občin-ske skupščine Jožeta Zakonjška pohvalne. K slovesnemu vzdušjuje prispeval vsak izmed 17 izbranih literatov, za katere se je odločila žirija v sestavi: Janja Fritz, Sonja Klabus, Danica Terčon in Marija Golob. Jaz bi izbirala seveda drugače: ne bi me zanimali dobro napisani leksti, take, kakršne znajo napisali odličnjaki, ki so dobri v vscm. izbrala bi poscbne, vznemirljive, nenavadno napi-sane tekste. takšne kot je bil na primer teksl Denisa ŠPACAPANA iz Zavoda za slepo in slabovidno mladino z naslovom »Ali ima sonce srce«. Nenavadna zgodba z mešanjem krajev in časov. z intcnzivnim dialogom v primorskem narečju, s poosebljenjem ljubega sonca. ki mu v suši vaščani bijejri ptat zvona. sonce pa se nasloni na oblak in pogleda navzdo!. Pa kaj. kdo bi si domišljal. da bo ZKO Ljubljana Vič-Rudnik zares našla liste drobne klice, iz katerih se bo kdaj razvil cvet; Maja Žabjak iz Osnovne šole Oskar Kovačič tudi ni bila izbrana, pa verjamem. da bo s svojim odkritosrčnim izpraševanjem odkrila 5e marsikaj o prečudovili uganki. ki ji jc ime človek, kajti najpomembneje je postavljati vprašanja. Zame, ki ne poznam dežele, je bil tudi nadvse zanimiva
in poučna pripovcd, kako sc kolje prašiča. Kako ga držijo. da nc bi ušel, kako pridc gospodinja in lovi kri. Zdešar Alcksandra je, za mene, srhljivo napisala »klavcu damo otroci, ki glcdamo, nož, da mu prereže vrat« in potem opiše ves poslopek. ko mu odrcžejo glavo in odercjo kožo. Pisatcljica Berta Golob, ki je letos sprego-vorila literatom, vsako lcto se srečajo z slovcnskimi pesniki in pisatclji, je zagolovila, da so danes otroci srečenejši kot so bili v njcncm času »Za en kanček večjo srečo imate. da vas učitelji znajo usmerjati, da znate povedati lo, karje vvas.« Kojebilaona mlada. tegašeni bila, zato je (tudi zato?) začcla pisati šelc, ko je bila velika in v službi. Njej je bil v spodbudo »sivi dom« predvorskega vzgajališča. kjcr so živcli oroci brez star-šcv. Neposredna spodbuda jc bila za pisateljico pesem Olge — deklice. ki ni hotela govorili. jc pa v pesmi izpovedala svoja čustva. Z vclikim zanimanjcm so poslu-šalci stcdili pripovcdi pisaleljicc Bcrlc Golob, ki jim je razkrila ludi nekaj svojih načrtov, med katerimi je tudi ..SKRINJA IZ BABICINE BALE«. Za posebcj slovc-scn zaključek jc poskrbcl prcdscdnik ZPM Franci Zalar. ki jc razdclil knjižnc nagradc. Vscm sodelujočim. pa tudi onim, ki lokrat niso bili izbrani ati sc srečanja niso udclcžili. pa naj vcljajo uvodničarjeve bescde: »prav v tcni odkrivanju sveta in dogodkov v njem je tudi pot za prcscganje njcgovih pomanjkljivosti, za njegovo sprcmi-njanje, za iskanje duhovnih vrednot. ki bodo zagolovile. da bo življenje, četudi zahlevnejše, jutri lepše in boljše.«
JASNA ŠKRINJAR