S«: . -J. - w,. ■»• - • Y GLAS / List slovenskih delavcev v Ameriki St15. nsr©^?- 20. ia 1901. L©to32 Nesreče. Nesreče na poulični železnici. Pittsburg, Pa., 15. febr. Voz poulične žnlesnics je danes na vogalu 5. in Kara lton Ave. skočil raz tir in se prevrnil, vaied čeear je biio sob težko in več lahko ranjenih. Ne»rnča se je pripetila veled snega, ki je bil na tiru. Cincinnati, O., 15. febr. Danes zjutraj skočil je voz poulične železnice, ki vozi iz Dayton, Ky., v Cin-c.nuati, O., raz tir in padel v 50 čevljev globoki jarek. Voz se je zdrobil ; od 30 potnikov je samo jeden ostal nepoškodovan. S^et oaob je smrtno ranjenih. Nesreča se ju prip tila ub hudem ovinku. Voz je ograjo porušil in padel v potok. Nesreča v rovu. Phoenix, Ariz., 15. f-ibr. Iz Ilur-mosillo s« p«>ro<*a, da je v miuolem t rku nalila voda rov ,,Santa Rita,'4 valed čt »ar je več rudarjev utonilo. l)o sedaj so našli 5 mrtvecev ; koliko rudarjev je biio v času umereče v rovu se ne poroča. Tigrova žrtva. Indianapolis, Ind,, 15. febr. 15-b tui Allwrt NieUou, ki jn v tukaj-š'ij m z- ologičnem vrtu kot čuva; mladih levuv nastanjen, je danes nesrečno končal svoje mlado življenje. Hoteč mlade leve uakrmiti, zašel j« deček pomotoma v tigrove prostore. Veliki bengalski tiger je nemudoma skočil na ubogega dečka, ga t jed'iim udarcem pcdrl ter ga strašno razmesaril. Jedva se je pripravljal, da ga bode pri živem telesu zavžil, ko so prihiteli drugi čuvaji z razbeljenimi železnimi drogi m tako prepodili tigra. Deček je prišel še do izhoda, kjer so ga takoj oslobodili, toda kasneje je revež umrl. Truplo j* bilo strašno razmesarjeno. Brez pomoči. Vancouver, B. C., IG febr. Glede nesreč«, kt^ra se je pripetila v rovu Cumberland rudnikov ir>. o kterej smo v zadnjej številki poročali, se nam še naznanja, da je rešitev 60 zasutih delavcev v rovu štev. 6 nemi >g<)(a S<>di se, daje vs°h 60 nesrečuikov našlo grozno smrt takoj pri raz-strelbi; akoj pa slučajno keio še pri življenju ostal, je gotovo kasneje zg Tel, ker je rov takoj pričel goreti. Nesreča pri drsanju. Haverstraw, N. Y., 17. febr. Po dolzih letil je tukaj danes reka Hudson zopet zamrznila, ktero pri-1 ko je mladina porabila v zabavo. Sina superintendenta Woodove & Alliuaonove opekarne, l71etni Patrick in 151ftni James C ochlan, kte-rima seje pridružil še 13letui William Hession, bo se drsali sred r^ke. Ker pa led ni bil dovolj debel, seje udri in vsi trije so zginoli v globočiui. Njihova trupla niso do s *daj našli. Nesreča na vojni ladiji Kearsarge. Pensuc la, Fla , 17. febr. Pri strelnih vajah, ktere so se vršile na vojui ladiji ,, Kearsarge" našega severo-atlantiškega brodovja v višini Pensacole, pripetila ae je mi-nolo soboto razstrelba 13palčuega topa, ktera pa k sreči ni zahtevala razun S 150,000 škode nikake človeške žrtve. V dolenjem stolpu razstrelila se je namreč krogla preduo bo zaprli top. Ker so mornarji bili že v ozadju lafete, ni bil nihče po- Nesreča na železnici. San Francisco, 17. febr. Expres-ni vlak South Pacific železnice je kraj Mills City, Nevada, Bkočil iz tira. Kurjač in trije potniki bo uamrteni, več osob je ranjenih. škodovau. Top, ki je stal 8100,000, je toliko poškodovau, da ni več za rabo; tudi okolica topa je poškodovana. Nesreča na morju. Providence, R. I., 16. Mr. Ka-pitau parnika ..Aragon", ki je danes prišel v našo luko poroča, da se je jadrauka „Alabama" vsled velicega viharja v višini Hogg Island, Va., potopila. Na ladiji je bilo pet mornarjev in kapitan. Nesreče na železnici. Amsterdam. N- Y., 18. febr. Pri Akin zadeli so skupaj trije tovorni vlaki newyorske ceutralne železnice. Lokomotive in več vozov se je zdrobilo. Trije služabniki bili ao na m»;8tu uemrteni. Philadelphia, 18. febr. Danes zjutraj zadel je ekepresni vlak Philadelphia, Wilmington & Delaware železnice v bližini North East, Md., l tovornim vlakom. Strojevodja je usmrteu, kurjač smrtno ranjen. Potnikom Be ni n česar zgodilo, dasiravno so trije osobni vozovi padli raz tir. Kitajsko novo leto. Ker obhajaj« Kon-Fu-Tsejevi verniki novo leto, vrše se v newyor-■škem Chinatmvnu že par dni veselice. Praznik novega leta pričel se je dne 18. febr. ob 8. uri zvečer in traja 10 dni. Vsaki Kitajec obhaja novoletni praznik najmanj deset dni, a mnogi celo mesec dni. Dne 17. febr. prnVde so se priprave za slavnosti, čuti je bilo vse instrumente, ki^roje drugače le v oaitd nji Aziji slišati. Pr«ko Mott Street razpeli so Kitajci zastavo s zeienim imaifim. V ulicah kitajskega mesta ie bilo do polunoči živahno gil-auje. Obpolunoči s v i kitajski trgovci svoje prodajaln^ iu hiše razsvetlili, potem se je do zore streljalo z raketi. ,,Zupan" kitajskega mesta Chang Doe je 1«. febr. ob 8. uri zvečer svojeročno zatgal umetni ogenj in uapočilo je novo leto. Kitajci ao baje kričali — eljen K jnfucius. Roparji odveli 11 letno dekle. Mariou, Ind , 17. febr. llletno hčerko James Haltza, Minnie Halt?, so roparji v cerkvi med mašo napadli in je odveli. Ljudje m policija zasledujejo roparje, toda brez-vspešno. James Hu tz, ki je bogat trgovec, misli, da bodo roparji od njega zahtevali odkupnino. Mesto prevzelo upravo razsvetljave in vodovoda. Duluth, Minn., 16. febr. Pred pjldrugim letom prevzelo je našt mesto razsvetljavo in vodovodu? uaprave v svojo upravo, za kar je plačala občina §1,250.000. Potem je mesto uaprave izboljšalo in povečalo, kar je stalo zopet milijon dolarjev. Kljub tolikim izdatkom in kljub temu, da je mesto ceno plinu za 40 odstotkov, a izkoriščanje vodovoda za 50 odstotkov znižalo, pokazalo 9e je pri letnem obračunu, da ima mesto še vedno dobiček. Mesto namerava tudi elektrarn^ iu telefon v Bvojo upravo prevzeti. Dvojno linčanje. Fulton, Ky., 18. febr. V Dyers burg onstrau meje države Teunes aee, napadlo je dauea kakih 10C rnožkih ječo, v kterej sta bila zaprta zamorca Fred Kiug in Sam Montgomery. Reveža bo odvedli na prosto in j t« jedno3tavno obesili. Zamorca sta bila obdolžena, da sta uapadla hčer tukajšnjega zdravnika Arnolda, kteri zločin sta tudi takoj priznala. Ob tej priliki na-zuauila sta de imena dveh druzih zamorcev, ktera eta ae udeležila istega napada. Ljudstvo je razburjeno in bodo najbrže tudi ostala dva zamorca linčalo. • Iz delavskih krogov. Trust za jeklo in njegovi delavci. Spisi za inkorp« racijo jekleufga trusta in združenja s Carnegijevimi podjetji so danes gotovi in bodo v kratkem pri dostojnih oblastih vknjiženi. Trust zadobi ime „Uui-ted States Steel Co.*' Trustov kapital doseza sv< to tiBoč miljonov dolarjev. Delavcem v tiustovih tovarnah se za sedaj še ni treba bati odslovitve, kajti v tovarnah se bode tudi nadalje delalo, ker ima trust dovolj naročil. Cena jeklu je^veduo višja. Nova tovarna, Albany, N. Y., 16 febr. „Ame rican Tobacco Co.4' namerava zgraditi novo tobačno tovarno, v kterej bode 1000 osob vslužbenih. Družba je sklenila z „Municipal Gas Co." pogodbo, vsled ktere jej slednja od stopi potrebno zemljišče iu sezida poslopja, za kar bode nova tovarna potrehui plin od imenovane pjino ve družbe jemala. Vse tovarne zaprli. Scranton, Pa., 16. febr. Štrajk služabnikov tovarn za svilo se jp v toliko razširil, da so morali po sestniki tovarn Lackawanske doline svoje tovarne zapreti. Na štrajku je sedaj 4500 mož, žensk in otrok, kteri vs> zahtevajo povišanje plače. Tovarnarji so razglasili, da bodo dobili skabe iz Patersoua, Alien-towna in druzih meet, toda to ni delavce prav nič vznemirilo in bodo tudi nadalje vztrajali s praznovanjem. Kruh ali delo. Budimpešta, 16. febr. Med tukajšnjim delavstvom je prišlo do vrhunca bede, kajti obrt v Avstro-Osrski velikanskim korakom nazaduje in delavci kljub dobre volje uiso v stanu dobiti zaslužka. Včeraj korakalo je na tisoče brezposelnih delavcev po glavnih ulicah m^sta Nesrečneži so r.osili napise, kteri so ožigosali njih bedo in brezposelnost: ,.Kruh ali delo je naše pravo 1" „Dajte nam dela, mi gladu umiramt. 1' ,,Beda ne pozna meje J" Ogrske oblpsti seveda niso vedele dru^ga napraviti kakor nesrečnike z orožjem rargnati. Njihove zaBtave in znake bede smatraia so ,,k." so aišča kot znake ,,upora" in policija je morala vse zapleniti. Pri tem ja prišlo d'-' pret°pa, policija je rabila po avstrijskem običaju orožje; 50 oBob je ranjenih, približno toliko aretiranih. V Pennsylvaniji preti zopet štrajk. Hazleton, Pa., 17. febr. V okrajih trdega premoga je pričakovati zopetm štrajk pp mogarjev. Dne 12. marca bedo namreč zborovali zastopniki unije in delodajalci. Bodo ae li posestniki roVov zborovanja udeležili je jako dvomljivo, kajti delavci nameravajo zopetuo lOjd stotno povišanje plače zahtevati, kar bode najbrže dovedlo zopet do štrajka. Wilkesbarre, Pa., 17. febr. Pri zborovanju dne 12. marca bodo pre mogarskizastopniki predložili novo plačilno lestvico, ktere pa bosi najbrže ne bodo pripoznali in je b 1. aprilom pričakovati splošni štrajk. Boai tudi govorp, da ne bodo pripoznali unije, ker zamorejo vsake mu štrajku kljubovati. 100 delevcev odslovili. Poughkeepsi, N. \18. febr. V tovarni za stroje ,,Platt & Co." so vsled pomanjkanja naročil odslovili 100 delavcev. Iz druge strani ae pa zatrjuje, da ao odslovili delavce vsled povišanja izvozne carine za železo v Rusijo, o kterej poročamo na drugem mestu. Sedemletni otroci v tovarnah. Atlanta, Ga., 18. febr. Gibanje proti izkoriščanju otrok v tovarnah zavzema vedno resneje iice. Vsled. nesramnega postopanja kapitalistov, kteri v novejšem času sprejemajo 71etne otroke v tovarne, Bkle-d. lo je ljudstvo zahtevati postave, kf re hi preprečile, da se še v nad alje vničuje mladina po tovarnah. V obče je znano, da dda v bombaževih tovarnah na tisoče otrok, ki še uiso d >vršili deseto leto. V pokra jini Augusta našli so 700 manj kot 12 let Btarih otrok, ktbri morajo kakor cdrašeni ljudje od jutra do večera delati. Italijani spodrinili zamorce. New Orleans, La., 18. febr. Posestniki sladkornih in bombaževih ;as:»dov so za obdelovanje polja, kjer so preje sami zamorci delali, najeli Italjane. Sedaj nameravajo t di za riževa polja in soiine na za-paduem obrežju najeti italijanske delavce. Ko so v minolej jpseui zahtevali zamorci 8100 mesečne plače, ao Italijani pričeli d-lati za mesečnih 875, od onega časa imajo Italijani povsodi prednost Tekmovanje s trustom za sladkor. Chicago, 111., 19. febr. Tukajšnji kapitalisti so ustanovili druž >o za izdelovanje sladkorja. Ustanovna glavnica znaša $1,000 000. Družba uamerava v Shelby, Ind., zgraditi veliko tovarno za sladkor, in je v t s-rho kupila 10,000 oral zemljišča Tovarna pridne že letos delati in namerava oOOdi lavcev najeti. Razburjenost v London " gledališču. Dne 19. t. m. zvečer pričelo je v igrišču „Empire" na Bowery v New Yorku goret', kar pa v „Empire'' ni prouzročilo nikacega strahu. Toliko večji strah je pa zavladal v „Loudou gledališču ', ktero je za celi blok oddaljeno od prvoimeno-vanega igrišča. Ko so namreč prihiteli gasilci na lice mesta, jel je nekdo kričati ,,ogenj", vslpd ^eBar ie nastala v gledišču obča zmešnjava, ktera pa k areči ni dolgo trajala. Ko so se duhovi zopet umirili, opazili so obiskovalci gledišča, da je več ur zmanjkalo. Temperenčniki ustrelili gostilni-čarjevo ženo. Leavenworth, Kansas, 19. febr. Temperenčniki so v minolej noči ustrelili ženo nec^ga tukajšnjega gostilničarja in dva moža težko ranili Štiri napadalce so zaprli, ljudstvo jih namerava linčati, vsled česar se je bati krvavih izgredov. Topeka, Kansas, 19. febr. Gospa Nation je še v ječi, ker neče nihče za njo dati poroštva. Danes je brzo-javila svojemu možu, uaj jo obišče Sodnik Haz^n je dejal, da postava gospo Nation ne more čuvati, ia da je iz njene govorice kakor tudi iz njenega obnašanja lahko sklepati, da je blazna, in da bode najbrže morala iti v hlaznico Wichita, Kansas, 19. febr. Iz vseh krajev prihajajo oboroženi temperenčniki v mesto, kteri ao gostilničarjem napovedali, da jih bo-bo z orožjem zapodili. Gostilničarji so se tudi oborožili in tako je pro-Iivanje krvi neizogibno. Tempe reučniki ao prilepili po ulicah lepake, da bodo vsacega goBtilničarja, kteri ae bode branit ali celo napadal, jednoatavno obesili. Bankerot posojilnice. RocheBter, N. Y., 19. febr. „Ge-nesee National Savinge & Loan Association" uapovedala je danea konkurz. Dolgovi -posojilnice zna šajo 8200.000, dočim obstoji pre moženje le iz §100.000. Oskrbnikom konkurzne mase je sodišče imenovalo dosedanjega blagajničarja John H. Boswortha. Požari. Požiganje hotelov v Chicagi. Chicago, 16. febr. Danes zjutraj so nepoznani zločinci na štirih mestih zažgali ,,Hotel Majestic". Lopovi so zanetili v straniščih in v to svrho nanosili papir in drugo gorljivo tvarino v stranišča. Ogenj na parniku ,Graf Waldersee4. Cuxhafen, 18. febr. Na iz New Yorka se vračajočem parniku „ra Express Company" iu 3 drug« trgovska poBlopja. Pouesrečili sta dve osobi. Škoda je 8100,00'». Providence, R. I., 19. Vče raj je zgorela tukajšnja kolama poulične železnice. Škodo cenijo 162 tisoč dol., ki se pokrije s zavarovalnino. Wilkesbarre, Pa., 19. febr. Skladišče za premog Pennsylvania Coal Company je v minolej noči uničil požar. Škoda je 8100,000 — V mestecu Sugar Notch zgorelo je 12 hiš. Škoda 830,000. Chicago, 111 , 19 febr. Požar je uničil P. Ringerjevo knjigoveznico na Randolph ulici in prouzročil 50 tisoč dol. škode. V bližnjem hotelu Vernon je nastala razburjenost, gostje ao na vse strani bežaii. Gasilci so kmalu požar omejili. McKinley se boji državnih neprilik. Washington, D. C., 18. febr. Ne-prilike, ktere prouzroča asfaltni trust v Venezueli, delajo McK n-l'-yju mnogo skrbi. Pred vsem bi cn rad trustu pomagal, da se polasti zemljišč ,,La Felicidad", toda ker ima sfdfij še na Filipinih polne ro ke opravila, n kakor ni umestno spuščati se v na daljne prepire s sosednjimi republikami. Vsled tega je poslal te dni governerja iz Puerto Rico v Port Castries tam zbranim poveljnikom Dašega ladjevja, da izroči posebna tajna povelja. Takoj na to odpljula je naša vojna ladija ,,Dixie" v La Guayro. McKinley hoče vse storiti, da prepreči eveu-tueluo vojsko z Venezuelo. Preselitev veleznane tvrdke. Joseph Triner, sloveči prvi izde lovatelj amerikanskega grenkega vina, v Chicago, 111., je minoli meaec preselil svojo tvrdko v svoje lastno in novo poslopje 799 Ashlanh Ave. Vse veliko poslopje je zelo pripravno urejeno, kar spričuje o obsežni razumnosti posestnika ter istočasno pomnoži število uzoruih tvrdk v Chicagi. Trinerjevo ameri-kansko grenko vino je vspešno iBkušeuo zdravilo proti vsem bolez uim prebavalnih organov, gripo in prehlajenje, ter je sigurno in okus no domače sredstvo. Vsled izvi0t, uih lastuoatij in učinkov ae nade polno širi med vaemi narodi n«še dežele in izvaža tudi v Evropo. Ž^ Umo, da bi bila tvrdka v svojih novih proBtorih tudi v bodoče tako vapešna kakor je bila do seda j. Mrs. Nation v zaporu. Topeka, Kaus.. 17. febr. Pod vodstvom gospe Nation napadlo je danes zjutraj 500 temperenčnikov v 6. ulici neko gcstilno, kjer =o pokončali razuu steklenic iu ogleda-lov tudi biljardcve mize iu omaro za smotke. Takoj na to je policija Aretirala gospo Nation, toda že pol ure kasneje bo jo izpustili, na kar je obiskala v društvu dvesto svojih privržencev še jeduo gostilno iu skladišče pijač; toda predno da je zamogla kako bkodo napraviti, ao jo že v drugič aretirali, na kar je ostala v zaporu obdolžena tatvine. Ivo sojo zaprli v majhno sobico ae je.obupno braniia. Ljudstvo je vsled početja temperenčnikov og >rčeno iu zahteva od pristojnih ohlasti energičnega postopanja, da tako obvaruje državo Kausas dohrega imena. V \\ infield, Kans , ustanovilo se je skrivno prct;saloonsko društvo, Uero štpje 400 članov, ki ao vsi oboroženi. Društvo je zagrozilo gostilničarjem, da bodo vsakogar lin-čali. kedor se hode branil. Tudi o a tal i meščani so Be oborožili. Splošno sodi, da se bode v kratkem pričelo prolivanie krvi. Po vzgledu Mrs. Nation. Arkansas City, Kana., 16 febr. Danes zjutraj napadlo je 75 tem-oerenčnikov pod vodstvom mnozih duhovnov tukajšnjo goatilno „The ast Chause'*, kjer so vse naprave ^drobiii, a pijače so polili na uli-co. Ostale gostilne so že več dni zaprte. GoiU, Kaus.. 16. febr. ŽenBke ukajšuj^ga temperenčnega društva ■k) v minolpj noči napadle skladišče Missouri Pacific Railroad". Tu ao jašle šti ri sode piva in mnogo whiskeyja, in takoj vso „morilno" pijačo izlile. Topeka, Kans , 16. febr. Dvanajst Ž3nsk je-včeraj razdejalo dve tukajšuji gostilni in jedno lekarno. Šsodo cenijo $1500. Gostilničarji se niso branili. V lekarni je jedna ženska razbila tudi steklenico kar-x>lne kisline iu se pri tem nevarno opekla. Rochester, N. Y., 16. febr. Po vzgledu Mrs. Nation, razbila je ,-ospa Elien Yachter v gostilni J. Wehleja več steklenic. Fanatično ..protialkoholko" so takoj zaprli. Osveta Rusije. Washington, 16. febr. Tukajšnji ruski poslanik, grof Cassini je da-ues uradoma našo vlado obvestil, da je ruska vlada zvišala uvozno carino za ameriške železne izdelke za 50 odstotkov. S tem činom je Rusija odg vorila Zjed. državam na povišanje uvozne carine, ktero je naša vlada odredila za uvoz ruskega sladkorja. Seveda... misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tndi .... Toda ... ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lato je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LASS LINDEN. - • - KI0H, PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. Entered as second class matter at the N«w York, N. Y. Post office October 2 1893. »GLAS NARODA". List slovenskih duiarcev v Ameriki. udajatelj in urednic : Published by F. SAK8KR. 109 Greenwich St. New York City. leto velja list za Ameriko |3.—, «a pol leta.............. $1.50, Za Evropa /a vbc leto . . . 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, , ,t „ čatrt leta . . . „ 1.75. iT Evropo pošiljamo list skupno dve številki tGlaa Naroda" izhaja vsako sredo tu sou. to GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be '.sued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osebnosti •e ne uatisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon «v Order. Pij spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivulišče naznani, da hitreje najdemo naslovnika Vse to je našim južnim sosedom !e predobro znano, kajti oni vedč ravno tako dobro kakor mi, da so Zjed. države vojskovale špansko-ameriško vojsko edino v korist ameriških kapitalistov — in so povsem prepričani, da Zjed. države j dva čakajo ugodne prilike, da tudi na jugu zavihra zastava ,,with stars and stripes". V zadnjih številkah ,,Glas Naroda" Brno večkrat omenili neprilike, ktere so nastale vsled našega tru-sta, kojega je washingtonska vlada vtela v svojo obrambo, med Venezuelo in Zjed. državami. ,,Asphalt Trust", kterega glavni Bedež je v New Yorku, je namreč pred kskimi 10 leti z vlado republike Venezuele sklenil pogodbo, vsled ktere se je venezuelska vlada proti določenem plačilu zavezala na od trusts kupljenih zemljiščih napraviti razne javne stavbe, ceste in železnice, ter prepustiti trustu izkoriščanje ta-mošnjega bogatega asfaltnega ozemlja. K tem pokrajinam spada tudi 1000 oralov veliko ležišče aefalta po imenu ,,La Felicidad", na kte-rem trust še ni pričel z delom. Toda newyorški trust z veuezuelsko vlado istotako postopa kakor postopajo vsi trusti z washiugtonsko vlado. Vlada je namreč prepustila trustu razne ugodnosti, ktere je trust hvaležno sprejel, ne da bi izpolnjeval svoje dolžnosti proti vladi. Radi t*ga je venezuelska vlada pozvala ravuateljstvo trusta, da pokrajino naslovom : „Glas Naroda ,.La Felicidad" nemudoma ostavi, Dopisom m pošiljatvam naredite kajtl vhldii namerava impn0vano i pokrajino prepustiti neki domačej družbi. Naš trust pa tega ni hotel I storiti, temveč pritožil Be je v\Va«h-109 daj še vedno čuvati ..ameriške k risti" na Filipinah in Kubi, vsltd čeear za sedaj še niso v stanu pričeti z vojno. Da se pa trust čuva vemzuelskih vojakov, sklenilo je ravnateljstvo ustanoviti svoje samostojno vojaštvo, kterega bt do organizirali iz raznih postopa če v propalih vojakov naše države, da tako na svoj račun pri-č ie eventuelno vojno z republiko Venezuelo. Ako pa bedo trustovi vojaki kljub temu tepeni, zamore-mo že danes zagotoviti, da bodo kapitalisti s pozivom ,,za domovino in slobodo" prouzročiii vojsko. Tako bode naša zgedovina za jedno „oslobodovalno vojsko" bogatejša — v večjo slavo ameriškega kapitalizma. V obče j»> znano, da dandanašnjih uirokov, radi kterih nastanejo vojske, ni iskati v zasebnih prepirih vladajočih kraljevih ali cesarskih rodbin, kakor je to bilo v starem veku navada, temveč edino le v varstvo, oziroma pospeševanje po« jedinih velicih z inozi mst\om poslujoči h trgovskih družb, ktere splošno pospešujejo materijeluo stanje domačega ljudstva Da je to neovrgljiva istina, nudita nam največji kapitalistični državi sveta, Anglija in Zjediujene države v obilici dokazov, kt-n so bili tekom min- lih let takorekoč na dnevnem redu, in ki nam dovolj jasno govo-rč, za ktere t v r d k e koristi je ta ali ona država napovedala vojsko. Ako republike srednje in južne Amerike v xadnjem času z nekako bojazuijo gledaju na Zjed. države, v kterej bi jaz ni je kaj lahko videti skrbi, da ne pride do kacih prepirov z mogofuirn severnim sosedom. Ako tudi državniki naših južnih bratskih republik svetujejo, da se vse jugo-ameriške republike združijo proti Zjed. državam, nikakor ne smemo uzrokov sovraštva iskati v narodnem neprijateljstvu anglosaksonskega in španskega plemena, niti v političnem tekmovanju severa in juga, ali pa v željah te ali one države za povečanjem svoje posesti, temveč edino le v dejstvu, da je kapital Zjed. držav v vs^h ameriških republikah izven mej Zjed. držav v velikej meri naložen, kterega zastopajo razne družbe, ktere so nastanje po vsej Ameriki in kojih osobje so izključno le državljani Zjed. držav. Brezdvomno bo naši v luozemstvu vslužbeni držav-'jani v slučajuih neprilikah z ino-cemskimi vladami opravičeni pozvati našo vlado na pomoč. Ker pa naši, v inozemstvu poslujoči državljani in družbe tujim vladam uičesar ne zaupajo in od njih nikacega varstva svojih koristi ne pričakujejo, temveč se ob vsakej nepriliki nemudoma zatečejo k na-šej washingtonskej vladi, je povsem samoumevno, da Bi s tem činom v onih deželah sami pripravijo sovraštvo m neljubih tekmecev. Ako pride v tacih slučajih do prepirov med domačini in našimi državljani, se naši državljani nika-kar nečejo podvreči razsodbam i no semskih sodišč, temveč njih prva akrb je pozvati našo vlado na pomoč, is česar se skoraj vedno izerpi ■ovraštvo med obema vladama. Kitajska kultura. Ko so pričeli evropejski, zlasti pa nemški učenjaki dokazovati, da so Kitajci iste vrste in iste vrednosti kakor Evropejci in ko so kasneje uvrstili Kitajce med kulturne narode, jelo je nemško časnikarstvo svojim učenjakom očitati nevednost in jih zasramovati kot zauiče-valce svojega naroda. Berolinski časopisi jell so klicati s ,.kulturnim" bojnim klicom, da se mora kitajsko cesarstvo razdejati, ker tamcšnji prebivalci netečne jedi zauživajo in ker sploh o kulturi niti pojma nimajo. Jednim mahom pa je ono isto časopisje vtihnilo, ko so doBpela poročila vojnih dopisnikov iz Kitajske, ktera Be o ljudstvu in deželi kaj laskavo izražajo. Mej drugim on enja dopisnik berolinskega ,,Local Anzeigera" tudi sledeča: ,,Evropejci se ne morejo preču-diti kitajskemu poljedelstvu, ktere je v vsakem oziru na vrhuncu popolnosti. Ljudje v Evropi v obče mislijo, da so evropejske ekspedicije ua Kitajsko Kitajcem v korist, ir» da se bodo ubogim zaostalim Kitajcem odprle oči, vBled česar bodo postali pristopni za ,,višjo" evro-pejsko kulturo. Toda prišedši na Kitajsko mora Evropejec nehote samega Bebe vprašati, smo li Evropejci v resnici v tem oziru pred Kitajci 7 Ako opazujem kulturo severne Kitajfeke, moram se samega sebe sramovati. Ako bi se na primer tukaj na Kitajskem naselilo nekoliko kmetovalcev kteregakoli evropejskega naroda, bi se polje- delstvo dotičnega kraja gotovo poslabšalo, kajti Evropejci se gled£ poljedelstva s Kitajci ne morejo primerjati in so z ozirom na marljivost in točnost daleč, daleč za Kitajci. Nikakoi tudi ue smem zamolčati, da kitajske vasi mnogo bolj civilizirano izgledajo, kakor vasi v Nemčiji, Avstriji in Franciji." Zopet na drugem mestu navaja isti dopisnik: ,,Nikakor ne pretiravam, ako trdim, da je v vsej Kitajski opaziti umetnost in kulturo, ktera sega v najnižje sloje ljudstva. Radi tega je pa tudi smešno in uprav nesmiselno, ako mislijo Evropejci, da bodq v ,,kulturnem" oziru na Kitajskem kaj vpljivali, kajti evropejska kultura je v primeru s kitajsko slifna malemu kamnu, ki zagnan ob skalo odlevi, ne da bi slednjo kaj poškodoval. Ako evropejske države tudi zasedejo kitajska ozemlja, ne bod} to imelo na ljudstvo nikacega vpljiva. Kitajci v Evropejcu ne vidijo kulturnega človeka, temveč le pri-prostega barbara, kteri se ž njimi nikakor ne more meriti. Vojaške naprave evropejskih narodov to mišljenje še bolj potrdujejo; vsled vojaštva prispodobIjajo nas Kitajci b Huni in v njihovih očeh mi nismo nič druzega, kar so v naših očeh divjaki srednje Afrike. To mnenje je na Kitajskem tako vkor^-ninjeno, da nas celo kitajski pastirji in postopači Bmatrajo kot ljudstvo nižje vrste." Iz naravnega stališča tem kitaj skitn izvajanjam pravomisleči človek izvestno ne more mnogo ugovarjati, kajti največja sramota ter dokaz pravega barbarstva je, da h iče Evropa v dvajsetem stoletju opustešiti prvo in najetar^jo kulturno državo sveta, v kt^rej prebiva ljudstvo, od kojega bi se Evropejci zamogli naučiti več kulture kakor pa Kitajci od Evropejcev. Homatije na Kitajskem. Počasnost mirovnih pooblaščencev. Peking, 15. febr. Glede plačevanja odškodnine inozemski poslaniki še vedno niso na jasnem. Angleži zahtevajo, da jim Kitajci le onopla-čajo, kar so jim napravili dejanske škode in sicer brez obresti, dočim zahtevajo misjonarji visoke svo-te za vsako najmanjo stvar, vsled Česar mirovna pogajanja še dolgo ne bodo končana. Nemški in francoski častniki svetujejo, da inozemske vlasti sezidajo v Pekingu svojo trdnjavo, v kterej naj bi bila nastanjena evropejska poslaništva. Pri tem pa seveda ue pomislijo, da bi baš trdnjava v Pekingu bila Ki-taicem v vedno izzivanje, in bi to prouzročilo zopetne nemire. Italijanska vlada zahteva odškodnino za vsacega ubitega italjan-skega vojaka. Ker pa AvBtrija za Italijo nikakor neče zaostati, zasedli bo tudi Avstrijci — baš kakor Rusi iu Fran cozje — pri Tien Tsinu nekoliko ozemlja, kterega nazivljajo „avstrij-ska koncesija". Avstrija ima na Kitajskem samo—jednega državljana, kteri je uaseljen v Chefoo. In za tega jedinega državljana, pošilja Avstrija svoje vojaštvo na Kitajsko in osvoja „kouce8ije"! Kaznovanje kitajskih uradnikov potrjeno. Peking, 16. febr. Cesarica vdova se baje večne proti vi zahtevam ino zemskih poslanikov glede kaznovanja vstaških vodij. Z dopisom, kterega so danes mirovni pooblaščenci poslanikom vročili, priznava cesarica vdova, da so kitajske nemire edino le višji in odločilni uradniki prouzročiii in omenja, da bodeta kraljevič Tuan iu vojvoda Lan kaznovana z dosmrtnim proguan stvom v Turkestan, ter da je princ Chwang obsojen v samomor. Hu-5sien, bivši governer pokrajine ShanBi, uradniki .Yingulen Chao Shu in general Tuug Tu-Hiang bodo tudi usmrteni. Sicer cesarski odlok ne zadošča poBlaniškim zahtevam v vsem obsegu, ali vendar je ugodneji, nego je bilo pričakovati. Vojna med Boerci in Anglijo. Kriigerjeve pritožbe. Loudon, 15. febr. Poročevalcu londoskega lista ,.Pall Mall Magazine," ki je predsednika Kriigerja v Haagu obiskal, dejal je Kt iiger, da Anglija ne postopa častno, kajti ko se je pričela ž njim glede miru posvetovati, je v istem času izjavila, da namerava vojno nadaljevati. Stari predsednik jena to nadaljeval, „Nihče neče za nas posredovati. Mi imamo svoje napake in svoje slabo sti. Mi Brno napovedali vojsko, toda v to smo bili prisiljeni. Bog nam bode pomagal iu konečno bo-demo zmagali. Sicer ne vem, kedaj in kako, toda jaz eem prepričau, da bedemo zmagali." • O njegovem sprejemu v Evropi je Kriig^r neljubo izneuaden; ou namreč ni pričakoval cvetličmih daril temveč se je nadjal, da bo de pri kakem dvoiu sprejet. On ue zahteva nič druzega kot pravico Ko gaje poročevalec vprašal, čemu je prišel v Evropo, dejal mu je Kriiger, da vsled visoke starosti ne more slediti svojim Boercem na bojno polje, radi tega je mislil, da bode svojem ljudstvu v Evropi za mogel več koristiti. O svojej obi-telji seje žalostnim glasom izrazil, da sta dva njegova sina v vojski ubita, dva vjeta, cd kterih jeden je v pregnanstvu ua otoku Ceylon. O druzih dveh sinovih že dva meseca ni ničesar slišal in misli, da Bta tudi mrtva. Kazuu teh je pa še 31 njegovih »iuov in vnukov v vojski proti Angležem. Cape Town, 15. febr. Generl De Wet jako hitro napreduje v Kapski koloniji. V zadnjih dnevih je prekoračil želetnično progo pri De Aar, in ukazal razstreliti dva železniČDa prodora. Angleži preganjajo Boerce na vsej črti, toda brezvspešno. Pretoria, 15. febr. V bližini mesteca Bank so napadli Boerci Angleže iu razdejali tamošnjo železnico. Konečno so se angleški premoči umaknili. Stauderton, 15. febr. Boerci sq zasedli mesto Murraysburg, ktero se nahaja v središču Kapske kolonije. De Wet v pogibelji? London, 18. febr. Ako je poročevalcem angleških vladinih časopisov verjeti, e boerski general De Wet napravil napako, daje odšel s svojimi Boerci v KapBko kolonijo, kajti s tem činom je moral večino svojega streljiva prepustiti Angležem, kteri so ga baje prepodili v po krajino, v kterej ni dobiti niti živil, niti konj. Iz Cape Towna se poroča, da so Angleži obkolili De Weta, in da je njegov beg sedaj nemogoč, vendar pa temu nihče ne verjame, ker so taka poročila v Angliji že stara stvar. Ostali boerski cddelki, kteri bo prekoračili kapsko mejo, skušajo se z De Wetum zjediniti. Angleži se prizadevajo to preprečiti, toda dvomljivo je, ako se jim posreči. Iz Haaga, Nizozemsko, se poroča, da tamkaj bivajoči predsednik Kriiger pripravlja apelacijo na kra'ja Edwarda, v kterej izraba mirovne pogoje. Apelacijo bede vročil kralju nizozemski poslanik. Lord Stanley, finančni tajnik vojnega urada, naznanja, da je vlada kupila 113,975 kmj v Velikej Britanskej in 71,874 konj v inozemstvu. V mesecu oktobru pojavilo se je med angleškim jugo-afrišfcim vo a-štvom 569 Blučajev tifusa, cd kterih je 98 vojakov umrlo. V novembru umrle so za tifusom od 1213 slučajev bolezni 204 osobe. De Wet in Stejn vjeta? Chicago, 19. febr. Tukajšnjemu časniku „Record" se javlja iz Pa riza, da so Angleži vjeli boerBkega generala De Weta. Paris, 19. febr. Pariškemu „Gau-lois" se brzojavlja iz Pretorije, da so Angleži pri Hopetownu vjeli De Weta. Vest še ni potrjena. Cape Town, 19. febr. Tu krožijo vesti, da De Wet namerava vse nizozemske naselnike prisiliti, da vstopijo v b >erako vojsko; kedor se mu bode branil, bode ustreljen. Istodobno se tudi poroča, da so Angleži bivšega predsednika Stejna vjeli. Dopisi. Renovo, Pa., 17. febr. Rojakom imam naznaniti žalost-do vest o smrti rojaka Anton Žu-gel, kteri je tukaj umrl 15, t. m. previden z svetimi zakramenti za umirajoče; dne 18 febr. ga bodemo spremili k poslednjemu počitku. Pokojni Žugel narodil seje v Metliki ua Kranjskem ter bil 14 let v Ameriki ; osem let je bil oženjen in zapušča žalujočo ženo in troje otrok v starosti od 2 do 7 let in brata. Pokojnik ni dolgo bolehal, namreč samo od 1. febr., ter dogpgel starost 32 let. V obče je bil pokojni Žugel zelo priljubljen mož in dober človek in tudi za svojo obitelj skrben oče kar dokazuje ker je bil član dvojih angleških društev in dobi sedaj njegova žena S2750 kar je gotovo lepa pomoč, seveda jej uovci ne nadomeste dobrega, skrbnega moža. Naj v miru počiva. J. M. Glendale, Mont., 8. febr. Naznaniti imam, da našega gesp. W A. Clarka, ki je bil izvoljen v zbornico, razni ljudje in časniki ua razne načine kritikujejo in mu de lajo tudi krivico. Res je mož štet med velikekapitaliete, a vendar ni tako ozkoBrčen in umazan kakor: Frick, Carnegie in drugi ; Clark rad pomaga siromašnim ljudem in bil prvi, ki je delavni čas skrajšal ua 8 ur; on pravi, da človek, kteri dela za njega in ne zasluži S3 ua dan, da ga neče. Delavcem iia njegovi železnici p!ača po 35 centov na uro. Na plačilni dan je že večkrat priredil delavcem pojedine in vas vprašam, kteri kapitalist to stori? Omenim naj še, da je mož imenom Fred Wane delal za Clarka in se v mladih letih pokvaril v službi in so mu nogo odrezali; gospodarje plačal vse stroške, omislil mu umetno nogo in mu dal tudi službo, v kteri zasluži $3 na dan. Po mojem mnenju je tak kapitalist hvalevreden. j. K. (Lepo je od vas, da štejete take stvari v dobrodelnost, ali delavci po našem pravu ue beračimo dobrodelnosti, temveč enakopravnost in enakovfcljavnost hočemo in moramo terjati. Osemurni delavni dan ai nobena dobrota, ko mož od svojih delavcev milijone na leto v žep vtakne, zasluži jih ne, ampak iz delavcev ožme. Pojedine so bile vaba ob času volitev. Trije dolarji na dan je lepo rečeno, a vemo, da jih more tudi vsakdo zaslužiti, da jih C. ne daruje, ker drugače ne bi bil milijonar. Siromaku brez noge pa C. ni druzega storil nego svojo p.......dolžnost. Ako bi bili kapitalisti v iBtini pravični proti delavci, potem ne bi bili kapitalisti, ako bi ž njimi delili ves pridelek v enacih delih, bilo bi delavsko vprašanje rešeno. O tem bi morali še veliko pisati in bodemo še. Delavcem poleg dela ni potreba beračiti, ampak zahtevati svoje pravo 1) Skrivnostna smrt deklice. Dne 17. febr. zaprli so na o. iztočni ulici v New Yorku pet ogrskih židov, kteri so na sumu, da so v zvezi s smrtjo deklice Marije Ta-koč, doma iz Slovaške v Avstriji, ktera je prišla minolo sredo iz Penney Ivani je v New York. Umirajočo deklico bo našli v hiši št, 58 Ave. B in je odvedli v Belle-vue bolnico, kjer je umrla.; vendar se je dognalo, da je smrt nenaravna, in da je slučaj skoro isti, kakor je bil z deklico Bosscheiter v Pat-tersonu. Predrzni ropar. Due 18. febr. je ^ospa Jennie Behrens v svojem restavrautu, št. 48 Rose St., v New Yorku, štela denar, kterega je imela v bankovcih v vrednosti'8827.52. Thomas Moran, ki je v bližini sedel, je skočil do gospe, jej istrgal denar iz rok in bežal. VBled predrzuega ropa gospa ni vedela kaj početi in še le par minut kasneje se je podala ci ulico, da zasledi roparja. V Chambers St. vjel je policaj lopova, ga vrgel ob tla in mu odvzel ukradeni denar, dočim je njega odvel na policijsko postajo, kjer bode do obsodbe ostal. Kranjsko slov. katol. podp. društvo sv. Barbare FOREST CITY, - . . PA. ODBOR: Josip Bucenel, predsednik ; Anton Ciar, podpredsednik ; John Telban, I. tajnik; BartolPoverk, II. tajnik; Martin Muhič, blagajnik. NADZORNIKI: Josip Zalar, Jurij Zupan, Frank Skubic, John Drašler Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku : J. Telban, Box 607, Forest City, Pa, Glasilo „Glas Naroda". Katoličani v Zjed. državah. Iz „Catholic Directory", ki je te dni izšel v Baltimore posnemamo, daje v Zjed. državah 10,774.-980 katoličanov. Katoliška duhovščina šteje 1 kardiuala, 13 nadškofov, 80 škofov, 8977 duhovnov in 8010 redovnikov. Župnih cerkva je 66,127, misijonskih cerkva 6513 iu 1774 kapel. Poleg tega je 8 katoliških vseučilišč, 76 semenišč, 188 moških srednjih šol, 677 dekliških akademij, 3812 župuijskih šol, ktere obiskuje 903.980 otiok, 247 sirotišnic z 35.084 sirotami in 385 dobrodelnih zavodov. Katoliško prebivalstvo filipinskega otočja šteje 6,565.998 ljudi, pri kterih vrši 150 posvetnih in prelro 500 redovnih osob duhovsko službovanje. Zbornica dovolila 5 miljonov dolarjev za svetovno razstavo v St. Loufsu. Washington, D.C., 18. feb. Zbornica je v današnji svoji seji brez ugovorov dovolila za Bvetovno razstavo v St. L^uisu, Mo,, prispevati s svoto S5,000,000. Glede te točke zborovalo se je le 20 minut; predlogu razuti nekterih demokratov ni nihče ugovarjal. Ko so zadevo ugodno rešili, čuli so se v zbornici vsestranski veseli klici, osobito na galeriji, kj^r je bilo zbranih več meščauov iz St. Louisa. Kralj Edward odslovil dvornike kraljice Viktorije. London, 17. febr. Kralj Edward je vsem dvoruikom umrle kraljice Viktorije odpovedal službo, vsled česar morajo v 6 mesecih svoja sedanja mesta ostaviti. Razni plemiči iu dame angleškega plemstva se že sedaj prepirajo za svoje bodoče mesto, kajti dvorniško mesto je tudi v fiuaucijelnem smislu jako ugodno. Osobni prijatelji kralja Edwarda dobivajo vaaki dan nebrojno prošnje raznih plemičev za priporočilo pri kralju, vendar pa ni upati, da bode kralj potom posredovanja namestil svoj novi dvor. Kretanje parnikov. V New York dospeli: „L'Aquitaine", 17. febr. iz Havre. ,,Pretoria", 17. febr. iz Hamburga s 145 potniki. „Furnesia", 17. febr. iz Glasgowa s 145 potniki. „Servia", iS. febr. iz Liverpoola s 190 potniki. „Friesland", 19. febr. iz Antwerpena s 407 potniki. ,,Maasdam", 19. febr. iz Kotterdama s 130 potniki. Dospeti imajo: „\Verra" iz Genove. ,,Spaarndani" iz Rotterdama. ».Oceanic" iz Liverpoola. ,,Rhein" iz Bremena. ,,Lahn" iz Bremena. „Vader]and<4 iz Southamptona. ,,Phoenicia" iz Hamburga. ,,Etruria" iz Liverpoola. ,,New York" iz Southamptona. Odpljuli so: ,, Victoria", 19. febr. v Hamburg. ,,Noordland" 20, febr. v Antwerpen. ..Majestic" 20. febr. v Liverpool. ,TSt. Louis" 20. febr. v Southampton. Odpljali bodo: ,,Oldenburg", 21. febr v Bremen. ,,L" Aquitaine", 21. febr. y Havre „\Verra", zx. febr. v Genovo. ,,Furnesia", 23. febr. v Glasgow. „Pretoria". 23. febr. v Hamburg. ..Servia", 23. febr. v Liverpool. ,,Maasdam", 23 febr. v Rotterdam. ,, Lahn", 26. febr. v Bremen. „Friesland", 27. febr. v Antwerpen. „New York", 27. febr. v Southampton. Parniiki listki so dobit po i irnrf "cenah pri FR. SAKSER & CO. -----V_L GOTOVE denarje najceneje kupiš pri F. SAKSERJU 109 Greenwich St.. New York. Jugoslovanska Katoliška Jednota. j|| lit III ' Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik: John Habjax, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josrp Pezdirc, 1024 S >uth 13th St., Omaha, Neb. ; I. tajuik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota ; II. ,, Štefan Banovec, Box 1033, Ely, Minnesota ; Blagajnik ; Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota ; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn. ; John Globokar, Box 371. Ely, Minn. ; George Stefan, Box 1153, Soudan, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Joe Agnič, 3ox 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve uaj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže. Box 105, -Oly, Minn , in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Roparja otrok vjeli. Omaha, Neb , 19. febr. Tukaj s j vjeli James CaUahana, kteri j*' osobni prijatelj roparja Pat Cro-weja, kteri je t d peljal dečka Eddie Cudahy iu dobil $25.rka 5 marca rl 10. uri. To nazuanjamo na več vprašanj. * * * Vodnikova slavnost. V soboto 16. februvarija vršila se je ob obilej udeležbi veselica newyorških bIo venskih društev ,,Slavec14 in ,,Sv. Frančiška" v Češki Nar. dni Budo-vi. Kakor je bilo pričakovati vspele so usporfdne točke moškega kakor tudi mešanega zbora dobro, isto-tako žel je navdušeno priznanje g H. Beermau, ki je izvajal svoje toč ke z dovršeno popolnostjo. O polu-noči vršila seje skupna večerja, ob kterej priliki se je nazdravilo go atom avstrijskega društva, starej domovini, pevcem, pevkam itd. Z ozirom ua dejstvo, da se je udeležilo veselice več slovenščine nezmožnih gostov, vršili bo se govori razun slovenščini tudi v angliščini in nemščini, kar pa nikakor ni do dobro vpljivalo na značaj vsestranskega rodo- iu domol ubja. Po večerji vabili so zvoki glasbe na ples, kterim so se navzoči nemudoma odzvali; plesalo se je veselo in vztrajno, dokler ni beli dan potrkal na okna iu vabil k — počitku. * * * L mrl je v Ljubljani 1. febr. v starosti 69 let mizarski mojster g. Jokob Petrin, občespoštovau some ščan in vrl narodnjak. Bodi mu prijazni spomin. Drobnosti. Častite naročnike, kteri nam za tekoče leto še niso doposlali nikake naročnine opozorujemo, da bodemo dopošiljanje lista ustavili, ako v kratkem ne dobimo nikake naročnine, List nas velja obilo novcev in moramo prositi gg. naročnike za točno plačev nje. Upravništvo. Umrl je na Dunaju due 30. jan. baron Al. Pražak, bivši pravosod ni minister v Taeffejevem kabinetu t«-r bivši češki minister star 80 let. Tako na klonjenega in ue-ustraSenega ministra še Slovani uiso imeli. * * • Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca januvarija 1901 uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 1127 strank 584.619 kron 61 v 955 strankpajedvjguilo793.643 K 16 v « * * Osemnajst delavcev je padlo v Ljubljanico 31. jan. zjutraj pri zgradbi novega Cesarja Franc Jože-fovega mostu. Udri se je slabo na pravljen oder. na kterem so stali delavci, ki zabija jo pilote. Delavec Anton Verhovšek se je pri padcu na nogi poškodoval. Delavci so bili vsi mokri in so se morali odpraviti domov, da so se preoblekli. * * * Kohijnska železuica Razni listi poročajo, da seje pri pregledovanju terena za zgradbo tunela bohinjske železnice dognalo, da ni trdne skale mej B jhinjem in Goriško, tako di bo zgradba tunela dala veliko v^Č dela, nego seje mislilo in bo tudi veliko več veljala. * * * Na dolenjski železnici ne bo po- čeLŠi s 1. februvarjem več mogoče voziti se v prvem razredu, ker se ta razred opusti; Blabo znamenje. * * * Pri beračenju je na Starem trgu v Ljubljani padla 68 let stara bera-čica Jera Sterniša iu si zlomila do-go. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnico. * * * Nesreča. Fric Kovač, 131et»i sin znanega gostilničarja Franc Kovača iz Novega mesta, peljal je dne 31. jan. proti mraku neko gospo iz Novega mesta do Rateža s parom konj; spremljal ga je tudi domači pomočnik. Eden kt nj se j" b kakor-šnega že bodi vzroka obotavljal, in na^aj grede je že vožnja menda toliko uevepefna bila, da sta enega konja odpregla. Pomočnik je z vozom domu se peljal, Fric je pa znabiti hotel domu jahati, ali kaj se ve kako je bilo. Ker fanta le ni bilo od nikoder, šla je skrbna mati (oče je bil ua potovanju) s svojo hčerko, kljub temu, da je siluo snežilo, sinu naproti. Na mitnici v Cikavi je zvedela, da je sin s konjem že pred prtcej čisorn proti domu šei. Vrn-tte -e tedaj naša, in kmalu mati začuje kraj ceste konja sopsti, ki je b snegom pobeljen na tleh ležal. Pribhžavši se, ugleda grozen prizor S n je pod kc njem ležal in le nogi je bilo vide ti. Na pomoč prišli ljudje zlečeu siromaka mrtvega izpod konja Imel je ran;eno glavo in udrti prsi, ter je bil kakor videti na mah mr te v. Konj je poginil isti dan. Prepovedan nvoz prašičev. Ker je nastala v Leskovcu v hrvaškem okraju Samobor, prašičja kuga, je okrajno glavarstvo v Krškem prepovedalo uvoz in prevoz prašičev iz celega hrvaškega okraja Samobora na Kranjsko iu bo vsak prestopek te prepovedi postavno kaznovan. * * * Žrtev rodoljubja. Pod tem naslovom priobčuje „Mir" o vrlem našsm šk^deujskem starčku, Jože fu Mrljaku, ki je do smrti bil zvest Bin zatiranega svojega naroda in čegar zadnje opravilo je bilo: vršitev narodne dolžnosti. Potem piše ,,Mir": „Kr\j naj temu dostavljamo? Ko bi na Koroškem le vsi oni slovenski volilci, ki so še v najkrepkejših in zravih letih, tako vršili svojo narodno dolžnost, kakor jo je izpolnil ta vzgledni slovenski starček, pa bi ne bili propadli o zadnji volitvi, marveč imeli bi v državnem zboru dva poBlanca 1 Starčku, ki je umrl kakor hraber vojak na bojišču, slaven Bpomin I Nam pa bobi vzor, kako je treba izvrševati narodno dolžne st 144 * * * Otrok — ubit. V Suebrjih je bil na reji zdaj 2 dve leti stari otrok, čigar mati služi v Ljubljani. Nedavno so ljudje našli otioka mrtvega. Nit ujnm ni bilo niti najmanjše rane. Sumi se, daje kdo otroka po glavi udaril, tako da je umrl. Stvar se preiskuje. rici dne 31. decembra 1.1. 25 300 okrogio računjeno. Pred de-s-tiuii leti je bilo prebivalstva 20 -751, torej seje pomnožilo za 2920 duš. Hiš je sedaj v Gorici 1935, pred desetimi leti jih je bilo pa 1603 ; torej za 323 več. Gorica je razdeljena na 5 delov. Središče samo s 1315 hišami šteje prebivalcev 18 470, Cingraf s 365 hišami 3385, Pristava s 146 hišami 1163, Baronovšče s50 hišami 313, Staragora s 59 hišami 340. Toliko so že zdelali na magistratu, da so mogli podati te številke. Sedaj izdeljujejo druge podatke. Največ pseglavice jim dela tieveda „občevalni jezik" in zato se je bati, da se tam preveč ,,po-motiio". Prebivalstvo Prage znaša po zadnjem ljudskem štetju 196.166 osob ; pred desetimi leti jih je bilo 175 751. Prebivalstvo Budimpešte šteje končen 19. stoletja 729.383 osob ali 233.383 več kakor leta 1890. * * * 1000 kron nagrade je priznalo železniško ministeretvo A. Ivkovi-ču v Labiuju v Dalmaciji, ker je ua večer 10 nov. m. 1. rešil železniški vlak pri Starem Gradu preteče uevarnosti. Iz lastnega nagiba je tako dolgo dajal znamenja, da Be je vlak ustavil pred mestom uesreče. • * * Otroka sežgala. Na Dunaju Be je vršila porotna obravnava proti zakoncema Ott. Obtožena sta, da Bta svojega nezakonskega Binčka Josipa tako pretepala, da je obolel; ko se mu je ua ledjih napravila bula, jo je oče s škarjami prer jzal, da je de ček zategadelj več dni krvavel iL konč io rudi zastrupijenja krvi tudi umrl. Na to je oče dečka razkosal in posamezne dele telesa v štedilniku sežgal. Ob tem ognju pa je kuhal zajutrek in obfd! PolicMi je Ott spočetka lagal, da je vrgel trup lo v D unav, konečno pa je priznal, da je telesce iztrp:n*onpga '-ečka 7 nožem razreza! ter posnmezme ko§e s°žgal Kot sokrivka je obtežen p njegova žena. ki je dečka živinBk. pretepala ter se zanj tudi v bolezni ni zmenila Pred porotniki sta sp vedla zakonca cinično in drzovi-to. Ott je bil brezposeln monter, njegova žeDa paraznašalka časopisov Razen sežganega Pepčka imata de čevljarski učenci. A. : „Čemu je tvoje levo uho vedno rude če?" — B. : „Jeduo8tavno, na tej strani sedi namreč mojster, iu ko z menoj govori, prihajajo njegovi glasovi samo v levo uho." V vinski kleti. Vinski trgovec : „Joj, sedaj mi je hlapec zmešal sode iu ne vem, v kterih je vino. v kterih pa ocet!tl Joe Vi. kšimc, doma iz Krašnjega vrha šter. [6, ol)čine Kadovica, okraj Črnomelj, star mora biti kakih 60 let, v Ameriki je že 12 lat: ko je posledniič pisal svoji hčeri domu, je bil v Smoke Run, Clearfield Co., Pa.; preje pa bil v Johnstownu, Pa. — Dalje kje je Jt>e Vi kšisič, sin preje imenovanega, ta je star 30 let, v Ameriki je jedno leto. Ako kdo rojakov kaj o nju ve, naj blagovoli naznaniti: Martin Slogar, Extension. B. C., Canada. KJE JE? Agata Oražkn, doma iz Ravnega dola pri Ribnici Ta je šla z menoj leta 1S98. v Ameriko in sicer je šla k svojemu možu Josip Praznu v Toluca, III. Ta rojakinja ima z me noj še nek račun in zato prosim rojake, ako o njej kaj vedo, d a m; blagovolijo naznaniti nje naslov: Katarina Arko, p. (). Box 295, Ely, Minn. [2ofb] Kje je? Jože Račič, doma iz Viher štev. 1, Leskov-ške fare pri Krškem. Njegova sestra je postala vdova in ga Ze dve leti ni videla, ker se pa odpravlja y >taro domovino, bi rada zvedela /a njegovo bivanje prej ko mogrče: Maria Bogolin, Box 465, La Salie, 111. [i2mc] Slabi Časi. Lopov: „Sedaj so v resuici napočili slabi časi, včeraj sem ukradel deset denarnic, a vse so bile — prazne!'* Naravno. Gospa: ,,Jaz menim, da je v kuhinji še nekoliko mrzle pečenke." — Kuharica :,,Naravno, toda za mojega koprola." J e d n a k o. Krčmar: ,,To dese-tico ne morem vzeti, ker ima luk-ujo." — Gost : „Kaj, tudi vaš sir je imel luknje, a jaz sem ga kljub temu vzel." Nagrada. Pijanec je padel iz tretjega nadstropja na ulico, ue da bi se poškodoval. Ko bo mu usmiljeni ljudje prinesli čašo vode, jih je zavrnil: „Veste kaj, za tako umetnost bi mi vendar lahko prinesli čašo whiskeya." Evropejski a r i g t o k r a t. Baron, po pojedini gospodu, ki ga je povabil: .,Prosim vas, posodite mi 10 kron.'' — Gospod: „Toda čemu?" — Baron : „Da bodem za-mogel nagraditi vaše singe I" Nezgoda vegetarijanca. Neki vegetarijanec šel je v pustinjo, kjer je lju_cžrce učil, da meso ni zdravo jesti. Divjaki so marljivo poslušali vegetarijancev govor iu konečno navdušeno proslavljali bo vraŽLika mesnih jedil, kteri je še enkrat pričel govoriti : ,,Je li, da bodete alušah moje nasvete? — ,,Mi prisegamo," kričali so ljudo-žrci — „toda le še enkrat hočemo jesti meso in sicer danes zadnjikrat, da bodemo vedeli kak okus ima meso vegetarijanca! ' Skrajna uljudnost. Sodnik (šepeče priči Amaliji) : „Pro-sim Vas, povejte povsem glasno, koliko ste bili pred 15 leti stari !'*_ Kadar pošiljaš novce v staro domovino obrni se izvrstno na: FRANK SAKSER 109 Greenwich ^t New York. Kdor rojakov ai hoče naročiti knjige družbe sv. Mohorja za leto 1902 ee lahKo na nas obrne in nam dopošlje 1 dol^r, ter jih otem dobi poštnine prostno. Naročila z novci in natančnim naslovom sprejemamo do 1. marca. Sprejemamo tudi nt-ročila na knjige „S!ovenske Matice" v Ljubljani, za ktere je treba plačati 81.50. Upravništvo ,,Glas Naroda". LACKAWANNA RAILROAD direktna železnica v Scranton, Utica, Syracuse, Buffalo in Chicago zvezo s Clevelan- dom ima postaje v New Yorku na Bare! y in Christonher St. nazna- NAZNANILO. Slovencem in Hrvatom ujam in priporočam moj SALiOON in h lardiuRhousR. Prodajam vedno sveže pivo, dobro vino in žganje fine smodke. Rojake vabim na obilen obisk. S poštovaujem JOSIP PAJMC, 15 Poplar St., Memphis, Tenn. Slovenske knjige. v zalogi imam knjige raznih založnikov in bo zazna.menovane v mojem ceniku in še mnogo novih, 3e priporočam cenjenim rojakom za daljna uaroročila. Cenik pošljem poštnine prosto. Dalie prodaiam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar uaj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v pjštnih znamkah. MATH. P0G0RELC, 9U0N. Chicago Street, Joliet, 111. Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grpcerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Daiie: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO Vse prodaiam op oaioižii ceni Jacob stonich 89 E. Madison St., Chicago, HI.! ..lika predstavlja uro za gospode (16 Sire) z dvojim pokrovom (Bosscase) in so vsakomn JrnMr^n P'?kIOVi 56 Z,atcra Potegnem ('»old field J m jamčim za »je 20 let. Kole- sovje je Elgin ali VValtham in stane s 7 kamni 15 kamni Rojaki, kteri želite kupiti dobro uro, se Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti do-uro uro za male denarje spito^-LT^56 pnporočam z — Jacob Stonich. 89 E. Madison fit., Chicago, 111. Za kruhom. (Povest iz sicilskega vaškega življenja.) Spisal Giovanni Verga. (Dalje.) Mati, kije na stolu kimala, pri jela je svojega sina za suknjo in mu poluglasno dejala: »Podvizaj se in glej, da Be zaljubiš v vdovo oskrbnika Mariano, ona je bogata in ne bode mnogo iibirala. ker je še-pasta." „DaI" mrmral je Santo, „za Marianovo vdovo bilo bi tako revše kot Bem jaz dovolj dobro." 06e Nanni je potrdil, da si Ma-rianova vdova, kljub temu, dašepa, vendar le išče moža, kteri bi bil tako bogat kot ona. Iu potem še skrbi, da bodo otroci tudi šepali S ,.Pomisli preje," ponovil je oče Nanni avojemu sinu, „da ti ne preostaja kruha, in da bode kmalu vse polno otrok. " Proti večeru na dan svete Brigi-de je Santo slučajuo sreča i svojo rudečo,. ki je nabirala ob plotu dpargelje; ko ga je opazila, oblila jo je rudečica kakor da ne bi vedela,^ da mora Santo vračajoč se od svojega dela baš po onem potu priti v vas. Ona je ispustila rob svojega krila, kterega je imela pritrjenega za paaom, da je krila niBO ovirala pri nabiranju špargeljev, ki ao rastli med indijskimi smokvami. Mladenič jo je pogledal, ne da bi izgovoril najmanjo besedico, tudi on je zarudel. KoneČno je vendar pričel govoriti, da je tedensko delo končano, in da je prišel domov. ,,Ali imate kako naročilo v vasi, da ga jaz izvršim, Nena, govorite 1" „Nesem špargelje v vas, da jih prodam iu greva lahko skupaj, imava iato pot,' odgovorila je ru-deča. Ia ko je Santo prikimal, ua-BlouilajeNena svojo brado na bujna prša ter pristavila: „Toda vi me ne bodete marali, kajti žene bo samo v nadleg-)." „Nosil bi vas, nosil na rok h, draga Nena.41 Nena je grizla rob rudečega robca, a kt rim je bila pokrita, Santo pa tudi ni vedel kaj bi še govoril, samo ljubeče jo je pogledal, prede-jal vrečo raz levo na desno ramo, in jo zopet pogledal, toda kaj bi govoril ni vedel. Kraj gore dišal je dišeči rožmarin, a tam med listjem amokev, videti je bilo zahajajoče solnce. ,.Pojdite sedaj," dejala je Nena, „pojdite, kasno je že." Potem je slušala šumenje črička in poljskih kobiiic, toda Sauto se ni ganol z mesta. „Pojdite sedaj, — ako nas kedo vidi, tako same!" Sauto je že hotel oditi domov, toda ko je vrečo predejal zopet raz desno na levo ramo, spomnil seje, da bi je nosil, na rokah nosil, ako bi šla ž njim istim potom. Gledal je Neni v oči, ktera je s svojimi, da se izogne Sautovega pogleda, iskala med kamenjim špargelje; gledal jej je v obraz, kteri je žarel, kakor da bi ga razsvetljevala ve černa zarja. „Ne, Santo, pojdite sami, jaz sem ubogo dekle brez de te." „Pustimo te skrbi, naj za nas ljubi Bog skrbi — naj on skrbi. ." Nena je govorila vedno „ue" in njen obraz je bil teman in žalosten. Santa je ostavila srčnost, ptijel je trdneje avojo vrečo, poveznil glavo in hotel oditi avojim potom. Oua pa, videč, da jej je Santo žalosten, silila ga je, naj saj špargelje vzame, ktere je za njtga nabrala, špar-gelji mu bodo izborno teknili, ako jih bode njej ua ljubo jedel, in ponudila mu je avoj predpasnik. Sauto dajal je svojo roko krog njenih ledij in jo strastno poljubil ub lice. V tem trenotku prišel je njen oče po poti, ki je vodila iz vaai in deklica je prestrašeno zbežala. Poljski čuvaj imel je puško v rokah in je hotel Santa, kteri mu je napra ▼il to sramote, ustreliti. „Ne, tako malo vreden gotovo nisem!" dejal je Santo in skleuil svoje roke. ,,Jaz hočem vašo hčer ▼ resnici vzeti za avojo ženo, toda ne is strahu pred vašo puško, kajti jss sem sin marljivih starišev in Bog nama bode pomagal, da se bode vse dobro konCalo." Že naslednjo nedeljo ao slavili Aaroko. NeveBta je bila oblečena v prazuičnej obleki in oče, poljski čuvaj krevljal je po sobi v svojih novih škornjih kakor Btara raca. Viuo in kuhani fižol sta celo na Naunija vpljivala, da je bil veael, čeravno jt že za malarijo bolehal. Mati je poiskala v omari kos platna, kteri je bil namenjen za balo Lucije, ki je bila že 18 let st ra in se je vedno, predno je šla v cerkev, namjmanje pol ure gledala v luži □a dvorišču ter si popravljala lase in obleko. Sauto dejal je svojih deaet prstov v žepe, se zadovoljno smejal in gledal rudečs lase svoje neveate, platno in ostale dragocenosti, ktere so radi njega prišle v nedeljo na površje. Poljski čuvaj z rudečim nosom, Bkakal je s svojimi škornji po §jbi ter hotel svacega posebej poljubiti. „M ene ne!" šepetala je Lucia jezno, kajti svatje so jej vzeli platno. „Baš tega 30 še manjkal" hRc-vica ae je vsedla v kot in napravila tak obraz, kakor da bi že sedaj slutila, česa ima pričakovati, ako njen oče za vedno zatisne oči. In res — potem je morala kruh peči, pometati Bobe za svojo svakinjo, ktera je odšla vsako jutro rano s svojim možem na polje, akoravno bi imela kmalu zopet poviti dete, — kajti ona je napolnila hišo z otroci. O veliki noči in na dan svetega Agrippina ni Sauto dobival več darove, šaljivih besed, kakor nekdaj v Castellucio, ni bilo več slišati. Oni lopov poljski čuvaj ie napravil izborno kupčijo, ko je svojo hčer braz dote omožil; sedaj jo mora Santo preživeti. Odkar je imel Santo evojo Neno, je uvidel, da mu ue preostaja kruha, kajti kruh sta morala oba v potu svojega jbraza na polju Licciardo prislužiti. (Dalje prihodnjič.) HITROST ničaranje, pač samo dobre volje je potreba pri PO SILJANJU DENARJEV V STARO DOMOVINO in gotovo )e najhitreji in najceneji v pošiljanju denarjev: FRANK bAKbER, 109 Greenwich St., V— VorV SI ovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arkansasa, Teneseee itd. priporočam svoj St. Nicholas Hotel Oorner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno Btanovanje in hra-n a, dalje sveže pivo, v i n o in whiskey kakor tudi fine s m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem BLAŽ. TURK. Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do 55 ct. galona a posodo vred. Dobra bela vina per 55 do 65 ct. galona b poaodo vred. Manj nego deaet galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem: Nik. Radovich, 702 VermontSt.,San Francisco, Cal Slovencem in Hrvatom priporočam avoj » SALOON, 564 Centre Ave., Chicago, III., V kterem vedno točim aveže pivo, dobro vino in whiakey. Prodajam tudi na debelo avstrijske virzinke po nizkej ceni. S poštovanjem Lenard Puh, 564 Centre Ave., Chicago, HL Ali si gluh? Vsak kdor je gluh ali slabo sliši se sedaj lahko ozdravi z našo novo iznajdbo, samo gluho rojeni se ne dajo ozdraviti. Brenčanje v ušesih takoj preneha- Popiši tvojo bole^n. Preiskava in sovet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma z malimi stroški. Dr. Dal to 11'b Aural Institute, 596 La Salle, Ave., ' Chicago, El. JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu, III., izdelujem KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glaB- nim je..............318 do 40; cena 3 glasnim........$25 do 80; cena 4 glasnim.... od $55 do 8100; cena 5 glasnim.... od SSu do $150. Na željo rojakov nglasujem orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor ai kdo želi: Nova spričevala. Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po yolji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. Box 113, Walkerville, Mont., Peter Spehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal taci h. Res me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za si00. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker sc harmonike tr ko močne in posebno v glasovih, ki se prav aobro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orglic, obrnite se na raoia, k' vam botro postreže. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža moramo ceniti. Leadville, Colo., A. Križman. Spoštovani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi i njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelane.^ Eienville, La , Jakob Skrbic. Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za-dovljen ž njimi in da se mi glasovi prav iopadeio Crested Butte. Colo.. M. Sodia Svoji k svojim! Podpisani Be priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj ssliocqhl, v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine amodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in aem y zvezi z g. Fr. Sakaer-1 jem. S spoštovanjem Martin Verzuh, Created Butte, Colo. Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., ifi okolici priporočava najin saloon, v kterem vedno točiva sveže pivo, vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje se lahko na nasobrnevsak rojakvbližinigle-dč pošiljanja denarjev v staro domovino in gledč parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku, lahko vsakemu cen' in točno postreževa. Za obilen obisk se priporočata: Oalapicola in Fr. Keržišnik, Rock Springa, Wyo. >. ^.tS«. - »k 3-»k V « . ' ■•ki&fca t »• »»»fr A .k s; ii 3 »i S »i«*, t - , BVOJI K STJO JI3I! J. GLOBOKAE, M. P. CO. ELY, MIN. priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo Pri njem je dobiti: OBLEKA Z\ M OZKE, ŽENSKE IX DECA; RAZNGVKSTX0 0BIVALO; PEK1L0, OVliATMKl. KLOBUKI; HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA. \ edno sveže f G-HOCEBIJ^:. T*Tse blago po najnižji ceni ; postrežba hitra. Pismena naročila naj se pošiljajo na Box 371. Ss v. —— Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New Yorku z g. Fr. Sakserjem. ^ Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se pripo- ročam v mnogobrojen obisk in naročila. H S spoštovanjem J. GLC30KAR, M. P. C0. ©a ir .. K §| n m S* mt -' KNAUTH, NAGHGO & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta den?rae lakaznice. in dolžna pisma. Ispoalnje in izterjnje sapu£$ii?e in doigp**. ■eniiee, I Mestna hranilnica ljubljanska i 11a Mestnem trgu zraven rotovza posluje nad n let in ima do sedaj hranilnih vlog uže blizo f 15 milijonov kron, II ktere obrestuje po 4 odst. brez odbitka rentnega davka, kterega ■fj: sama iz lastnega plačuje, nevzdignjene obresti pa pripisuje vsacega ij pol leta h kapitalu. Mesto ljubljansko je kot ustanovitelj porok za 4|: vse pri tej hranilnici vložene denarje z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Poleg te varnosti nabira mestna gj hranilnica ljubljanska iz vsakoletnega dobička tudi rezervni za-"fš klad, ki znaša sedaj nad K. 270.000. Kci je torej taka varnost za hranilne vloge nedvomljivo po-polna in se vsled tega vložniku ni nikoli treba bati, da bi kaj ^g: izgubil, pričakovati je od vseh slovenskih rodoljubov, da vlagajo' jj; svoj denar pri mestni hranilnici ljubljanski. Električni DIAMOND križ, rdi Volta križ imenovan, je iznajdba, ktera se je pred nekoliko leti vršila na Avstrijskem, /sled svoje veljavnosti našel je takoj pot na Nemško, Francozko, Skandinavijo in v druge Iržave, kjer je dobil pripoznanje kot najbolje sredstvo proti mnogim boleznim in osobito proti revmatizmu. kraj Zjed. držav. Jamčimo, da Vam Ixxle tal. o koristit, kakor kterokoli električni pas, kteri velja 10 ali 2okrat večjo svoto. Vsaki č'an vsake družine moral bi imeti električni Diamond križec, ker ni boljšega in sigurnej-šega sredstva proii vsako-yrstnim boleznim. Tisoče l~a križ ozdravija od rev-matizma, ueuralgije, bolezen v križu, bolezni v glavi, živčne bolezni, otožnost, nrezsenčnost, kap, božjast, slaba prebavar.ja, zgubljen je teka in bolezni zobov. Navodilo : Vsaki dan dajte križ v kozarec napolnjen z najboljšim jesihom za dve minute. Za otrok«» zmešajte jesih z vodo v i rimeru z njih starostjo. Ta križ mora viseti na svilenem traku, okolu vratu tako, da leži modra stran naravno na koži na želodcu. Ta električni Diamond križ velja samo t&en dolar ter se odpošlje v vsaki priporočil od Jjudi, kierim je ta križ pomogel, oziroma jih popolnoma ozdravel, potrjuje njegovo moč. Tošljite jeden dolar bodisi' o Monev Order ali v registriranem pismu za i križ a'i 55 za 6 križ jv na : The Electric Dia-raonl Cross Co. Dep. 39, 306 Milwaukee Ave. Chicago Pkii-i >K«£SLA : Vaš električni I>iamond križ me je ozdravel od revmatizma v glavi po 2 tedenskej uporabi in bolezen je popolnoma ponehala. Priporočam ga povsodi svojim prijateljem. H. MlLl-f.K, Pipestone, Minn. Moja mati je nosila Vaš električni Diamond križ in v kratkem času je bolezen in krč v želodcu in prsih ponehala. Sedaj se počuti zdravejšo nego li kdaj popreje. En. GalLCP, Fairbanks, Ia. Moja soproga bila je več let bolna, zdravilo jo je mnogo zdravnikov. Električni Diamond križ jej je več pomogel, nego vsa druga zdravila. Bodite tako prijazen, in pošljite mi še 4 križce. .J. Ballr, Stuttgart, Ark. Imel sem več let revmatizem ; po 6 tedenski v porabi Vašega križa, moram pripoznati, da ni boljšega sredstva za zdravljenje od revmatizma. Paul Powis, Milwaukee, Wiss. THE DIAMOND ELECTRIC CROSS CO., Dep. 39, -306 Milwaukee Ave., CHICAGO, ILLINOIS. PAUL SCHNELLER. Notary Public vCalumetu, - - Mich., naznanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini. Pisarna: 521 Pine Street. www | IZVRSTNE SMGLilEZ Vržinke z slamo, S20 tisoč komadov. Carnioiia Beauty (Kranjska lepota) $20 tisoč komadov, i Seed Cigars $14 tisoč komadov. Dobiti so pri meni tudi fine emod-ke od $14 do 840 tisoč. Za mnogoštevilne naročbe se uljudno priporoča: F. A. DUSHEK? Office: 1323 2nd Ave., New York Compapia Gsimle Iranaaflantique. Francoska parc keftia družba. i-• •' i \ n: ■ <1**% M r- n , jWM 2.000 ton. 25 000 konjskih moči. l2.«xio ,, 25.000 ,, ,, 10 000 ,, 12.000 ,, ,, 10000 ib.000 DIREKTNA CRT"A. DO HAVRE-PARSS SV:. LJL3LJAKA. rOŠTNI i ARM A X): ,,La I.nrrai-ie'% na dva vijaka................. ,,I.a Savi lie", ,, ,, ,, ......___........ ..La Tournine", ,, ,, ................. .,L* Aquitain-.-*-, ,, ,, ................. ,,La Rretagne"................................ S'xx> 9000 ,, ,, ..La Campagne' ............................... g.-..>■> ,, , )t ,,La Gascogne''............................... o >o ,, 90<<> ,, ,, ft# Pamiki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 4*2 North River, ob Morton Street; L'Aquitaine 21. febr. 1901. 1 La Champagne 14 marca 1901. La Gascogne 28. febr. 1901 L'Aquitaine 21 marca 1901. La Bretagne 7. marca 1901. Ls Gascogne 28. marca 1901. Glavna agencija; 3-2 BROADWAY, NEW YORK. RBD S1WR LIJSB (prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") New Yqrka v Antwerpen Philadelphia v Antwerpeh vozi naravnost iz prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: mVADEBLAND", nadva vijaka, izoooton. ,,ZEELAND",......12000 ton. ,EENSIN&TON", na dva vijaka, 8669 ton. „SCUTHWARK'', na dva vijaka, 8607 ton „FalESLAND"......7116 ton ,,WESTERN LAND".....573b ton' ..NCOEELANE'-......5712 ton' Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejši h /a potnike jz ali V Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILALXELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Št. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na : International Navigation Company 73 Broadway, NEW YORK. — Cor. Dearborn & West St.. CHICAGO. — 30 Mont-gomsry St , SA?I PRANCISCJO. — Third & Pine St.. ST. LOUIS, ___ali na njene z^stojjni^e. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America juine (HOLLAND Al/ ERISXA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjeciinjenin držav men New Yorkom in Rotterdaraom preko Boulogne-Sur-Mer. POTSDAM, parnik r dvojnim vijakom, 1 ECI*EEDAliT, par.iik z dvojnim vijakom, 12500 ton. S500 ion. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom. Parniki: 2T&A3IJAM, SPAA.ENDA* «n 10500 J on. wsaEnaDAii. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cenp glpj na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta !rna svoje pisarne v Trstu, št. 7 Prosta luka Inomos':u, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki cd pljujejo; I* ROTTERDAM A vsak ftetr'nk in iz NEW YORKA vsako soboto ob in uri zjutraj. Holland ameriška črta Broadway. NEW YORK. 85 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je Mi FR. SAI LER, 109 Greenwich St., New York.