Zborovanje češkega učiteljstva. (Dopis iz Prage.) Na poziv npravaega odbora zaveze učiteljskih društev se je zbralo češko učiteljstvo k zborovanju, ki je trajalo od 5. do 9. avgusta t. 1. Zborovalci so se bavili zgolj s kulturnimi vprašaaji. Češko učiteljstvo zabteva, da se postavi učiteljska izobrazba aa višji aivo, saj je zaaaa stvar, da teži češko aapredao učiteljstvo za uaiverzitetaimi aauki. Zaradi tega hoče imeti eaotao orgaaizacijo vsega šolstva ia zabteva, da se poboljša pravni položaj učiteljstva ia da se nadzorovaaje šol uredi prirodaeje, kakor bi bolj odgovarjalo zahtevam aovega časa. Ta skupščiaa ai bila samo sestaaek češkega učiteljstva, aego bila je sestaaek vseh prijateljev moderae šole, ki aiso hladai aaspvoti kulturaemu delovaaju učiteljstva, ampak gledajo to delovaaje z radostjo ia ljubezaijo ter vedao in povsod podpirajo težaje učiteljstva. Temu sestaaku se je pridružil sestaaek učiteljstva iz krajev čeških maajšia, ki bijejo boj z aarodovimi sovražaiki, ki hočejo iz teh pokrajia iztirati česki jezik. Spored, sestavljea za česko učiteljsko skupščiao, dokazuje aajlepše, da češki učitelji pojmijo zahteve aove dobe, ki s prosveto dela pot k svobodi. Ta skupščiaa, ki ji je prisostvovalo do 3000 učiteljev iz vseh krajev kraljevstva češkega, se je izjavila za popolao reformo šole, tako da se šola uredi kot ljudska, aarodaa ia samoupravaa. Osobito je zahtevala, da se šola osvobodi vseh tnjih vplivov, pri čemer je posebao upoštevati vpliv cerkve in države. Solska samouprava mora biti aarodaa ia strokovajaška, t. j. češkemu šolstvu je treba, da ga upravljajo aa vsakem polju Čebi ia strokovajaki, ki so si pridobili za to potrebao strokovajaško vedo. Kakor odločujejo v avtoaoami rojaški ia juridicai upravi samo strokovajaki, tako je treba, da bodi tudi v šolski avtoaomiji; s tem se enkrat za vselej ubije pogubao načelo, da se v šolskem vprašaaju razume vsakdo. Deželni zbor aaj sklepa šolske zakoae, ko je zaslišal deželae učiteljske koaferencije. Najvisja upravaa oblast za češke šole je aaučao miaistrstvo za zemlje češke kroae. Najvišja šolska iaštaaca v vsakem češkem ozemlju je deželai šolski svet. V ta svet odpošilja deželaa koafereacija iz kroga učiteljev-strokovajakov pedagoško komisijo. Takisto je treba, da so v vsakem okrajnem šolskem svetu stalai učiteljski odbori, ki jib sestavlja okrajaa učiteljska koafereacija. Predsedaika dež. šol. sveta, predsedaike ia podpredsednike okrajnih ia krajaih šolskih svetov izvoli učiteljstvo samo, takisto pedagoške aadzoraike, ki so pri učiteljskih koafereacijah samo refereati. Skupščiaa je nadalje skleaila, da bilo najbolje, ako bi se šole razdelile v občae ia strokovae. Treba je, da se razdele občae ljudske šole v aižje šole s 5 razredi ia v ajih orgaaiški sestav, ki se dopolai v višjih ljudskih ali meščaaskib šolab. Take šole aaj se osaujejo v poediaih krajih kot župae šole, ki so eaako obvezae za vso šolsko mladino. Učiteljstvo vrhutega zahteva, da se razširi doba šolskega obiska od 8 aa 9 let. Skupščiaa je nadalje izrazila željo, da se reformirajo strokovae šole tako, da se poleg praktiške izobrazbe, ki naj služi za bodoče življeaje, skrbi v teh šolah tudi za politiško ia državljaasko aaobrazbo v smislu aapredka aarodnega življa. Zahteva, da se učiteljstvo izobrazuje akademiški, je formulovaaa s predlogom, da se osauj poleg filozofske fakultete na vseucilišču višja pedagoska šola, kjer bi prejemali 4>odoči učitelji globokejšo teoretiško izobrazbo in potrebao praktiško izvežbaaost. V Pragi in Brnu je treba, da se uataaove učiteljske knjižnice in da se osauje pedagoski muzej. Odličaejšim učiteljem se morajo dajati sredstva, da s potovaajem razširijo pozaavaaje iaozemskega šolstva. Učiteijska skupščiaa zahteva aajodločaeje popolao državljaasko svobodo za učitelje: odpravo tajae kvalifikacije ia osvobojeaje od državaega ia cerkveaega absolutizma, takisto popolao nezavisaost od različaih politiškib ia drugib uradaikov. SkupSčiae so se udeležili zastopniki vseh čeških politiSkih straak, odposlaaec českega vseučilišča, župaa praški in zastopaiki praških učiteljskih in obrtaih korporacij. Najlepše je pozdravil učiteljstvo vseučiliški profesor Fraatišek Drtiaa, kije ozaačil kot ideal skupaost vsega češkega učiteljstva brez ozira aa razliko mišljeaja. Ta skupaoat bi ustvarjala osaove češkega kulturBega društva, ki bi vsem udom ia delom češkega Barodaega telesa dalo oči, razum ia duba, duha edhistva. Povdarjal je zlasti pomea obcae aarodae šole, v kateri se odložuje bodo5aost aarodova, zakaj ta vzgaja aova pokolenja.