GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE ČASOPIS JE IZHAJAL KOT .RUDAR., GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA UAUli GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUBAN NARAKS TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAV2 9. marec 1967 — LETO II. ŠT. 5 (45) CENA J(l NOVIH PAR ALI 3« STARIH O IN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POMEMBNI PROBLEMI NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE ZBORA OBČINSKE SKUPŠČINE STA IMELA 21. FEBRUARJA PRVIKRAT. V LETOŠNJEM LETU SVOJI REDNI SEJI. DNEVNI RED TE SEJE JE.OBSEGAL KAR 18 TOČK; OD NJIH SO BILE NEKATERE PRAV POMEMBNE. Najprej sta zbora občinske skupščine obravnavala predlog posebne komisije za občinski statut, da bi se v veljavnem statutu občine Velenje izvršile določene spremembe in dopolnitve. Statut občine je bil sprejet v začetku leta 1964 in je potrebno posamezne njegove določbe prilagoditi posameznim zveznim in republiškim predpisom, ki so izšli po sprejetju statuta. S spremembami staituta je predvideno določeno zmanjšanje števila svetov in komisij občinske skupščine. Občinska skupščina je ugotovila, da so predlagane spremembe in dopolnitve staituta umestne in je zaradi tega sklenila, da bo o njih glasovala na prihodnji seji po predhodni obravnavi tega predloga na zborih volivcev. Odborniki občinske skupščine so obravnavali dva za občane izredno pomembna odloka o prispevkih in davkih občanov ter o osnovah in stopinjah občinskih prispevkov in davkov. Predpsi občinskih skupščin o prispevkih in davkih občanov morajo biti po zveznih predpisih sprejeti do konca leta za naslednje leto, le- je, Šoštanj in Velenje. V drugo skupino so razvrščene k. o. Paška vas, Šmartno ob Paki in Reoiča ob Paki. V tretjo skupino spadajo k. o. Bevče, Gavce, Kavče, Laze, Lokovi-ca, Ložnica, Podknaj, Ravne, Skor-no, Skorno pri Šoštanju, Sv. Bric, Sv. Florjan, Topolšica, Veliki vrh, Paka in Zavod nje. Četrta skupina pa obsega k. o. Bele vode, Cirkovce, Lipje, Plešivec in Šentvid. Stopnje občinskih prispevkov pa so za posamezne skupine od davčne osnove določene takole: ANONIMNI RAZGLASI NEDEMOKRATIČNA IN NEDOVOEJENA OBEIKA VOEIENE Davčna osnova Bi c "S, ■7l ~ do 500 N-din 30% od 500 do 800 N-din 31 % od 800 do 1.200 N-din 32% od 1.200 do 1.600 N-din 33% od 1.600 do 2.000 N-din 34% od 2.000 do 2.500 N-din 35 % od 2.500 do 3.000 N-din 36% od 3.000 do 4.000 N-din 37 % od 4.000 do 5.000 N-din 38 % od 5.000 do 6.000 N-din 39 % od 6.000 do 7.000 N-din 40% od 7.000 dq 9.000 N-din 40 % Stopnje « .S / §• M t/3 HH t—< III. skupina IV. skupina 24 % 6 % — 25 % 7 % — 26% 8% — 27 % 9 % 28 % 10% — 29% 11% 4% 30% 12% 5 % 31 % 13% 6% 32 % 14 % 7 % 33 % 15% 8 % 34 % 16% 9% 35% 17 % 10 % Z novima stopnjami prispevkov Odborniki občinske' skupščine so v letu 1967 bo skupna obremenitev se načeloma seznanili tudi s predlo- _ __■__ J kmetijstva znašala 33,600.000 S-di- gom proračuna občine Velenje za fošn je leto pa izjemoma do 28. fe- narjev in bo le za okoli 5 % večja leto 1967, dokončno pa ga bo občin-brnari* » 7wma ckiini^ina ioni nnnrsi omenieneea ska skupscina sprejela po končani javni razpravi na zborih volivcev. "bruarja, ker je "Zvezna skupščina kot lani. Zaradi poprej omenjenega ob koncu lanskega leta predpise, ki povečanja zveznega prispevka in urejajo to materijo, bistveno spre- na novo uvedenega prispevka pa bo merailla. Pri urejanju teh zadev mora (občinska skupščina upoštevati: tudi ustrezne republiške zakone, k« so bili sprejeti šele zadnje dni letošnjega februarja, tako da občinska 'Skupščina predloge teh odlokov ni uspela predhodno obravnavati na zborih volivcev. Zaradi tega je sklenila, da jih bodo volivci obravnavali na prvih zborih v mesecu marcu in da bo na podlagi te jaivne razpra- celotna davčna obveznost kmetijstva za 41 % višja kot je bila lani. (Nadaljevanje na 5. strani) DOLOČEVANJE CEN KOMUNALNIH IN OBRTNIH STORITEV Na podlagi odloka o načinu določanja cen obrtnih in komunalnih storitev in izdelkov (Uradni vestnik občine Velenje št. 6 z dne 29. 12. ___________c. „ j_____1966) se cene vseh obrtnih storitev in izdelkov oblikujejo tako, da jih ve še sprejela določene spremembe delovne organizacije in lastniki obrtnih delavnic določajo po načelu profil dopolnitve, če bo ito potrebno. stega oblikovanja cen. Po sprejetih odlokih bo stopnja Vse spremembe cen obrtnih storitev in izdelkov se morajo predhod-občiinskega prispevka iz osebnega no prijaviti oddelku za gospodarstvo Skupščine občine Velenje in si-dohodka od delovnega razmerja cer 15 dni pred uveljavitvijo, znašala v letu 1967 5,2 % namesto , . sedanjih 5 11 „ Cene za dimnikarske storitve, vo- Republiški prispevek iz osebnega do, odvoz smeti, toplovodno ogre-dohodka pa bo letos 2,8 %, namesto vanje ter kanalske in pokopališke 3%, kot je bil doslej, tako da osta- storitve se pa oblikujejo tako, da - jih obrtne delovne organizacije do- soglasju z občinsko skup ne skupna stopnja še vedno 8 %• Zvezni prispevek diz osebnega dohodka pa se je povečal od dosedanjih 'o na 4,9 % in to deloma na račun znižanja prispevka za socialno zavarovanje. Tudi zveznii prispevek od kmetijstva se je ob začetku letošnjega leta povečal od 3 na 6 %. Na novo pa je uveden še vodni prispevek v višini 1 % katastrskega dohodka, ki je dohodek republiškega vodnega sklada. Novi zvezni in republiški predpisi bistveno vplivajo tudi na določanje občinskih prispevkov od kmetijstva. Po dosedanjem zakonu so bili vsi lastniki zemljišč, katerih katastrski dohodek je znašal do 5Q.000 S-dinarjev, v celoti oproščeni plačevanja prispevka od kmetijstva. Sedaj je ta meja z republiškim zakonom znižana na 20.000 S-dinarjev. Občinske skupščine so imele doslej tudi možnost, da so določena območja, ikjer so proizvodni pogoji zelo slabi, razvrstila v IV. proizvajalni Okoliš in jih v celoti oprostila plačevanja prispevkov od kmetijstva. To sedaj ni več mogoče. Sedaj je mogoče oprostiti plačevanje prispevkov od 'kmetijstva v katastrskih občinah z izredno slabimi proizvajalnimi pogoji le take kmetovalce, katerih katastrski dohodek od kmetijskih zemljišč brez gozdov ne dosega 200.000 S-dinarjev. Na podlagi novih zveznih določb so z občinskim odlokom o prispevkih ki davkih občanov vse katastrske občine razvrščene v skupine. V prvo skupino spadajo k. o. Družmir- ločajo v soglasju z ščino in sicer na podlagi kalkulacije dejanskih stroškov, ki so povezani z opravljanjem te dejavnosti. Cene obrtnih storitev in izdelkov so se sprostile predvsem z namenom, da bi se pospešil razvoj obrtne dejavnosti v občini. Ponovna kontrola cen obrtnih storitev in izdelkov bi se izvajala le v primerih, če bi sproščene cene kazale negativne tendence v odnosu na izvajanje ciljev družbeno-ekonomske reforme in na hitrejši razvoj obrti. Obseg proizvodnje obrtnih storitev in izdelkov mora izhajati iz potreb občanov in gospodarstva na našem območju ter mora biti vsklajeno z realno kupno močjo prebivalstva. Cene obrtnih storitev in izdelkov je mogoče povišati le iz objektivnih razlogov (npr. če se poviša cena za najemnino, električni tok, reprodukcijski material itd.) ne pa, da družbeni in zasebni sektor povečuje cene brez vsake opravičene osnove. Namesto, da bi obrtne organizacije in lastniki obrtnih delavnic iskali rezerve v odpravljanju raznih organizacijskih pomankljivosti in podobno, povečujejo osebne dohodke na podlagi povišanja cen svojih storitev in izdelkov. Pravilnega stališča do oblikovanja cen. obrtnih storitev in izdelkov nimajo tudi tiste obrtne organizacije in lastniki obrtnih delavnici ki utemeljujejo in izsiljujejo višje cene za svoje izdelke in storitve na podlagi višjih cen v drugih krajih in občinah, pa čeprav za to nimajo nobene realne osnove. Vedeti namreč moramo, da na oblikovanje in raven cen vplivajo najrazličnejši de- javniki, ki se od kraja do kraja zelo razlikujejo (kupna moč prebivalstva, pogoji dela zaposlenega prebivalstva, pogoji za opravljanje različnih obrtnih storitev glede na teritorij in drugo). Komaj mesec dni po sprostitvi cen se v naši občini kažejo tendence po povišanju cen obrtnim storitvam in izdelkom, ki se kažejo predvsem pri družbenem .sektor ju. Tako je bil komunalno obtrni center Velenje prvi, ki je povečal cene za: — frizerske usluge — moških; — prevozne storitve, strojne ure, uro produktivnih delavcev itd.; — pogrebne potrebščine trgovskega značaja. Pri frizerskih uslugah — moških, so povečali ceno striženja od 2,50 N-din na 3,00 N-din, s skrajšanjem las pa na 3,20 N-din. To je tipična konjunktura usluge, saj britje s ko-lonjske vodo še vedno stane le 1,70 N-din. Povečanje cen frizerskih storitev pri KOC Velenje je povzročilo verižno reakcijo. V Šoštanju so v zasebnem sektorju takoj povečali ceno frizerskim uslugam. Pri KQC Velenje znaša nova cena za uro produktivnega kvalificiranega delavca 11,00 N-din in visokokva-lificiranega vodovodnega instalaterja 14,00 N-din itd. Cena je porasla tudi pogrebnim potrebščinam trgovskega značaja, kjer se je ta povišala kar pri 11 artiklih. Pri omenjenih artiklih se je cena povišala v razponu pri posameznem artiklu od 2,00 N-din do 45,00 N-din. V kolikor se v družbenem in zasebnem sektorju obrti cene ne bodo oblikovale v skladu z družbenimi in gospodarskimi potrebami in možnostmi, bo nujno treba uvesti ponovno kontrolo cen. Prvega marca smo se sestali člani političnega aktiva iz Šoštanja, da bi izbrali izmed mnogih evidentiranih kandidatov za občinski zbor skupščine občine Velenje in republiški zbor skupščine SRS najprimernejše predloge. Po vsestranski razpravi smo se odločili, da bomo predlagali občanom na zborih volilcev za občinske odbornike v 18. volilni enoti Ivana Ureka, Ivana Ojstrška in Ivanko Katič, v 20. volilni enoti pa Miroslava Vrečka, Avgusta Voharja in Kristo Vengustovo. V republiški zbor bomo predlagali, kot smo se odločili na tem skupnem sestanku političnega aktiva, samo enega kandidata. Izbrali smo tovariša Alojza Ribiča, ki je bil evidentiran na sestankih, kjer so izbirali možne kandidate. Na ta način je politični aktiv prisluhnil željam volilcev, ki so sodelovali pri evidentiranju in potrdil njihove želje. Dva dni po sestanku političnega aktiva so neznani avtorji raztrosili letake na področju občine, katerih vsebina je imela namen blatiti in di-skriditirati predvidenega kandidata za republiški zbor. O -vsebini letaka ni vredno razpravljati, ker vsebuje skrajno podle in neresnične navedbe, pri čemer anonimni pisci govorijo v imenu kolektiva elektrarne Šoštanj. Namen tega pisanja nam je lahko razumljiv in povsem jasen. Trenutno težko gospodarsko situacijo v dolini želijo izkoristiti za ponovno oživljanje konfliktov med Šoštanjem in Velenjem; za napade na vse tiste, ki so sodelovali na sestankih, kjer so evidentirali kandidate hi ne navsezadnje na politični aktiv iz Šoštanja. Napadajo tudi naš demokratični način volitev in rušijo socialistične odnose med ljudmi. Najbolj grobo pa so napadli in omaloževali vse občane šaleške doline s tem, ko so izdali letak v njihovem imenu. Zaradi tega se je ponovno sestal 6. marca politični aktiv iz Šoštanja. Na tem sestanku sta bila tudi sekretar občinskega komiteja ZKS in predsednik občinske konference SZDL. Po vsestranski razpravi smo ocenili namen in vsebino letakov kot' škodljiv poizkus, ki je naperjen proti prizadevanjem političnega aktiva za enotnost in demokratičnost v predvolilnih pripravah. Stališča političnega aktiva so: ® Obsojamo tak prikrit/ način vstopanja v predvolilno aktivnost, ker menimo, da so oblike socialistične demokracije dovolj razvile in omogočajo vsakomur odkrito in javno izražanje mišljenj. # Tovariša Alojza Ribiča poznamo kot predvojnega revolucionarja in aktivnega borca za delavske pravice m jjrvoborca NOB. Poznamo pa ga tudi kot prizadevnega in sposobnega gospodarstvenika. Ko je prišel k nam v šaleško dolino se je kot družbeno politični delavec vztrajno zavzemal za napredek doline. Zato še posebej obsojamo vsebino enostransko in škodljivo usmerjenega pisanja, ki ne škodi samo njemu osebno, temveč celotni predvolilni aktivnosti. • % Odločno obsojamo vsak poizkus nepravilnega informiranja in enostranskega zavajanja občanov. Predvsem pa zavračamo razne anonimne letake, plakate in napise, ki ne vodijo k napredku in razreševanju stvari. © Upravičeno pričakujemo, da bodo pristojni varnostni organi storili vse in čimprej odkrili avtorje razstrošenih letakov ter o tem obvestili javnost. Politični aktiv iz šoštanja Člani delovne skupnosti šoštanj-ske elektrarne so se zbrali na množičnem sestanku in obsodili anonimna pisanja. Njihovo obsodbo in stališča objavljamo na 5. strani. Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, iskreno čestitamo UREDNIŠTVO ŠALEŠKEGA RUDARJA Razvoj zdravstvene službe Izvleček iz osnutka na območju občine Velenje Izhodiščne osnove Javnost je bila informirana o stanju v zdravstveni službi občine Velenje v zadnjih dneh s strani Delavske enotnosti s članki »Zapeljivi blišč številk« na način, ki je dokaj neobičajen. Problematika o zdravstvenem varstvu je namreč zelo kompleksna in delikatne narave za vsakega občana ter zahteva od poročevalca, da ima strokovni vpogled v problematiko. Prav tako je nujno, da ima tak poročevalec do stvari, o kateri piše, objektivno stališče, ne pa morda kakšnih prejudicij. Prav zato bi morali zameriti avtorici članka, dajati oceno na osnovi izjav nekaterih oseb, ne da bi te izjave predhodno dovolj preverila, tako pri zdravstvenih, kakor tudi pri samoupravnih, političnih in gospodarskih organih. Tako bi namreč dobila širši in strokovnejši vpogled v situacijo in lahko bi potem pisala bolj objektivno. Dalje bi se bila morala avtorica obrniti na te organe tudi zato, ker so z uveljavitvijo samoupravljanja in sofinanciranja na področju zdravstvenega varstva postali ravno tako ti organi odgovorni za oblikovanje programa zdravstvenega varstva in njegove organizacije ter so kot taki prvi dolžni in poklicani razpravljati o dobrih in slabih straneh te službe oziroma odpravi njenih napak. Ce bi se člankarica obrnila na vse te forume v velenjski občini, in to je po našem mnenju bila dolžna storiti, predno se je odločila za objavo svojega članka, bi spoznala, kakšne probleme je naša zdravstvena služba reševala, na kakšen način in kakšni so bili cilji, ki jih je pri svojem delu zasledovala. Ker tega ni storila, želimo namesto odgovora na ta članek, vsaj na kratko osvetliti zadevo tndi s tiste strani, s katere je člankarica neupoznana. Pryi korak k bolj funkcionalni povezanosti in pocenitvi te službe je bili napravljen v velenjski občini že leta 1963. Z združitvijo zdravstvenih domov se je odpravila dvotirnost v upravi in reševalni službi, razširila pa se je konziliarna specialistična služba. Cilj je bil, da se doseže enoten koncept dela za pripadajoče zdravstveno območje in nudi občanom kvalitetnejšo ter kompleksnejšo zdrav, pomoč. V tako združeni zdravstveni službi je občan prir hajal hitreje, ob manjši izgubi delovnega časa, do kvalitetnejših zdravstvenih uslug. Obenem pa je ob zaključku leta (leto 1963) do takrat deficitna velenjska komunalna skupnost zabeležila svoj prvi presežek v višini 9,000.000 S-din. KLjub tako koncentrirani službi pa je iz znanih objektivnih razlogov v letu 1965 prišlo, kakor tudi drugod v zdravstvu, do nastajanja vedno večjega, deficita (120,000.000 S-din), saj se je prispevna stopnja zmanjšala najprej od 9 na 8 % v drugi polovici leta 1965, po izvedbi reforme, pa na 7 %. Zdravstvena služba ni ostala ravnodušna do situacije, ki je pretila. Zavedala se je, da bo ob zmanjšani stopnji, ko bo sredstev manj, lahko prišlo do dveh hudih posledic: zaradi pomanjkanja finančnih sredstev b bili lahko oškodovani bolniki, ker ne bi bilo denarja za ustrezno zdravstveno pomoč. Na dirugi strani bi pa lahko ob neracionalnem gospodarjen ju prišlo ob tako zmanjšanih sredstvih do velikih'primanjkljajev, katere bi morali pokriti zavarovanci na svojem območju iz svojega žepa. V tem 'trenutku si je naša zdravstvena služba postavila cilj, ki ga upamo vedno zagovarjati: 0 Tudi ob zmanjšanju finančnih sredstev, ki so namenjena za zdravstveno varstvo, tako gospodariti, da bo sleherni zavarovanec lahko dobil ustrezno zdravstveno pomoč in, da pri tem ne bomo ustvarjali primanjkljajev! Upoštevali smo znano pravilo, najprej napraviti red v lastni hiši! Kdo ga lahko napravi? Morda administracija? Napravi ga lahko samo tisti, ki ima neposreden direkten vpliv na kvaliteto in racionalnost trošenja sredstev. Na našem zdravstvenem območju so to v prvi vrsti terenski zdravniki s konzaliarno, specialistično službo. Zdravstveni delavci ZD so se tako že drugič lotili zahtevne in delikatne naloge. Odpovedali so se dotedanjemu klasičnemu načinu nagrajevanja po učinku, to je po številu pregledov kot merilu. Iti bi naj omogočalo oceniti vloženo vrednost dela posameznega zdravnika ali primerjanje uspešnega detla ambulantnih ekip med seboj. Zdravniku je bilo omogočeno bolj sproščeno delo, ki ni pretrdo veziano v razne administrativne okove. Nobene normativne ovire ni bilo, ki bi ga lahko ovirala v njegovem naporu za kvalitetnejše delo! Da pa se razumemo, v primeru, da bi v neki! ambulanti prišlo do takega upadanja pregledov, ki bi kazalo na nezadostno intenziteto dela, so vedno možnosti, da se odredi dodatno delo ali zmanjšana standardna ekipa (zdravnilk, bolničarka, aidministiraitorka). Tak ukrep je bil smiseln tudi zato, ker doslej še ni nihče formiral neka občeveljavna merila za vrednost vloženega dela v primerjalne namene, po katerih bi bnh zdravniki nagrajevani. Zato smo se odločili za nov način nagrajevanja, v katerem je zdravnilk zadolžen za kvalitetno in racionalno izvajanje zdravstvenega programa nagrajen pa je lahko samo po uspehu celotne zdravstvene službe na njenem območju. Tak način dela je lahko dovolj stimulativen za zdravstvne delavce in omogoča hitrejše približevanje reformnim ciljem: zadržati nivo kvalitete dela in doseči pocenitev službe z racionalnim gospodarjenjem! Vzemimo npr. ambulanto, ki mora obravnavati prekomerno število pacientov. Taka ambulantna ekipa mora, če hoče to delo opraviti v rednem delovnem času, popustiti na kvaliteti dela ali pa zagotoviti kvaliteto dela s tem da dela dalj časa. Popuščanje v (kvaliteti dela pa vodii /k dodatnim pregledom, morda v isti ambulanti, morda v drugi poveču je naval v specialističnih ambulantah in bolnišnicah ter ustvarja neracionalno trošenje sredstev. Hočemo povedati, da bi moral biti čas podrejen kvaliteti dela in da mora za to zdravnik delati včasih tudi dalj časa, čeprav ni zato neposredno nagrajen. Njegova nagrada bo omogočena šele v uspešnem delu celote. Pa poglejmo še drugo ambulantno ekipo, ki bi delala z manjšim občutkom odgovornosti. Ta bo sicer kvarila uspeh celotne zdravstvene službe na pripadajočem območju, zanesljivo pa ga bo pokvarila tudi sebi. Še eno dejstvo govori za ekipno prevzeman je odgovornosti za zdravstveni program na nekem območju: en sam zdravstveni delavec, naj bo še tako prizadeven, ne more doseči vidnih rezultatov v odnosu na celotno območje, če drugi ne sodelujejo. Ne bi se spuščali v preveč podrobno razlago notranje strukture zdravstvenega doma in v niz racionaliza-cijskih ukrepov, ki jih omogoča ta koncept. Zanimiv pa bi bil morda primer rešilne postaje, tki je sicer obračunska enota zase, njen osebni dohodek pa je v polni odvisnosti od delovne enote splošnih ambulant. Rešilna postaja izkazuje v letu 1966 velik primanjkljaj (6,000.000 S-din), pa vendar dobi vsak od osebja ustrezno plačo, se ne boji, da bi upadanje števila prevozov povzročilo problem odvisnega osebja. Za hitro intervencijo mora biti ta služba močno zasedena, pa čeprav mnogi vidijo problem v zmanjševanju njihovega efektivnega dela. Mi vidimo vlogo terenskega zdravstvenega delavca podobno vlogi, ki jo ima gasilec, ki ima vse možnosti v rokah, da s hitro akcijo pogasi ogenj preden se ta razplamti v požar. Tako skrben in prizadeven splošni zdravnik uspešno rešuje večino zdravstvenih problemov, ki spadajo v območje njegovega strokovnega znanja. Še kompleksneje zdravstveno varstvo pa lahko nudi ob hitri in zadovoljni konziliarni specialistični službi. Seveda pa mora biti po specialistih ojačana zdravstvena služba na terenu tako razporejena, da je po času intervencije dosegljiva -in koristna po eni strani, po drijgi strani pa racionalna v pogledu izdatkov. (Dalje na 4. strani) DOSEŽKI IN PROBLEMI DOSEDANJEGA RAZVOJA Družbeno-ekonomski razvoj občine Velenje je v preteklem obdobju temeljil predvsem na Intenzivnem izkoriščanju velenjskega llg-nitnega bazena; premog in njegova predelava v plemenitejše vrste energije — električno V vsem obravnavanem obdobju pa se je pojavljala vrsta problemov, ki so ovirali hitrejše uveljavljanje samoupravnega sistema in intenzivnejše gospodarjenje, zlasU pa neskladno gibanje med proizvodnjo in potrošnjo, neustrezna ekonomska In tehnična struktura investicij, neracionalno gospodarjenje energijo in plin — sta bila osnova perspektiv- z obratnimi sredstvi, neustrezna delitev druž- nega razvoja velenjske občine. Na osnovi dobro raziskanih rezerv lignita, ki z okoli 430 milijoni ton komercialnega premoga predstavljajo največjo termobazo Slovenije in na osnovi perspektivnih potreb po tovrstnem gorivu je Rudnik lignita Velenje razvijal svoje zmogljivosti, ki naj bi do leta 1975 znašale 6 milijonov ton. Predvidena proizvodnja naj bi služIla predvsem za proizvodnjo električne energije v obstoječi in predvideni novi elektrarni v Šoštanju ln za predelavo v energo-kemičnem kombinatu Velenje, ki naj bi v začetni kapaciteti poleg nekaterih stranskih proizvodov proizvajal 500 milijonov Hm! daljinskega plina in 46.000 ton ureje. Zaradi uresničitve nakazanega razvoja Je bilo v začetku leta 1961 ustanovljeno Poslovno združenje za izgradnjo energo-kemlčnega kombinata, ki je intenzivno delalo na pripravah in tudi pričelo z gradnjo tega objekta, ki pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev oziroma zaradi uveljavljanja družbenoekonomske reforme — po katerih je treba Investicijsko potrošnjo zmanjšati — ni bil dograjen. Aprila leta 1966 je bil uveden postopek za likvidacijo energo-kemlčnega kombinata. Z ukinitvijo izgradnje energo-kemičnega kombinata se je spremell koncept perspektlv- benega proizvoda z nizko udeležbo osebne po-potrošnje in visoko udeležbo družbene potrošnje, počasno uvajanje in premajhen vpliv raziskovalnega dela na celoten razvoj, prekomerno zaposlovanje ln premajhna skrb delovnih organizacij za izboljšanje kvalltika. cijske strukture zaposlenih in občutne disparitete v cenah, ki so ustvarjale neenake pogoje za doseganje dohodka med gospodarskimi dejavnostmi. Slabosti v dosedanjem razvoju ter dosežena stopnja družbeno-ekonomske razvitosti so zahtevale korenite spremembe v družbeno ekonomskem sistemu, ki naj bi zagotovile odločno usmeritev na intenzivnejše gospodarjenje na vseh področjih. Osnovo teh sprememb predstavlja družbeno-ekonomska reforma, zato mora biti izvajanje ciljev reforme osnova ekonomske politike občine Velenje v naslednjem obdobju. MOŽNOSTI IN POGOJI ZA INTENZIVIRANJE NADALJNJEGA RAZVOJA Osnovo za nadaljnji razvoj predstavljajo: — velika, dobro raziskana prirodna bogastva (lignit, zeleni kamen), lesna surovina, deloma tudi kmetijske površine za intenzivno kmetijstvo ter ugodni pogoji za razvoj turizma; — obstoječi proizvodni fondi, ki so bili v pretekli dobi izkoriščeni le z okoli 80 % ln rezerve v izmenskem delu, saj je ob koncu leta 1966 delalo okoli 37 " „ vseh zaposlenih v industriji le v eni izmeni; — prirast aktivnega prebivalstva to obstoječe rezerve v delovni sili, ki so lahko ob ustrezni razvojni ln zaposlitveni politiki pomemben faktor za povečanje narodnega dohodka; — razpoložljivi strokovni kadri, katere je treba v večji meri aktivirati pri razvojnem in organizacijskem delu in jih primerno nagrajevati; — hitrejše aktiviranje vloženih sredstev ln racionalnejše vlaganje obratnih sredstev. Splošni okviri razvoja TEMELJNI DRUŽBENO-EKONOMSKI CILJI Osnovna polilika razvoja občine Velenje je dana s sklepi VIII. kongresa ZKJ, s cilji družbeno-ekonomske rutorme ln politiko nega razvoja gospodarstva v občini Velenje gospodarskega in družbenega razvoja, naka- in tudi nadaljnji razvoj negospodarskih dejavnosti, posebno na stanovanjsko-komunal-nem področju. Zato bo treba koncept postopne stanovanjsko-komunalne Izgradnje mesta Velenje, ki je bil zasnovan na potrebah 35.000 prebivalcev, prilagoditi novim razmeram to politiko urbanizacije vskladiti s potrebami gospodarskega to družbenega razvoja. Kljub spremenjenemu konceptu razvoja predstavlja temelj nadaljnjega gospodarskega razvoja v občini še vedno obstoječa energetska baza, za katero je v prihodnjih letih pričakovati nekoliko bolj umirjen razvoj. Poleg energetike pa se bo pospešeno razvijala kovtosko-predelovalna industrija. Za razvoj občine Velenje v preteklem obdobju je značilna Izredno Hitra rast proizvajalnih sil to dinamičen razvoj družbenih služb ob vse širšem uveljavljanju samoupravljanja na vseh področjih. Vrednost celotne proizvodnje v občini Velenje se je v letih 1957—1964 povečala za dva to polkrat. Na doseženo stopnjo rasti je vplivala prevsem hitra rast primarnih dejavnosti (proizvodnja premoga to električne enregije), pa tudi razvoj sekundarnih to terciarnih dejavnosti, ki so bile pred tem obdobjem slabo razvite. Družbeni proizvod celotnega gospodarstva je naraščal povprečno letno za 30,6 %. Udeležba družbenega sektorja gospodarstva v družbenem proizvodu je iz leta v leto naraščala to je ob koncu leta 1964 znašala 93,3 %. Hiter razvoj gospodarstva je bil dosežen predvsem na osnovi visokih vlaganj v osnovna sredstva. Udeležba investicij v družbenem proizvodu je znašla v obdobju 1957—1964 v povprečju okoli 44 n„. To je omogočilo hitro večanje proizvodnih fondov v gospodarstvu, ki so se v tem obdobju povečali za trikrat. Dinamičen razvoj je spremljalo močno povečanje zaposlenosti, kar se je odrazilo tudi na hitrih spremembah ekonomske strukture aktivnega prebivalstva. V družbenem sektorju se je število zaposlenih povečevalo povprečno letno za 10,5 % oziroma za 750 oseb. Porast zaposlenosti v družbenem sektorju je bil znatno hitrejši od porasta aktivnega prebivalstva. Ob močnem prelivanju delovne sile iz kmetijstva v nekmetijske dejavnosti se je delež kmečkega prebivalstva znižal na 15,1 u/o v letu 1964. Izvoz industrijskih izdelkov je dobil pomembnejše mesto šele po letu 1960. Kljub temu, da se je Izvoz v letih 1960—1965 iz leta v leto močno povečeval, je delež izvora v proizvodnji občine Velenje še vedno nižji kot v SR Sloveniji, na kar pa vpliva tudi struktura industrije v velenjski občini. Intenzivno povečevanje osebnih dohodkov zaposlenih to znatna vlaganja sredstev v družbeni standard so omogočila Izboljšanje življenjskega standarda prebivalstva. Realni osebni dohodek na zaposlenega v družbenem sektorju se je po letu 1967 povečalo letno povečeval za 10 % ta se je do leta 1964 povečal za dva ta polkrat. Tudi sredstva za razvoj družbenih služb so iz leta v leto naraščala, zato je bil dosežen pomemben napredek tudi na tem področju. Veliki uspehi so bili doseženi pri izboljšanju stanovanjskih razmer prebivalstva. Medtem ko je bilo v obdobju 1946—1956 zgrajeno povprečno letno 64 stanovanj, se je stanovanjska Izgradnja v obdobju 1957—1964 močno razmahnila in je bilo zgrajeno povprečno letno 230 stanovanj. Prikazani ugodni rezultati v gospodarstvu ln družbenem razvoju so bili omogočeni s stalnhn izpopolnjevanjem gospodarskega sistema v smeri decentralizacije to povečevanja vloge delovnih organizacij v razširjeni raproaukciji. zano v Družbenem planu za razvoj SR Slovenije v obdobju 1966—1970. Izhajajoč iz teh osnov je treba v prihodnjem obdobju zasledovati dva osnovna cilja: — stabilen porast življenjskega standarda to — nadaljnji razvoj to poglabljanje samo-upravnih odnosov in krepitev materialne osnove samoupravljanja na vseh področjih družbenega življenja. RAST CELOTNE PROIZVODNJE IN OSNOVNA RAZMERJA V DELITVI IN POTROŠNJI Ob upoštevanju razpoložljivih zmogljivosti in realnih možnosti za njihovo povečanje, naravnih pogojev, večje učinkovitosti gospodarjenja, izboljšanja notranje organizacije poslovanje in širšega vključevanja v mednarodno delitev dela pričakujemo tudi v obdobju 1966—1970 dinamičen razvoj celotnega gospodarstva. Pod takimi predpostavkami bi bilo mogoče v tem obdobju računati: — s povprečno 10" „ letno stopnjo rasti družbenega proizvoda, pri čemer bo imela industrija &e vedno odločilno vlogo; — s povprečno 7 % letno stopnjo rasU pru duktivnosU dela to — s 3 % povprečnim letnim porastom zaposlenosti. V strukturi potrošnje se bo moral zmanjšati delež investicij v korist osebne potrošnje in večjih rezerv, zato bodo morale delovne organizacije izločati v rezervne sklade Iz delitve čistega dohodka letno najmanj 2 % vrednosti vloženih obratnih sredstev in dosledno upoštevati načelo, da bodo realni osebni dohodki na zaposlenega rasli v skladu s pro. duktlvnostjo dela. Politika zaposlovanja in gibanje zaposlenosti Politika zaposlovanja bo morala biti podrejena prizadevanjem za uresničitev osnovnih smotrov racionalnega gospodarstva, zato bo narekovala: — zmernejšo rast zaposlenosti, zlasti v industriji in rudarstvu, gradbeništvu in proizvodni obrti, katerih razvoj bo moral v večji meri temeljiti na intenzivnem gospodarjenju in večji vlogi produktivnosti v naraščanju proizvodnje; — povečanje naporov vseh činiteljev, da se bo razpoložljivi delovni kontingent zaposloval le na ekonomsko utemeljenih delovnih mestih ob upoštevanju kriterijev rentabilnosti. Z usmeritvijo na razvoj, ki bo temeljil na večji vlogi produktivnosti kot faktorju rasti proizvodnje, je pričakovati, da se bo v letih 1966—1970 skupno število zaposlenih predvidoma povečevalo za 285 oseb ali povprečno letno za 3 %. Ob novih pogojih gospodarjenja se bodo na posameznih področjih javljali presežki zaposlenih, ki jih je treba usmerjati predvsem v terciarne oz. storitvene dejavnosti. Z uvajanjem in razvijanjem strokovnih služb, ki oblikujejo sodobno organizacijo poslovanja ln dela, se bodo povečale potrebe to možnosti za zaposlitev strokovnih kadrov, zato je pričakovati, da se bo izboljšala kvalifikacijska struktura zaposlenih. Z Izrednim študijem, specializacijo ta intenzivnim Poučevanjem bo treba tudi že zaposlenim omogočiti nadaljnje izpopolnjevanje ta razširitev znanja. Delovne organizacije bodo na osnovi svojih razvojnto programov morale izdelati analizo to program sedanjih to bodočih kadrovskih potreb. Življenjski standard V razdobju 1966—1970 bo imelo pomembno mesto tudi nadaljnje izboljšanje življenjskega standarda, ki je pogojeno s hitrim naraščanjem osebne potrošnje ta z nadaljnjim razvijanjem tistih dejavnosti, ki oblikujejo življenjsko raven občanov ln ustvarjajo tudi pogoje za hitrejšo rast produktivnosti dela, kar velja zlasti za stanovanjsko-komunalno dejavnost, zdravstveno, socialno in otroško varstvo ter šolstvo in kulturo. Ob predvideni porasti družbenega proizvoda bi se morali realni osebni dohodki zaposlenega v gospodarstvu povečati v povprečju od 859,40 N-dinarjev ob koncu leta 1965 na 1160,00 N-dinarjev ob koncu leta 1970 aH povprečno letno za 7 %. V posameznih delovnih organizacijah pa bo raven ta ralst osebnih dohodkov različna glede na doseženo produktivnost dela ta uspešnost poslovanja, kar bo prišlo v novih pogojih gospodarjenja še bolj do izraza. Pogoji za racionalno stanovanjsko Izgradnjo v prihodnjih letih so podani s sistemskimi spremembami na področju stanovanjskega gospodarstva, z vključevanjem bank v kreditiranje stanovanjske izgradnje, s postopnim oblikovanjem najemnin na ekonomski ravni in z ustanovitvijo specializiranih stanovanjskih podjetij. Z uveljavljanjem ekonomskih stanarin bo-do izenačeni pogoji najemnikov stanovanj s tistimi, ki bodo gradili ali kupovali lastna stanovanja s pomočjo Kreditov. Zato se bo Izvleček iz ostnutka družbenega plana raz-v novih pogojih povečal interes delovnih ljudi, da bodo vlagali svoja lastna sredstva v stanovanjsko Izgradnjo. HkraU bodo pa tudi delovne organizacije imele na osnovi oblikovanja sredstev iz stanovanjskega prispevka veliko večjo nalogo v nadaljnjem razvoju stanovanjske izgradnje. Ekonomske najemnine bodo preusmerile povpraševanje predvsem na manjša ta po opremljenosti skromnejša stanovanja. Ob upoštevanju novega sistema financiranja se pričakuje, da bo v družbenem in zasebnem sektorju vloženo v stanovanjsko izgradnjo okoli 101,5 milijonov N-dinarjev. S temi sredstvi bo mogoče ob modernizaciji gradbeništva to načina gradnje stanovanj ter pocenitvi gradenj zgraditi v naslednjih letih okoli 1460 stanovanj to zagotoviti redno vzdrie. vanje obstoječega stanovanjskega fonda. Za polno kritje stanovanjskega primanjkljaja, ki je znašal v letu 1965 okoli 770 stanovanj, zaradi naravnega prirasta (1.120 stanovanj) za potrebe povečanega števila gospodinjstev ter ob upoštevanju amortiziranih stanovanj (34 stanovanj) bi bilo potrebno do leta 1970 zgraditi okoli 1920 stanovanj. S predvideno gradnjo bi se torej zmanjšal stanovanjski primanjkljaj na 460 stanovanj. Občinska skupščina kot osnovni nosilec stanovanjske politike bo v skladu s potrebami to možnostmi usmerjala razvoj stanovanjskega gospodarstva. Ob sodelovanju z de- (Nadaljevanje na naslednji strani) DRUŽBENEGA PLANk RAZVOJA OBČINE VELENJE V LETIH 1966 DO 1970 lovnimi organizacijami bo zagotovila Izdelavo programov razvoja mest in naselij in izdelavo urbanističnih načrtov in vodila tako komunalno in zemljiško politiko, ki bo omogočila etapno gradnjo na strnjenih zemljiških kompleksih. Na osnovi zakona o regionalnem prostorskem planiranju bo treba ponovno proučiti regionalni plan šaleške doline in ga prilagoditi potrebam in predvidenemu razvoju občine. Za Velenje je treba izdelati ureditveni načrt celotnega mestnega območja v skladu s spremenjenimi koncepti razvoja gospodarstva in stanovanjske izgradnje. Tudi za mesto Šoštanj je treba izdelati zazidalni načrt, ki bo upošteval obstoječe stanje in ostale, razmeroma skromne zazidalne površine. Na podeželju je omogočiti gradnjo stanovanjskih hiš na osnovi zazidalnih načrtov v okviru večjih naselij ki jih naj določi občinska skupščina. Z izvajanjem ukrepov gospodarske reforme se vnašajo objektivna merila tudi v komunalno gospodarstvo. Po novem sistemu zagotavlja družbena skupnost sredstva za gradnjo in rekonstrukcije le za tiste komunalne naprave kolektivne potrošnje, katerih uslug ni mogoče določiti s tarifo, t. j. za mestne ceste in trge, za javne parkirne prostore, 7a zelene površine v mestih, za omrežje javne razsvetljave in za kanalizacijsko omrežje, če v stroškovni ceni za kanalizacijo niso vsebovani tudi stroški za zgraditev kanalizacijskega omrežja. Finančni vir za izgradnjo teh naprav je prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Predvideno je, da bodo skupna sredstva iz tega naslova znašala okoli 3,4 milijonov N-dinarjev, medtem ko so potrebe mnogo višje. ( Komunalno obrtni center bo moral prevzeti organizacijo financiranja komunalnega opremljanja zemljišč za individualno gradnjo, za kar naj bi predstavljale finančni vir tarife na stroškovni ravni, ki bi omogočale njihovo enostavno in postopno razširjeno reprodukcijo. Na osnovi načrta za urejanje mestnih zemljišč, ki zajema urejanje mestnih zemljišč v dvanajstih zazidalnih okoliših, znašajo skupne potrebe po finančnih sredstvih 14,8 milijonov N-dinarjev. Predvideva pa se, da bo mogoče na osnovi ekonomskih stroškovnih cen za vodarlno In kanalizacijo zbrati za te namene okoli 4,5 milijonov N-dinarjev. Na komunalnem področju je poleg že na-, vedehih odprta še vrsta nerešenih komunalnih problemov, ki jih bo mogoče uspešno re-Sevati le z vsestransko, posebno pa finančno fiomočjo delovnih organizacij. V prvi vrsti Vo ueba modernizirati cesto Gorenje—Šoštanj In ceste v Velenju in Šoštanju, usposobiti ceste IV. reda za vse večji promet, zgraditi centralno pokopališče za Šaleško dolino in zgraditi kanalizacijski kolektor in čistilne naprave za vso dolino. Pričakujemo, da bo v naslednjem obdobju vloženo v komunalno dejavnost okoli 29,6 milijonov N-dinarjev. V teh sredstvih so poleg že nakazanih virov zajeta tudi sredstva delovnih organizacij in občinskega cestnega sklada. Zdravstveno varstvo mora izhajati iz ugotovljene patologije prebivalstva in pričakovanih zdravstvenih potreb. Usmerjeno mora biti v preprečevanje obolenj ob uveljavljanju dispanzerskih metod dela. Za vsklajevanje in povezovanje zdravstvene službe je treba v bodoče okrepiti vlogo občinskega zdravstvenega centra. Obstoječa materialna osnova zdravstvene službe ustreza sedanjim in predvidenim potrebam, zato v prihodnjem obdobju nebo potrebno vlagati večjih sredstev za te namene. Glede bolnišničnih kapacitet se bo občina Velenje vključila v republiški orientacijski | program te vrste zdravstvenih zavodov. Varstvo otrok se je doslej zadovoljivo razvijalo ' le v kurativni smeri, zaostajalo.pa je organizirano varstvo predšolskih otrok, celodnevno bivanje otrok v šoli, otroška prehrana, rekreacija in varstvo dojenčkov, ki sploh ni načeto. Od celotnega števila 7773 do 15 let ^ starih otrok je v organizirano varstvo zajetih le 450 otrok ali 5,8 V naslednjih letih bo treba navedeno nesorazmerje vsaj delno od-1 praviti z gradnjo otroškega vrtca v Velenju z zmogljivostjo 130 predšolskih otrok, z zago-f tovltvtjo primernih prostorov v Smartnem ob Paki za 50 otrok, z ustanovitvijo posebnih oddelkov za predšolske otroke pri osnovnih Šolah, ki bi zajeli dva do trikrat na teden otroke eno leto pred vstopom v šolo in z zagotovitvijo potrebnih sredstev za prehrano in I celodnevno bivanje otrok v šoli. Socialna služba bi se morala v naslednjem obdobju razširiti predvsem na delovne organizacije in krajevne skupnosti, da bi tako dobila socialna služba pri občinski skupščini možnost za preusmeritev na preventivno delovanje. V preteklem obdobju se je materialna osnova šol zelo izboljšala, saj so bile zgrajene nove osnovne šole v Belih vodah, Velenju In Smartnem ob Paki in izvršene večje adaptacije in preureditve na obeh osnovnih šolah v Šoštanju, Plešivcu, Pesju In Skornem. V zadnjih dveh letih so se znatno Izboljšali tudi osebni dohodki zaposlenih v šolstvu in se v večji meri približali doseženim osebnim dohodkom v gospodarstvu. Na osnovi novega načina llnanciranja vzgoje In Izobraževanja pa lahko pričakujemo, da se bo stanje na tem področju do leta 1970 še bistveno izboljšalo. Kljub znatnemu Izboljašnju materialne osnove šolstva v preteklem obdobju pa se tehnični pripomočki oziroma tehnika poučevanja ni bistveno Izboljšala In daleč zaostaja za doseženim razvojem v gospodarstvu. Zato bo treba v obdobju do leta 1970 ustvariti pogoje za prehod na kabinetni pouk in vsa prizadevanja usmeriti v dosego boljših učnih uspehov. Ker se v Velenju že danes kaže potreba po tretji osnovni šoli, bo treba razpoložljiva sredstva nameniti predvsem za gradnjo nove osemletne šole v Velenju. Adaptirati pa bo treba tudi šole v Šentilju, Clrkovcah in Ravnah in po možnosti zagotoviti sredstva za gradnjo telovadnice v Smartnem ob Paki, ki jo obiskuje 385 otrok. Dokončno bo treba rešiti tudi vprašanje prostorov za posebno šolo, ki se je razvila v popolno osnovno šolo ln Objektivni pogoji nadaljnjega uspešnega gospodarskega razvoja narekujejo mednarodno delitev dela kot enega osnovnih kriterijev proizvodne politike. Usmeritev na modernizacijo se bo zato morala oslanjatl na široko tržišče, ki edino lahko zagotovi možnost polnega ln racionalnega izkoriščanja razpoložljivih proizvodnih faktorjev ln omogoči razvoj specializirane, rentabilne In v ekonomskem obsegu organizirane proizvodnje. Neposredni izvoz industrijskih izdelkov se bo po predvidevanjih gospodarskih organizacij do leta 1970 povečal za sedem in polkrat, s čemer bi bila stopnja rasti višja od stopnje Industrijska proizvodnja je v preteklem obdobju silno hitro naraščala ln je njen delež v skupno ustvarjenem družbenem bruto proizvodu znašal leta 1965 82 %. Tudi v prihodnjem obdobju se računa z nadaljnlm hitrim, vendar stabilnejšim in zaradi tega nekoliko počasnejšim razvojem Industrijske proizvodnje, pri čemer se računa tudi z znatnimi strukturnimi premiki. Potrebe po električni energiji na osnovi elektro-energetske bilance do leta 1970 narekujejo povečano proizvodnjo električne ener. gije. Povečanje proizvodnje bo zagotovljeno z gradnjo nekaterih elektro-energetsklh objektov, v okvirih katerih je predvidena tudi gradnja nove TE v Šoštanju z zmogljivostjo 275 MW. Predvideno je, da bo nova elektrarna začela obratovati v prvi polovici leta 1970 in da bo letna proizvodnja novega obrata znašala 2,278.000 MVVh. Vrednost celotne investicije znaša po programu 425 milijonov N-dlnarjev. Sredstva za gradnjo nove TE v Šoštanju se bodo oblikovala na osnovi obstoječih predpisov ter z udeležbo sredstev Tovarne Kidričevo za moč 75 MW. Potrebe po lignitu so v preteklem obdobju zelo hitro naraščale. Rudnik lignita Velenje je zaradi obstoječih in predvidenih potreb stalno povečeval svoje zmogljivosti, ki znašajo danes okoli 4 milijone ton. Vzporedno z večanjem zmogljivosti je naraščala tudi proizvodnja, ki se je v obdobju 1957—1965 povečala za enkrat oziroma od 1,764.000 ton v letu 1957 na 3,473.000 ton v letu 1965. Zaradi ukinitve gradnje EKK ter manjšega povpraševanja ostalih večjih potrošnikov ln široke potrošnje ter zaradi predvidenega uvajanja drugih oblik energije v gospodarstvo In široko potrošnjo, se zmogljivosti v Rudniku lignita Velenje do leta 1970 ne bodo povečevale, pač pa bo treba izvršiti rekonstrukcijo Nadaljnji razvoj kmetijske proizvodnje mora biti usmerjen v intenzivnejše Izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti tako v družbenem kot zasebnem sektorju ter v večanje delovne storilnosti. V ta namen bo moral predvsem zasebni sektor. okrepiti proizvajalna sredstva, zlasti mehanizacijo ln povečati uporabo gnojil in drugega sodobnega reprodukcijskega materiala. Pričakovati smemo, da se bo oskrba zasebnih proizvajalcev s stroji ter vprežnlm in ročnim orodjem temeljito izboljšala s predvideno večjo domačo proizvodnjo in uvozom. Obstoječi strojni park pri kmetijski zadrugi zadostuje za vsa važnejša mehanizirana opravila v lastni in kooperacljski proizvodnji, zato je predvidena le nabava strojev za linijsko spravilo lesa. Kmetijska zadruga bo predvidoma uredila V novih pogojih se bo moralo gradbeništvo (Splošno gradbeno podjetje »Vegrad«) prilagajati predvsem delovanju tržnih zakonitosti. Stabilnejše tržišče bo zahtevalo uvajanje hitrega ln sodobnega načina gradnje ob uporabi sodobnejše tehnologije. Vzporedno z višjo stopnjo mehanizacije pa bo treba vpeljati tudi sodobno mehanizacijo dela. Prav tako bo moralo gradbeništvo skrbeti za ustrezno povečevanje zmogljivosti za zaključna dela, ki so bila doslej eden izmed razlogov za dolge roke podražitve. V novih pogojih financiranja stanovanjske graditve, ki so nujno vplivali tudi na visoke Izgradnje je treba računati z večjim povpraševanjem po cenejših stanovanjih. Temu se bo treba prilagoditi predvsem s širšim uvajanjem tipskih projektov, ki bodo omogočili ustvariti pogoje, da bo v šolo zajeto čim več prizadete mladine, kar bo prispevalo k uspešnejšemu delu na rednih šolah. Tudi kulturnim posvetiti primerno skrb, posebno še zato, ker je do sedaj to področje zaostajalo za drugimi dejavnostmi. Prizadevanja je treba usmeriti predvsem v razvoj amaterskih kulturnih dejavnosti ter v posredovanje le-teh najširšemu krogu prebivalcev. Istočasno pa je treba skrbeti tudi za posredovanje najvišjih kulturnih dosežkov ln stvaritev, ki prispevajo k uveljavljanju humanističnih družbenih odnosov in k preoblikovanju človeka v zavestnega samoupravi jalca. rasti družbenega proizvoda. Izvoz industrijskih izdelkov bo v letu 1970 znašal okoli 7,6 milijonov USA dolarjev, tako da bi bilo v mednarodno menjavo vključeno okoli 12 % vrednosti celotne Industrijske proizvodnje. Kooperacija z Inozemskimi proizvajalci bo morala postati v prihodnje prevladujoča oblika vključevanja v mednarodno delitev dela, na osnovi katere bo mogoče doseči lažji prodor naših proizvodov tudi na tržišču, kjer je mednarodna konkurenca najbolj ostra, io velja predvsem za TGO »Gorenje«, na kateri v največji meri temelji predvideno povečanje izvoza. in modernizacijo obstoječih kapacitet. Proizvodnja lignita se bo v prihodnjih letih v glavnem gibala v okviru obstoječih zmogljivosti in bo zlasti po letu 1970 služIla predvsem za predelavo na licu mesta. V preteklem obdobju se je med vsemi industrijskimi podjetji najhitreje razvijala TGO »Gorenje«. Podjetje je zaradi novih pogojev poslovanja, ki narekujejo intenzivnejše gospodarjenje in zaradi večjega vključevanja v mednarodno delitev dela, ki zahteva sodobno tehniko in tehnologijo, pristopilo k rekonstrukciji obstoječih obratov in k intenzivnemu izvajanju svojega programa na organizaciji In tehnoloških postopkih v proizvodnji pralnih strojev. Podjetje bo moralo skrbeti za čim tesnejše sodelovanje s kooperanti doma in v tujini in urediti kompleksne in dolgoročne odnose z njimi. ...... V obdobju do leta 1970 se bo glede možnosti proizvodnje pri obstoječih in predvidenih kapacitetah ln glede na potrebe domačega in inozemskega tržišča proizvodnja TGO »Gorenje« zelo povečala. Povečal se bo pa tudi Izvoz, ki bo znašal okoli 17 */< vrednosti celotne proizvodnje TGO »Gorenje«. Ostala Industrijska podjetja v občini (»Galanterija«, Lesno Industrijski kombinat in Tovarna usnja Šoštanj) predvidevajo v obdobju do leta 1970 veliko zmernejši razvoj. Izvajanje ciljev družbcno-ckonomskc reforme narekuje, da se bodo morale tudi te delovne organizacije hitreje vključevati v intenzivno gospodarjenje ln si z boljšo kvaliteto in širšim asortimanom zagotoviti plasman svojih izdelkov na domačem in inozemskem tržišču. Taka usmeritev zahteva modernizacijo tehnoloških procesov, večje vključevanja strokovnih kadrov v organizacijo poslovanja in tehnologijo proizvodnje in večje poslovno sodelovanje. nadaljnjih 16 ha lastnih hmeljišč in obnovila okoli 100 ha zasebnih hmeljišč na podlagi dolgoročnih zakupnih pogodb. Z intenziviranjem proizvodnje krme, nadaljnjim uvajanjem sivorjave pasme, doslednim izvajanjem umetnega osemenjevanja in boljšim varstvom živali bo živinorejcem ustvarjena osnova za povečanje proizvodnje ln rentabilnosti v živinoreji oziroma omogočena večja proizvodnja mesa in mleka. Ker zaradi omejenih kmetijskih površin ni večjih možnosti za razširitev organizirane proizvodnje, se bo kmetijska zadruga še nadalje usmerjala v intenziviranje proizvodnje na obstoječih površinah, predvsem v hmeljarstvo ln živinorejo. Občinska skupščina bo z davčno politiko spodbujala zasebne proizvajalce k vlaganju v sodobna proizvajalna sredstva. racionalnejšo in s tem cenejšo izgradnjo, kar bo pomembno zlasti pri gradnji stanovanj za trg. TRGOVINA Pričakovati je, da se bo položaj trgovine po reformi bistveno Izboljšal, kar se bo odražalo predvsem v večji akumulativnosti. Trgovina bo na ta način lahko povečala svoj vpliv na obseg proizvodnje in njen asortiman, kar bo moralo v pogojih sproščenega delovanja tržišča postati njena osnovna naloga. Trgovina se bo morala v prihodnjem obdobju v večji meri vključevati v turizem, predvsem z ustrezno organizacijo prodajaln na turističnih točkah. Da bo mogla trgovina zadostiti povečanemu povpraševanju, se bo morala usmerjati predvsem k izboljšanju prodajnega omrežja, k modernizaciji obstoječih ln v skladu s potrebami tudi k urejevanju novih, sodobnih zmogljivosti. Nosilci modernizacije in izgradnje novih sodobnih oblik prodajnih zmogljivosti pa so lahko samo velike in ekonomsko močne trgovinske organizacije, ki s svojim podružničnim omrežjem pokrivajo širša območja. V bodoče bo treba skrbeti tudi za ustrezno mrežo prodajaln s predmeti vsakodnevne porabe V manjših krajih. Dopolnilno vlogo pri preskrbi potrošnikov naj bi Imele majhne, samostojne trgovine s pavšalnim obračunom, predvsem za sadje, zelenjavo in podobno. K razširjanju trgovske mreže bo prispevala tudi občinska skupščina, ki bo z ustvarjanjem ugodnih pogojev za ureditev trgovskih lokalov spodbujala k ustanavljanju trgovin na svojem območju tudi tiste organizacije, ki Imajo poslovni sedež izven občine. TURIZEM IN GOSTINSTVO Občina Velenje Ima glede na svoj geografski položaj in prlrodne lepote vse možnosti za razvoj stacionarnega Izletniškega, tranzitnega in zimskega športnega turizma. Tak položaj zahteva boljšo Izrabo vseh obstoječih kapacitet, ustvarjanje pogojev za podaljšanje sezone, povečanje obsega in kvalitete vseh vrst storitev ter večje vključevanje trgovine in storitvenih dejavnosti v turizem. Obstoječe gostinske in prehrambene zmogljivosti na območju oblčne zadoščajo za predviden razvoj turizma in jih do leta 1970 ne bo treba povečevati. Tudi prenočitvene zmogljivosti v glavnem zadoščajo, potrebe po večjih nočitvenlh kapacitetah se kažejo le na ožjem območju Šoštanja. Tudi urejenost in opremljenost turističnih sob je v glavnem zadovoljiva z izjemo sob v nekaterih objektih, ki jih bo treba še urediti in zagotoviti tekočo vodo. V oddaljenih krajih občine, kot so Clrkovce, Plešivec, Zavodnje, Topolšlca in podobno, pa se kaže potreba po ureditvi manjših zasebnih gostišč, ki naj bi služila predvsem domačemu prebivalstvu in izletniškemu turizmu. Posebno skrb bo treba posvetiti dokončni ureditvi turističnega naselja ob velenjskem jezeru ln vzdrževanju obstoječih turističnih športnih naprav. Poleg tega pa bo treba urediti nekatere dodatne športne naprave, ki bodo nudile razvedrilo domačim in tujiin gostom. Z ureditvijo In modernizacijo ceste Slovenj-gradec—Velenje ter s predvideno ureditvijo ostalih važnejših cest na območju občine se bo povečal turistični tranzitni promet, zaradi česar se kaže potreba po razširitvi obstoječih parkirnih prostorov v Šoštanju in Velenju. Vse kulturno—zgodovinske spomenike na območju občine bi bilo treba zaščititi in jih po potrebi sanirati ter jih vključiti v turistično življenje. Primerno mesto naj dobi tudi ustrezna turistična propaganda in spominkarstvo. Za kvaliteten napredek turizma je bistvenega pomena povečanje števila kvalificiranih kadrov v turističnem gospodarstvu in njihovo nadaljnje Izobraževanje. Za to bodo morale skrbeli predvsem gostinske delovne organizacije ln turistična društva. OBRT ' Naraščanje proizvodnje in osebne potrošnje, večja uporaba tehničnih naprav v gospo. >2 dinjstvih, razvoj motorizaclje ln povečana stanovanjska graditev bodo v prihodnje zahtevali hitrejši razvoj zlasti storitvene obrti. Razvoj proizvodne obrti pa bo usmerjen k proizvodnji izdelkov za razrešitev asortimana predmetov široke potrošnje, ki jih industrija zaradi neekonomsklh serij ne proizvaja. Ob tem se bo razvijalo pogodbeno sodelovanje družbene obrti z industrijo; v tej smeri se bo močno razvilo podjetje »Chrom-metal«. Občinska skupščina bo v okviru ureditve, nih načrtov upoštevala tudi potrebe razvoja obrti, da bi tako bil dosežen hitrejši razvoj te dejavnosti. Na osnovi izpolnjevanja republiških predpisov bo omogočeno širše in ugodnejše vključevanje zasebnih obrtnikov v pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, kar bo vplivalo na nadaljnji razvoj zasebne obrti. Z občinskimi davčnimi predpisi in ukrepi pa se bo spodbujal predvsem razvoj storitvene obrti. Financiranje razširjene reprodukcije Investicijska politika v letih 1966—1970 bo morala biti usmerjena predvsem v modernizacijo celotnega gospodarstva In v nadaljnji razvoj negospodarskih dejavnosti. Uresničitev nakazane investicijske politike bo v veliki meri omogočena s spremembo v delitvi dohodka, ki povečuje delež delovnih organizacij v družbenem proizvodu na okoli 66 %. Sredstva, ki bodo v letih 1966—1970 na razpolago za Investicije v osnovna sredstva, bodo pri predvidenem porastu družbenega proizvoda ln ob upoštevanju namenskih sredstev za izgradnjo TE Šoštanj znašala okoli 719 milijonov N-dinarjev. Na podlagi že sprejetih investicijskih odločitev ter ocene razpoložljivih sredstev pričakujemo, da bodo sredstva za investicije na področju gospodarstva znašala okoli 588 milijonov N-dinarjev; ta sredstva je treba usmeriti predvsem v modernizacijo. Sredstva za stanovanjsko-komu-nalno dejavnost ln družbene službe pa bodo predvidoma znašala 131 milijonov N-dinarjev. Sredstva za stanovanjsko izgradnjo in vzdrževanje bodo zagotovljena predvsem iz stanarin, Iz namenskih sredstev, ki jih formirajo delovne organizacije v obliki prispevka za stanovanjsko izgradnjo ter Iz anuitet odpravljenega . občinskega stanovanjskega sklada. Pričakuje se, da bodo tudi zasebniki sodelovali pri Izgradnji stanovanj z lastnimi sredstvi tako, da bi bilo za stanovanjsko izgradnjo in vzdrževanje stanovanj zagotovljeno okoli 101,5 milijonov N-dinarjev. Skupna sredstva za komunalno dejavnost bodo predvidoma znašala 29,5 milijonov N-dinarjev, na osnovi česar bi bilo mogoče zgraditi oziroma rekonstruirati najnujnejše komunalne objekte in v večji meri urejati zemljišča za gradnjo stanovanj. Z aktiviranjem obstoječih rezerv v prekomerni vezavi sredstev v zalogah, pričakujemo, da bodo vlaganja v obratna sredstva naraščala počasneje od družbenega proizvoda ln da se bo Izboljšal koeficient obračanja zalog. Oblikovanje in razporeditev razpoložljivih sredstev delovnih organizacij za investicije bo odvisno predvsem od rezultatov dosežene produktivnosti in uspešnosti gospodarjenja. Nameraval sem nakupovati v trgovini »Sodobna oprema« in ne da bi pogledal, sem skušal poriniti vrata, toda niso se vdala. Bila so zaklenjena. Takrat sem šele nekoliko povzdignil pogled na nov napis, če je morda kakšna sprememba. In res sem bral: »Odpiralni čas« od ... do ... številke za ure in minute so bile pisane v ulomkih ter sem lahko razbral, da je sedaj zaprto. Dobro,, da sem se učil algebre, sicer ne vem, kako bi bilo. Ni mi pa šlo v GRADBENIŠTVO | odpiralni Jas ; glavo, kaj trgovci hočejo z »odpiralnim časom«. Naš J(anezek) bi tako uganko razvozlal. Dejal bi: »Odpiralni čas, ali slovensko, pas odpiranja, je čas, ki ga porabimo, da neko zaprto stvar odpremo.« Torej odpirajo ali odklepajo vrata v »Sodobni opremi« celo dopoldne ali celo popoldne?! Ne, ne bo tako. Verjetno so mislili, da mora pač sodobna trgovina imeti sodoben naslov, sicer bi raje napisali: »odprto«, »delovni čas« itd. Ulomke pa bi odpravili, saj štejemo pri nas čas od 0 do 24. ure ... —CAN CILJI IN NALOGE DRUŽBENEGA PLANA RAZVOJA OBČINE VELENJE V LETIH 1966—1970 PREDSTAVLJAJO SKUPNO Z DRUŽBENIM PLANOM ZA RAZVOJ SR SLOVENIJE OSNOVNO ORIENTACIJO DELOVNIM ORGANIZACIJAM PRI NAČRTOVANJU NJIHOVEGA RAZVOJA. OBČINSKI ORGANI BODO TEKOČE SPREMLJALI IZVAJANJE NALOG IN SMERNIC TEGA PLANA TER PRIPRAVLJALI USTREZNE ANALIZE O RAZVOJU NA POSAMEZNIH PODROČJIH V TEKOČEM LETU IN MOŽNOSTI RAZVOJA V NASLEDNJEM LETU. TAKE ANALIZE BODO OSNOVA ZA PREDLAGANJE TEKOČIH UKREPOV, KI NAJ BI ZAGOTOVILI URESNIČEVANJE ZAČRTANE POLITIKE. ag^CJCsC^NCNC^JN^ Vključevanje v mednarodno delitev dela Proizvodna usmeritev in storitve INDUSTRIJA KMETIJSTVO » Razvoj zdravstvene službe (Nadaljevanje z 2. strani) Gotovo pa bo talka služba verjetno drugače organizirana na takem področju, kjer lahiko bolnišnica sama nudi specialistične usluge in ni potrebna dvotimost, drugače pa na območju, ki je bolj oddaljeno od večjih centrov, vendar pa je gravitacijsko zaključena gospodarska in demografska celota. Mi torej vidimo v hitrem ukrepanju zdravstvene službe skrajševanje časovnega poteka mnogih obolenj enako tudi pri onih težjih s pravočasno triažo v bolnišnico. Pričakujemo pa, da mora ob takem delu nastopiti tudi ustrezen ekonomski uspeh. Naj nam ne zameri novinar Dušan Kralj, ki je napisal zanimiv članek »Strašne sanje mrtvega skeleta« v Nedeljskem dnevniku 26. 2. 1967, da uporabimo njegovo prispodob ro: »četvero vprega s težkim loj-t mikom, ki je zašla v blato. Voznik je zavihtel bič, trije konji so men-draii na mestu, četrti pa se je z vso močjo uprl v komat. Voz se ni premaknil za milimeter. Vozniku je planila kri v ušesa. Kriče je otipaval z bičem hrbte cepetajočih živali. Pazil je, da je s tankim jermenom zadeval predvsem četrtega konja, kajti od njega si je največ obetal. Ostale tri je le božal. Vedel je namreč, da ga lahko povleče iz blata edino četrti konj, saj je bil med vsemi najpridnejši. Ostalim trem ni zaupal preveč dobro, je poznali njihovo lenost in zaspanost. In res, ko je še nekajkrat oplazil četrtega konja, je ta z neverjetnim naporom izvlekel kolesa iz blata. Ostali trije vranci pa so komaj napeli mišice. Četvero vprega je spet zdrdrala po cesti, voznik je žvižgal in hvalil pridnega konja, pridni konj pa je hrzal od zadovoljstva. Pridnemu konju seveda ni prišlo na um, da bo spet deležen biča, Ikakor hitro bo z ostalimi tremi zapeljal loj trni k v blato, še naprej pa je preudarjal v svoji 'konjski glavi o prepričanju voznika, da mu bo priden konj pomagal iz blata na trdo cesto. Konj je konj in ljudje imajo radi dobre konjje. So pa tudi ljudje, ki iso pridni in ljudje, ki niso pridni. Manj pridne življenje manj tepe, bolj pridne tepe z večjim veseljem. Morda nalašč, morda nehote ...« Na koga vse se nanaša ta prispodoba, ne bomo navajali, vemo pa da se lahko na marsikoga. Vendarle menimo, da smo ta loj-ternilk povlekli iz blata z združenimi močmi. Navajamo nekaj številk: leta 1965 je bila velenjska komunalna skupnost v deficitu s 120,000.00 Sdin, zaključila pa je poslovanje zahvaljujoč opisanemu konceptu dela z 10,000.000 Sdin primanjkljaja. Ravenska Skupnost, kateri se je velenjska skupnost priključila, je v letu 1966 zaključila poslovanje z negativnim rezultatom, 2)8,000.000 S-din. Vendar pa je po interni evidenci, ki je razvidna iz poslovnega poročila za leto 1966, velenjska občina oziroma zdravstvena enota zaključila poslovanje do konca novembra z 20,000.000 S-din presežka. Ob koncu leta je le nastal primanjkljaj v višini 36,000.000 S-din zaradi spremenjenih predpisov v invalidskem zavarovanju. Od tega zneska je kolektiv zdravstvenega doma ustvarjena sredstva 20,000.000 S-din Sklada vročil v višini 15,000.000 S-din za pokritje tega deficita pristojni banki. Kljub temu pa lete na naš kolektiv zlonamerne obtožbe. Rezultat našega dela najbolj nazorno pokaže primerjava dohodkov in izdatkov na eno zavarovano osebo v obeh letih 1965 in 1966, ko izvajamo ta naš koncept dela. Pri tem pa moramo poudariti, da zdravstvena služba ob vsakoletni spremembi pogodb ni povečala cen nad 8% (zaradi splošne podražitve). Primerjalni prikaz je naslednji: S i f= - OD TEGA IZDATKI Indeks 1965 = 100% Indeks 1965 = 100 % o £ iifs^-i i iT iT i I > C 11 •a p N > 3 .P "S O ±3 ,2'i % I Si ■O N Komunalna skupnost 1965 1966 527 557 529 592 87 95 168 202 338 382 + 7.9 + 19.9 + 13.2 + 5.7 + 11.8 Dravograd 1965 1966 448 475 450 514 87 7Q 151 182 301 334 — 19.3 + 20.1 + 10.7 + 5.9 + 14.2 Radlje 1965 1966 429 475 438 510 85 88 155 188 301 343 + 3.1 +21.2 + 13.8 + 10.6 + 16.4 Ravne 1965 1966 517 564 496 576 92 94 162 202 327 377 + 2.1 +24.6 + 15.1 + 9.1 + 16.2 Slovenj Gradet 1965 1966 476 512 509 644 86 100 183 250 354 443 + 15.7 + 35.9 +25.0 + 7.4 +26.4 Velenje 1965 1966 616 620 625 634 85 100 177 191 364 388 + 17.9 + 8.0 + 6.6 + 0.7 + 1.5 Iz navedene tabele in številk lahko torej zaključimo, da je zdravstvena služba v Velenju nudila s svojim konceptom dola več zdravstvenih uslug na samem terenu, saj je porast vrednosti ambulantnih storitev večji za 17,9 % v primerjavi z letom 1965, medtem ko je uslug, izvršenih v bolnišnici le za 8 % več. S tem je podan dokaz, da je bila rta služba racionalna, vendar ne na račun zavarovancev, saj .je tudi odstotek porabljenih sredstev za zdravstveno varstvo poraste! za 6,6 % vsem zavarovancem. Zelo nazorno nam tabela tudi kaže, da je dohodek na zavarovane osebe na velenjskem zdravstvenem območju stagniral, saj se je dvignil lle za 4 N-din, medtem ko se je v ostalih občinah dvignil za 27 do 46 N-din na zavarovano osebo. Izdatki na zavarovano osebp kažejo, da so se v Velenju dvignili le za 19 N-din, že z upoštevanimi invalidskimi dajatvami, medtem ko so se v ostalih občinah povečali izdatki na zavarovano osebo od 64 do 135 N-din v primerjavi z letom 1965. Ti podatki nam povedo, da je zdravstvena služba razpolagala v letu 1966 praktično z enakimi dohodki, kot v letu 1965 ter je tem ustrezno prilagodila program zdravstvenega varstva, tako da izdatki ne bi presegli dohodkov. Dalje nam lahko pojasnjujejo naš koncept dela še naslednji podatki: > S — u c Ji „ 48" « 9, p-5 p- > Preg. na 1 primer in posl. v bolnico -i Ji > bcjS ~ SE * C. s £0 & ž sili s -a ? ; m .» " s • >-1 u * > rt g Pregl. na 1 primer IS S K. ^ > N Q N m <7i > >3 Komunalna skupnost _37.760 258.954 Dravograd 2.396_J.137" Radlje 13.509_23.449" 10.444 _ 61237" 4.394_20.616" 17.020 Ravne Slovenija Velenje 145.515 _12.663_6.9 _3.5 _830_3.5_3.5~ _1.619_6.7_4~6~ 4.897 _5.9_4.7 ~ 2.237 _ 4.7 _5.l" ""3.080 8.5 1.8" 10.2J3.806 10.913 0.89 0.29 "7.0_1.299_690_0.54_0.28 "l 1.3 _ 4.621 1.540_ 1.32 0.44 10.6_9.786 5.151_0.49 0.49 " 9.8_ 3.344 ~ 1.748_0.76~0.40 "10.3 14.774 1.784 0.87 0.10 Če vzamemo za primerjavo število primerov obolenj in izvršenih pregledov v ambulantah, pa od teh primerov poslanih k specialistom v sam zdravstveni dom, k specialistom v bolnišnico in zdravljenje v bolnišnici, vidimo, da je bil naš občan deležen enakega obsega zdravstvenega varstva (10,3 pregledov na primer) kot občan drugje, vendar s to razliko, da je več uslug prejemov v ambulantah in prispecialistihzdrav-stvenega doma, manj pa v bolnišni- ci. To pa pomeni, da je pri takem konceptu dela prihranjena za žep zavarovancev znatna vsota denarja ob istem obsegu zdravstvenega varstva, če računamo, da oskrbni dan v bolnišnici velja v povprečju 6.000 S-din na dan in da znaša povprečna ležalna doba 22 dni, Pri tem pa naj pripomnimo, da se bo morda kdo vprašal, ali ni smotrneje, da bi bilo več dela opravljenega v bolnišnicah, glede na večje kvalitetne možnosti. Poslužimo se ponovno praktičnega spoznanja, da ne leži smisel doseganja polnega efekta samo v problemu delitve dela in sredstev med terensko službo in bolnišnico, ampak v hitri akciji proti povzročiteljem obolenj. Terenska služba ima to prednost, da stoji na prednji straži in lahko s svojo kvalitetno intervencijo časovno skrajša potek obolenj, jih preprečuje, triažira pa v bolnišnico samo diagnostično in terapevtsko zahtevnejše primere, s čimer pomaga ohranjevati kvalitetnejši nivo dela v bolnišnicah. V primeru premalo Aktivne terenske •službe bi prišlo do še hujše situacije. kakor v preteklosti, ko niti 9 % prispevna stopnja ni zadostovala za pokritje takratnega koncepta dela. Samo spomnimo se, kako so se do danes kapacitete bolnišnic nenehno širile, zmanjkovalo pa je denarja za nabavo sodobne opreme, ki je pogoj za racionalno in visoko kvalitetno delo! Lahko pa zdravstveni standard dvignemo iznad opisanega, samo vprašajmo se, koliko bo dal zavarovanec po tem dodatno iz svojega žepa! To pa naj razčisti družba in mi smo pripravljeni ustrezno ukrepati! člankarica pa vse to naše delo in prizadevnost totalno kritizira in razvrednoti, da se nehote moramo spet spomniti že omenjenega članka novinarja Dušana Kralja. Mar hoče avtorica doseči, da bi tudi mi plačali davek na pridnost s svojim ugledom? Namreč svoj čas so poznali v gospodarstvu ta clavek na pridnost, ki naši dolini ni neznan. V tf-stiih podjetjih, kjer so preveč naredili in Ceneje, so morali plačevati posebni davek, oni pa, ki so naredili man j in dražje, pa so bili tega davka oproščeni. To se je ukinilo, ker smo prišli do spoznanja, da to ni poučno. Znano pa nam je tudi, da so se delovne organizacije, ki so bile bolj pridne, delale bolj po polževo iz dneva v dan. Prve je reforma huiie prizadela, druge pa manj. Ti lahko sedaj zelo hitro zadostijo reformnim parolam, saj jim ni problem čez noč odkriti notranjih rezerv. Pridni pa se lahko zaletava z glavo v zid, ker le teh ne bo odkril več. Vsekakor je to tepena pridnost! Menimo, da naj vej motijo naše občane zlonamerne govorice o naših osebnih dohodkih. Pa razgrnimo plačilno listo javnosti! Za redno delo dobi zdravnik kot najvišje plačani delavec v ZD po ustreznem pravilniku od najmlajšega do najstarejšega v razponu od 184.000 S-din na mesec do 230.000 S-din, kar je še vedno manlj, kot dohodek za redno delo marsikoga drugega v občini. Prosti čas pa je vsakemu dragocen! Posebno pa čas nočnega počitka. ki ga tako precizno obravnava TZDR, da zagotavlja vsakemu delavcu neprekinien nočni počitek med. dvema delovnima dnevoma. Zdravnik si delo v prostem času ne od re ja sam. ampak ara prosijo za nomoč svoioi bolnika. Za hišni ob''sk. jv slede kie ™a izvrši, ali vi-srvko v hribih ali v dolini prejema 800 Sdin. Zamuda časa ie že vračunana v tem znesku. Orldalienost kraiev nn ie določena s kilometrino no vHjavnem daliinariu. Menimo, da višina take storitve, ni nretira-na in vzdirži ori.mcriavo s cenami kvalificiranih delavcev mani odgovornih poklicev. To dodatno cMo. ki dvfea zdravnikov osebni dohodek "a morda sporni nnvo. zavisi od občanov samih in niihovih zdravstvenih T>r«treb. Medtem' ko strokovniaik isvo'ie dodatno delo spremeni v honorar, ki ni sooren, pa ie dodatno delo zdravnika podvrženo javni obravnavi. Morda so zavarovanci v tei dolini prezahtevni ali pa ie njihova zdravstvena kultura višja? Če smo nekje zdravniki pri nas enotni glede koncepta dela v rednem delovnem času, pa nismo v pogledu dela v prostem delovnem času. Nekdo bolj razume strah in bojazen ljudi, ki se boje za usodo bolnika in priskoči na pomoč, čeprav je uradno v svojem prostem času dolžan intervenirati samo takrat, ko je očitno, da je življenje bolnika v nevarnost. Drugemu pa je prosti čas bolj dragocen kot kakršnokoli nadomestilo, na čeprav bi bil preplačan. V taki situaciji bi bilo pač nelogično deliti vrednost izvršenega dela v prostem delovnem času enako. Glavni razlog, da ne omejujemo z nekim administrativnim ukrepom dela zdravnikov v njihovem prostem delovnem času, leži v obširno-sti in težavnosti terena, ki ga en dežurni zdravnik ne obvlada povsem ter v naših pogledih na koristnost hitre akcije, o čemer pa je že i>ilo govora. Vemo tudi, da se je že veliko zdravnikov izmenjalo v tej dolini, nekateri so bili znani po veliki strokovni sposobnosti, priljubljeni pa so bili samo tisti, ki so ustregli ljudem ne glede na to ali so bili prosti ali na službeni dolžnosti. Pa se povrnimo ponovno na razglabljanje o OD! Spomnimo se, da so bili še nedavno tega razponi OD predpisani, oziroma politično dogovorjeni in da tega razpona racionalno in ekonomsko gospodarjenje še vedno ni uspelo razbiti — tudi v naši dolini ne in kakor izgleda tudi v zdravstvu ne! Pouk in morala