GEOGRAFSKI OBZORNIK izkrivljena, idealizirana ali spuščena na raven naku- povalnega turizma. Zamejska Koroška pa vendarle niso v prvi vrsti šilingi in trgovine, temveč pokrajina, ljudje, njihovi običaji in gospodarjenje, njihova in na- ša zgodovina ter bogato kulturno snovanje. Če se že odpravimo na pot, z učenci prek meje neradi zavijemo, ker je to tujina, ker v današnji eko- nomski situaciji mnogi starši daljši izlet težko finan- cirajo, ker nam manjka izkušenj in ker se o zamej- stvu od (slovenske) literature v šolskih knjižnicah po- lice ravno ne šibi jo. Z leksikoni, zazrtimi v preteklost, in zgodovinskimi knjigami nikakor ne moremo biti za- dovoljni, saj nam ne dajejo dovolj natančnega od- govora na to, kakšna je Koroška danes: stvarna, živa, realna in ne zgodovinski, splošen ali čustven pojem. Delo Nika Rupla nam odstira zaveso nad zamej- sko Koroško, za povprečnega Slovenca celo preveč natančno. Vedeti pa moramo, da je knjiga namenje- na tudi zamejskim Slovencem in v skrajšanih nemš- kih prevodih nemško govorečim sodeželanom. Skrat- ka: knjiga je učbenik o zamejcih, za njih same in za tiste, ki bi jih morali in/ali želeli spoznati. Razdeljena je na dva dela, »na dve knjigi«. Knji- ga v dveh knjigah. Prva (I) nosi podnaslov: »Priročnik za spoznava- nje slovenskega slovstva na Koroškem, njegovih us- tvarjalcev in ustvarjalk, zgodovine, kulture in krajev na avstrijskem Koroškem. Nemško v močno skrajša- ni obliki.« V uvodnem sprehodu nas avtor seznani z glavnim mestom dežele Koroške Celovcem, njego- vo zgodovino, kulturnimi buditelji in spomeniki. Te- mu sledi devet podrobnih skic in opisov poti. Kot z do- brim pomočnikom se učitelju geografije, slovenske- ga jezika, zgodovine ali umetnostne zgodovine ne bo težko z učenci odpraviti po naslednjih koroških poteh in stranpoteh: Celovec - Krnski grad - Gos- pa sveta - Vojvodski stol - Visoka Ostrovica - Djek- še - Velikovec, Celovec - Vetrinj - Hodiše - Jedvov- ca - Otok - Vrba - Kostanje - Poreče, Celovec - Ra- diše - Grabštajn - Medgorje - Tinje - Kamen - Do- brla vas, Beljak - Osoje - Krka - Breže - Št. Vid, Be- ljak - Marija na Zilji - Bače - Rožek - Loče - Št. Ilj - Bilčovs - Kotnnara vas, Brnca - Bistrica na Zilji - Šmo- hor, Brnca - Št. Jakob - Borovlje, Borovlje - Želez- na Kapla, Železna Kapla - Globasnica - Pliberk. Med prilogami je v knjigi precej dokumentov, ki dokazujejo večstoletno prisotnost Slovencev na za- mejskem Koroškem. Eden od njih je zemljevid na os- novi ljudskega štetja v letu 1910 z naslovom »Na- seljenost Slovencev in narodnostno razmerje na Ko- roškem«. Med prilogami bomo našli celo natančne naslove (in telefonske številke) današnjih slovenskih institucij. Druga knjiga (II) z istim naslovom ima podnaslov »Leksikon s pomembnejšimi podatki in dodanimi tek- sti«. Je dopolnilo prvi in dodatno olajša spoznava- nje južnega dela avstrijske dežele Koroške in sloven- stva na njem nekoč in danes. Služi lahko šolarjem, pa tudi odraslim pri dopolnjevanju in utrjevanju vede- nja o koroških Slovencih. Na enciklopedičen način nas po abecednem vrstnem redu seznanja z velikim številom oseb (narodnimi buditelji, pesniki, pisatelji...), kulturnimi institucijami in objekti (galerijami, muze- ji, zbirkami, šolami, založbami, časopisi...), ki so in še oblikujejo slovenskost onstran meje, kar podkre- pi z obsežno dokumentacijo (fotografijami, dokumen- ti, pesmimi, odlomki iz proznih del, naslovnicami knjig, časopisov ipd.). Knjigi z enotnim naslovom bosta med pedagoš- kimi delavci gotovo vzbudili željo za izleti po zamej- ski Koroški in bosta postavljeni med tiste knjige na knjižni polici, ki jih pogosteje in radi vzamemo v roke. GEOGRAFSKE PERIODIČNE PUBLIKACIJE Ida Knez Branka Gabrenja Muller je v prejšnji številki v prispevku »S.O.S. za geografijo v srednjih strokov- nih in poklicnih šolah« med drugim opozorila na po- manjkljivo informiranje geografov. Slovenske geograf- ske periodične publikacije je že predstavila Janja Turk v Geografskem obzorniku 34 (1987), št. 3., str. 42-50, zato sem zbrala le osnovne podatke o pub- likacijah ter naslove, kjer jih lahko naročite. Na vo- ljo tudi v prodajalni Zemljepisnega muzeja Sloveni- je, Trg francoske revolucije 7, tel. 312 537. Geografsk i obzornik : izdajatelj: Zveza geo- grafskih društev Slovenije, izhajanje: štiri številke na leto, naročila: Miha Pavšek, Geografski inštitut ZRC SAZU, Gosposka 13, tel. 125 60 68 int. 304; vsi čla- ni Ljubljanskega geografskega društva so hkrati na- ročniki Geografskega obzornika, cena je vključena v letno članarino. Geografski vestnik: izdajatelj: Zveza geograf- skih društev Slovenije, izhajanje: enkrat letno, naro- čila: Tončka Abbad, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 2, tel. 176 93 39. Dela: izdajatelj: Oddelek za geografijo Filozof- ske fakultete Univerze v Ljubljani, izhajanje: enkrat 3 0 GEOGRAFSKI OBZORNIK letno, naročila: Irena Petroša, Oddelek za geogra- fijo, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, tel. 176 93 39. Geografsk i zborn ik (Acta Geographica): iz- dajatelj: Geografski inštitut ZRC SAZU in Razred za naravoslovne vede SAZU, izhajanje: enkrat letno, na- ročila: Biblioteka SAZU, Novi trg 3, tel. 125 60 68. Krasoslovni zborn ik (Acta carsologica): iz- dajatelj: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU in Razred za naravoslovne vede SAZU, izhajanje: en- krat letno, naročila: Biblioteka SAZU, Novi trg 3, tel. 125 6068. Geographica Slovenica: izdajatelj: Inštitut za geografijo, izhajanje: enkrat letno, naročila: Darka Naglic, Inštitut za geografijo, Trg francoske revolu- cije 7, tel. 213 458. Geograf i ja v šoli (Zbornik referatov seminar- ja permanetnega izobraževanja): izdajatelj: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, izhajanje: en- krat letno, naročila: Založba (Mira Türk Skraba), Po- ljanska 28, tel. 133 32 66. PREDAVANJA LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA Valent ina Brečko Predavanja Ljubljanskega geografskega društva so vsak tretji torek v mesecu ob 19. uri v predaval- nici 233/11 na Oddelku za geografijo Filozofske fa- kultete. Vstop na predavanja je prost. Obvestila o pre- davanjih so objavljena v sobotnem Delu in Sloven- cu ter na teletekstu Televizije Slovenija na strani 360. Predvidena predavanja do konca leta 1995 so: • 17. oktober 1995: Jug Združenih držav Amerike in Mehika (Renata Mezeg), • 21. november 1995: Belgija (dr. Matej Gabrovec), • 19. december 1995: Kras in jame otoka Bohol v osrednjih Filipinih (Jure Vrhovec). EKSKURZIJE LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA Mauro Hrvat in Vse informacije lahko dobite v Zemljepisnem muze- ju. Člani LGD imajo 20% popusta. Popust ne velja pri plačilih manj kot 7 dni pred odhodom. Udeležen- ci prejmejo kratek vodnik poti. Če se odjavite vsaj 7 dni pred ekskurzijo, vam vrnemo 90 % vplačane- ga denarja, pozneje le 50%. Če se ne odjavite vsaj 24 ur pred začetkom ekskurzije, vplačila ne vrača- mo. Udeleženci potujejo na lastno odgovornost. Številka žiro računa: 50100-620-133 05 1010115- 1620908. Enodnevna ekskurz i ja po Trnovskem gozdu (16.9.1995). Program: Odhod s Kongre- snega trga ob 7.00, nato vožnja skozi Logatec in Čr- ni Vrh do Cola. Ogledu škrapljišča pod Kovkom bo sledil vzpon na razgledni Sinji vrh (1002 m). Po po- stanku pri turistični kmetiji se bomo odpravili do na- ravnega okna pri Otlici. Krajša vožnja prek Predme- je nas bo zatem pripeljala do Male Lažne. V bliži- ni si bomo ogledali vhodni del Velike ledene jame v Paradani in mrazišče z vegetacijskim obratom v Smrekovi dragi. Vrnitev v Ljubljano je predvidena skozi Lokve, Čepovan in Vipavsko dolino. Vodstvo: dr. Darko Ogrin. Cena: 1600 SIT. Pogoji: primer- na obleka in obutev. Enodnevna ekskurz i ja po pot i a rgonav- tov (14.10.1995). Pojasnilo: argonavti so bili grš- ki mitološki junaki, ki jih je iskanje zlatega runa pri- peljalo tudi v naše kraje. Program: Odhod s Kon- gresnega trga ob 7.00, nato kratka vožnja do Vrh- nike, kjer se bomo seznanili z manj znanimi izviri Ljub- ljanice. Na poti do Logatca si bomo spotoma ogle- dali ostanke rimskega limesa in Rupnikove linije. Prek Logaškega polja nas bo pot vodila do Kale oziroma do bližnjega Grudnovega brezna. Ob kastelih na La- nišču in rimskih utrdbah Ad Pirum se bomo povzpe- li na Streliški vrh (1264 m) in nato sestopili v Vodi- ce. Uradni del ekskurzije bomo zaključili pri kraškem izviru Vipave. Vodstvo: mag. Andrej Mihevc. Ce- na: 1600 SIT. Pogoji: primerna obleka in obutev. Na ekskurzije se lahko prijavljate osebno v Zem- ljepisnem muzeju Slovenije na Trgu francoske revo- lucije 7 od 9.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 13.00 (tel. (061)213-537), ali pa po pošti na isti naslov. K prijavi obvezno priložite kopijo položnice ali ček. Prijava brez hkratnega plačila ni veljavna. -T. i.'k,T7S.