DELAVSKA POLITIKA
Uhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In nprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski 'dom. — Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Štev. 28
Sreda, 10. aprila 1935
Leto X
Dobro premislite — da se pravilno odločite!
To je skrb za delavca in kmeta!
V	najhujši gospodarski stiski sc lahko mnogo pomaga delavcu in kmetu, če se ta dva razreda zavedata, da morata sama voditi svojo politiko, da morata sama odločati o svojih zadevah, da ne smeta svoje usode prepuščati gospodi ali samozvanim diktatorjem. Tak konkreten dokaz nam ponovno daje Švedska, kjer je delavstvo pod vodstvom1 socialistične stranke in skupaj s kmeti na državnem krmilu.
Delavska vlada na Švedskem je organizirala velika javna dela in splošno poskrbela za zaposlitev delavstva tako, da je brezposelnost padla z 31.3% na 12.8%! Po gospodarskem1 načrtu delavske vlade so se povsod izvajala takšna dela, da so našli zaposlenje delavci vseh strok in poklicev. V tekočem letu je našlo delo 74.000 brezposelnih pri 40 urnem delovnem tednu za 12 mesecev in pri 48 urnem tednu za 10 mesecev. Za indirektno zaposlitev brezposelnih je dala švedska delavska vlada iz državnih sredstev 288 milijonov švedskih kron, za pospešenje in garancijo izvoza 75 milijonov in za poljedelstvo 25 milijonov.
Kmečka zveza se je sporazumela s socialdemokratično stranko tudi za uvajanje načrtnega gospodarstva na deželi. Na Švedskem1 je nasproti 4.000 bogatim posestnikom in 50.000 malim kmetom (ki se jim pa bolje godi kakor srednjim1 kmetom v osr. Evropi) 225.000 takih kmetov, ki s svojim gospodarstvom komaj preživljajo svoje družine. Vlada je zato odredila zvišanje cen poljedelskim pridelkom kakor mleku, maslu, jajcem itd., dočim so istočasno zagotovljene dobre eksistenčne plače delavcem in nameščencem, ki jim je omogočeno, da življenjske dobrote tudi kupujejo in porabljajo. Hkrati se pa uvaja na deželi načrtno zadružno gospodarstvo, da se ne bo poljedelec ukvarjal z delom, ki mu ne prinaša gospodarskih koristi, ampak da se po posameznih okrajih prideluje predvsem tisto, kar je najrentabil-nejše po krajevnih razmerah.
Delavska vlada skrbi tako za producente (kmete, ki prodajajo živila potom zadrug) kakor za kupno moč konzumen tov (delavce in uradnike). Zato se varujejo visoke plače in se normalne mezde izplačujejo tudi delavcem pri javnih delih.
'I o so živi primeri. Zdaj pa ni treba po stari slovenski navadi vzdihniti: ja, tako je na Švedskem
temveč treba je poskrbeti, da se tudi v Jugoslaviji zboljša položaj delavca in kmeta. Fo pa boste poskrbeli s tem1 — da vsi glasujete za listo Zveze delovnega ljudstva. Ker če hoče nekdo, da se ceni njegova besda v državi, mora najprej doseči politično moč.
Pred konferenco v Stresi
Konferenca Anglije, Francije in Italije se sestane v Stresi dne li t. m. Eden ne pojde v Streso, ker je bolan. Na konferenci gre za kolektivni nastop treh velesil v svrho ureditve evropskih razmer in prepreče-nje vojne. Na vprašanju je najbolj interesirana Italija, potem Francija; najmanj pa Anglija, ki v svojo varnost lahko sklene dogovor z Nem-
Za skupščinske volitve 5. maja bo I postavljena tudi kandidatna lista ! Zveze delovnega ljudstva.
Za to listo ne bodo glasovali samo pristaši kakšne bivše politične stranke, temveč vse delovno ljudstvo ter vsi tisti, ki zahtevajo, da pride v narodni skupščini več poudarka na gospodarska in socialna vprašanja.
Nam ni treba iskati volilnih parol. Resnica je tako strašna, da jo vidijo tudi slepci. Množe se slučaji, ko si brezposelni izbirajo smrt mesto življenja. V takih odločitvah pa ni pretiravanj in laži.
V bivši narodni skupščini ni bilo nikogar, ki bi odločno povedal, da tako ne gre več dalje, da je treba tu velikih izprememb in izdatne pomoči. Kar je bilo v tem1 pogledu dela, je bilo le kaplja v morje. Pa še tam, kjer so za brezposelne kaj storili, so storili to tako, da se je ustvarilo novo zlo.
Bivša Narodna skupščina pod vodstvom1 JNS je sprejela brez vsakega protesta na poslanskih klopeh zakon, da delavstvo pri javnih delih ne sme biti zavarovano za slučaj bolezni. Ona je uzakonila, da morajo biti plačani delavci pri teh delih z manj kakor po 20 Din na dan! Danes se plačujejo v resnici delavci pri težkih regulačnih javnih delih po 16 Din na dan!
Ni čuda, če slede takim vzgledom tudi privatni poslodavci in če so padle tudi v privatnih podjetjih delavske mezde v posameznih primerih za 40 odstotkov in na nižino, ki ne zadošča niti za golo življenje.
Pod vplivom vsega tega propada tudi obrt in kmetijstvo, ker ne moreta najti kupcev za svoje proizvode.
V obrtih in po šolah dorašča naša mladina. Tudi ona ima pravico, da bi slišala, da se bavijo v najviš-jeni predstavništvu naroda z vprašanji njegove bodočnosti.
V najtežjih časih ni bilo v bivši Narodni skupščini med poslanci JNS nikogar, ki bi bil povedal glasno, da so to vprašanja, ki so trenutno glavna! Mi smo postavili svojo listo v znak, da tako ne more iti več dalje.
Še hujše je bilo v političnem oziru. Pod režimom JNS se je vedno bolj udomačila navada, da je poslan-čevanje obrt, namesto, da bi bila odgovornosti polna služba javnosti in ljudstvu. Zadolženi poedinci mislijo, da je poslanski mandat sredstvo, s katerim se bodo izvlekli osebno iz dolgov. Za kandidate, ki javnih problemov že zato ne morejo prav reševati, ker se z njimi nikdar bavili niso, so JNS-arji gonili naše delavstvo z vsemi mogočimi grožnjami na volišča. Kakor za mrtve, suženjske duše so kupčevali agitatorji za delavske glasove ne z delavci samimi, temveč z njihovimi gospodarji.
Zveza delovnega ljudstva nastopa pri teh volitvah zato, ker misli, da tako ne more iti več dalje in da se je treba upreti metodam JNS-ar-jev, če nočemo pasti politično za sto let nazaj.
S svojimi skromnimi sredstvi smo premagali velike težave, ki jih ustvarja volilni zakon in postavili svojo listo: Listo Zveze delovnega ljudstva. Listo vodi s. dr. Živko To-palovič. Vsak, kdor nosilca naše liste pozna, ve, da smo postavili na čelo naše liste pogumnega moža izrednih sposobnosti, ki so mu bila odprta druga pota do politične moči. On pa si je izbral tiste vzore, okrog katerih se zbira delovno ljudstvo in jim je ostal v vseh okoliščinah zvest. To ga dela vzvišenega nad izmišljotinami, ki si jih izmišljajo in si jih bodo izmišljali o njem politični laž-njivci vsak dan sproti. Poleg s. To-paloviča kandidirajo na naši listi naši najboljši socialni politiki, delavski, kmečki in obrtniški zaupniki.
Zato poudarjamo še enkrat, da bodo za Topalovičevo listo glasovali vsi tisti, ki mislijo:
Da je treba posvetiti v novi narodni skupščini več pažnje perečim gospodarskim in socialnim problemom in da je treba osvoboditi naše javno življenje od metod kruhobor-stva in nasilja in ga podrediti velikim idealom politične svobode, pravičnosti in službe ljudstvu. ZA TE VELIKE IDEALE bo oddan vaš glas, za nobeno frakcijo, za nobeno osebo!
Volitvam se bližamo !
Složni na agitacijo za zmago iiste delovnega ljudstva!
Naše priprave za volitev v narodno skupščino lepo napredujejo. Premagali smo formalne težkoče ter nastopamo v volilnem boju, dasi nimamo politične organizacije kot mogočen politični faktor v državi. To je mogoče le zaradi tega, ker natančno poznamo program delovnega ljudstva, ker se nismo nikdar lovili od stranke do stranke, da bi si priborili protekcijo ali korita, kakor se je to dogajalo v zadnjih letih. To poznanje interesov, umevanje naših zahtev in neomajna zna-čajnost in solidarnost nam je omogočila, da nastopamo povsod dostojanstveno in se lahko z uspehom otepamo tudi vseh nasprotnikov, ki bi hoteli motiti naše vrste delovnega ljudstva. V naših vrstah ni mesta za intrige, za razkol, ker nas druži veliki skupni socialni interes in vemo, da se moremo za ta interes, oziroma interese, boriti le kot celota, ker so tudi celotni socialno-gospodarski problem.
Dve glavni zahtevi imamo: dela in kruh za vse ter socialno sigurnost za vse, ki danes že stradajo ali pa šele vise med nebom1 in zemljo ter ne vedo, kdaj cmoknejo v mlako popolne socialne bede.
Državna politika v gospodarstvu mora zli položaj omiliti in odpraviti. Izvesti mora načrtno gospodarstvo, ki bo koristilo predvsem delovnim slojem1. Podpiranje kapitalistov, kartelov in trustov tega ne more dati.
V	načrtnem gospodarstvu, ki ga vodi država, morajo biti zaščiteni predvsem interesi delovnih slojev, delavcev, kmetov in obrtnikov, oziroma konzumentov. Načrtno gospodarstvo v drugačni obliki dovršuje le zaostritev gospodarske krize, ker daje tam, kjer je, in jemlje tam, kjer ni. Državna gospodarska politika, čeprav je kapitalističnega gospodarskega sistema, pa mora biti regulator v tem zmislu, da nudi oporo zaščite potrebnim1. Vsaj to zahtevamo od države in vznamenju te generalne zahteve stopimo dne 5. maja na volišče in oddamo svoj glas
za listo s. dr. Živka Topaloviča!
Spor mod OBmbftiom In Ickhordlom
Slika Iz ogrskih volitev
Stranka malih kmetov, ki jo vodi znani Eckhardt, in Gombosova stranka (edinstvena) vlade sta sklenili volilni dogovor, da se med seboj podpirata. Gombosova vlada pa je izdala nalog podrejenim oblastem, da se smatra Eckhardtova lista kot opozi-cionalna. Razen tega je režim' Eck-hardtovo listo zavrnil zaradi formalnosti pri podpisih v debrecinskem okolišu zadnji dan pred volitvami ter zahteval, da mora še isti dan zbrati 600 podj>isov, če hoče kandidirati. Toliko podpisov zbrati v poldnevu je nemogoče. Eckhardt se je sedaj sprl z režimom in dobi le do 30 mandatov, dočim je računal s 60 mandati. Režim seveda ne reflektira na nje-govo sodelovanje.
Polletnica grozovitega marselj-skega umora. Dne 9. oktobra 1934 se je izvršil v Marselju zverinski umor kralja Aleksandra. V torek je minilo pol leta po zločinu. Obravnava, ker je preiskava zaključena, proti sokrivcem umora se bo vršila meseca junija ali julija.
Socialna domokraclja odbila naval rjavega fallsma
Prvi udarec nemškemu fašizmu na Gdanskem
Volitev v deželni zbor v Gdanskem. Rjavi fašisti niso dobili dvetretiinske
večine
V	nedeljo, dne 8. t. m. so bile v Gdansku deželne volitve, pri katerih je fašizem napel vse svoje sile. da bi porazil zlasti socialno demokracijo in dosegel dvetretjinsko večino.
Gdansk je svobodno mesto, kljub temu ni zabranilo fašistične agitacije in nasilstva pri volitvah.
čijo, ostala vprašanja pa prepusti Italiji in Franciji, da sc izmotata iz njih kakor vesta in znata.
Že konferenca treh velesil ni prav primerna, ker to kaže, da ima konferenca imperialistične namene, zakaj razpravljati se hoče brez drugih evropskih držav, ki imajo vsekakor največji interes na evropskem miru.
Izid volitev je: fašisti 139.200 glasov (1933. 1. 109.029), socialni demokrati 38.050 (37.533), komunisti 7990 (13.596), centrum 31.525 (31.336), nacionalna fronta 9691 (13.596) in poljska lista 8310 (6743) glasov.
Kljub silnemu terorju so napredovali socialni demokrati in s tem odbili napad rjavega fašizma.
Značilno je zlasti, da je 60% kmetiškega prebivalstva glasovalo za fašizem, kar znači, da je bilo prevarano, ker ne pozna fašistične diktature ali pa je fašizem1 vršil nad njim neomejen teror.
Rjavi fašizem je kljub nezaslišanemu terorju doživel pri volitvah v Gdanskem svoj prvi in občutni poraz, kljub od njega opevani »zmagi«.
Odgovor obrekovalcem
Zadnji čas so začeli nasprotniki liste Zveze delovnega ljudstva z javno in podtalno propagandno proti osebi nosilca naše liste s. dr. Živka To-
paloviča. Tem obrekovalcem velja tole odprto pismo, ki nam ga je poslal s. Topalovič s prošnjo, da ga objavimo:
Sodrugi mi poročajo, da naši nasprotniki ne vedo nobenih stvarnih razlogov, ki bi z njimi nastopili proti naši listi, ampak se bore samo z izmišljotinami in klevetami proti moji osebi. Povedalo se mi je, da nekateri nacionalisti javno trdijo, da sem lastnik več rudnikov in tovarn ter da moji delavci delajo za mezdo en dinar na uro. V prevaljskem srezu pripovedujejo nacionalisti, da sem član upravnega odbora Narodne banke in da imam kot tak mesečno plačo Din 28.000.
S tem izjavljam, da vse moje tovarne in rudnike poklanjam tein nacionalistom, treba je samo, da si izvolijo delegacijo, ki lahko vsak čas pride in jih prevzame. Od delavcev zaposijujun v svojem gospodinjstvu samo eno hišno pomočnico, ki na-domestuje mojo ženo, medtem ko ona deluje v delavskem gibanju in upravlja oskrbovališče za siromašne delavske otroke. Ako nekdo od nacionalistov najde samo še enega mojega delavca, sem1 pripravljen, da ga na svoj račun pripeljem v Ljubljano in da ga na svojih ramah nosim tri ure po ljubljanskih ulicah z napisom, da je to delavec Živka Topaloviča. Nacionalisti pa naj gredo pred nama in naj to glasno oznanjajo vsemu svetu.
Nadalje pooblaščam nacionaliste, da počenši od danes, pa do konca mojega življenja dvigajo pri blagajni Naredile banke v Beogradu mojo nagrado, katero po njihovem pripovedovanju dobivam kot član uprav-
nega odbora Narodne banke in da jo razdele med svoje pristaše v prevaljskem srezu, pri čemer pa pripominjam.1, da za prejeto vsoto ni treba, nikomur izstavljati nobenih potrdil.
Čujem tudi, da je g. Bučar, tajnik nacionalističnih organizacij, trdil, da sem preprečil sprejetje zakona o minimalnih mezdah. Ako je g. Bučar kaj takega trdil, potem laže in obrekuje. Pozivam ga, da svoje obrekovanje javno dokaže. Če tega ne bo storil, mu bom ob prvi priliki pljunil v lice kot nedostojnemu javnemu delavcu in pozivam vse moje prijatelje, da store isto.
G. Bučar je šel v deputaciji Delavskih zbornic skupno z 12 našimi sodrugi k ministru financ v Beogradu. G. Bučar je moral slišati na lastna ušesa, da sem jaz v imenu vse deputacije zahteval, da se sklene zakon o minimalnih mezdah in ukine 1 odstotni dodatek na uslužbenski davek. Ako je g. Bučar trdil narobe, potem je zavedno lagal in nosi za to tudi vso moralno odgovornost.
Sicer pa so vsa ta in njim po? dobna obrekovanja en dokaz več, kako zelo se naši nasprotniki boje naše volilne akcije. Edino kar jim je še preostalo, je osebna gonja in obrekovanje, čeprav vedo, da je naša lista, lista delavskega gibanja in ne moja osebna lista, da naši prijatelji ne glasujejo za mene, nego za delavsko socialistično gibanje. Jaz se bom podvrgel najstrožji disciplini tega gibanja in s svojo osebo in svojim mandatom ne bom nikoli razpolagal sam, ampak socialistično delavsko gibanje. Tako je bilo to preteklih 35 let, odkar pripadam temu gibanju in tako bo ostalo do konca mojega življenja.
Dr. Živko Topalovič.
En sam val gre po vsej državi. Vse delovno ljudstvo spoznava, da se mora zbrati v svoj tabor, če hoče doseči političen vpliv v državi in s tem dobiti učinkovito sredstvo za obrambo svojih interesov. Ta glas gre od moža do moža, od družine do družine, iz vasi v vas, od mesta do mesta. Poleg tega se vrše velika javna zborovanja po vseh važnih središčih. Motil bi se tisti, ki bi mislil, da je bila vrsta naših velikih manifestacij zaključena z velikanskimi shodi v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Splitu, Celju. Ne, vrsta velikih javnih ljudskih shodov je neskončna. Vršili so se v Veliki Kikindi, Petrov-gradu (to je prejšnji Veliki Bečke-rek), v Apatinu, v Mostarju, v Senti, v Novem Sadu itd.
Po vseh važnih srezih si je delovno ljudstvo samo izvolilo kandidate, v katere ima zaupanje. Zadnjič srno objavili nekaj kandidatur iz Bosne. Danes navajamo za primer, da je naša lista res lista delovnega ljudstva, nekaj kandidatur iz srbskih krajev — ker iz vseh srezov ne mo-
Tone Maček:
155
Stuiai Kutn&ecgec
,Darovanju’ je sledila druga važna ceremonija: simbolično razdevičenje, ali snemanje venca raz nevestine glave. To dolžnost je morala opraviti družica. Tudi pri tej ceremoniji so peli v zboru s spremljanjem harmonike, neko staro melanholično pesem, o mladosti, ki se več ne vrne,
o	devičenju, ki ga mora biti enkrat konec in o zakonski sreči, ki se mora čuvati.
Ko je bil nevesti venec odvzet, so jo navzoče žene zapovrstjo objele in jo kot sovrstnico sprejele v svoj krog. Zatem je ena izmed deklet še družici snela veneč.
Ker se je pijača gostom že ustavljala, so začeli z zdravicami. Drug drugemu so natakali kozarce z desne na levo in v zboru peli vsakemu posebej kako staro zdravico, v kateri se je ime pivca vedno menjavalo. Radi so peli tudi Slomškovo:
Tudi srbsko in hrvatsko delovno ljud sivo je enotiuSno za Tooalovitevo listo
remo naštevati kandidatur:
srez zaječarski: Milan Jovanovič, ključavničar in Svetolik Filipovič, priv. uradnik;
srez župski:	Milan Djordjevič,
gostilničar in Ljubisav Vukmirovič, kmet;
srez boljevački: Petar Kokič, rudarski palir;
srez belički: Jovan Milojkovič, brivec in Dragutin Kostič, kmet;
srez vračarski: Sava Stevič, kamnoseški mojster in Grujičič, kmet;
srez nišavski: Dimitrije Jončič, knjigovez in Vojislav Zdravkovič, čevljar;
srez Kosovska Mitroviča: Živo-jin Elezovič, brivec in Milojica Kljajič, ključavničar itd. itd.
Po poročilih je v južni Srbiji še večje navdušenje za našo listo kakor v Sloveniji.
Tako si naša lista osvaja ljudska srca in duše po vsej Jugoslaviji in gre pogumno, samozavestno na volitve 5. maja, da zmaga in potem pomaga delovnemu ljudstvu kot edina
i	njegova prava zastopnica.
Imamo še lisjaka,
k’ je žej’n, ko sama spaka,
če mu ne damo piti,
’če kure pomoriti...
ali pa tisto:
Dolgo let’ že nismo ga, pili ga; zdaj pa bratci dajmo ga, pijmo ga. Primi bratec, primi Janez kupico, povezni jo, povezni jo na mizico.
Mnogim se je vino že ustavljalo, drugi, zlasti ženske, so iz sramežljivosti samo malo srknili. Kdor ni iz-l)il do dna. so mu tako dolgo ponavljali
povezni jo, povezni jo na mizico,
da se je končno moral udati in izpraznjeno kupico povezniti na mizo.
Če se je kdo pri pitju preveč obotavljal in prepočasi požiral, so ga dražili:
Živa žaba notri plava, živa žaba notri plava, živa žaba notri plava, da bi veukaj splavala.
To je ponavljal tako dolgo neutrudno ves zbor med smehom, vpitjem in hreščanjem harmonike, dokler
Naši shodi in konference
Povsod veliko zanimanje in navduSenje za listo Zveze delovnega Sjudstva
Impozantna manifestacija delovnega ljudstva v Šoštanju
Nad 700 udeležencev
Minulo nedeljo se je vršil v Šoštanju shod liste Zveze delovnega ljudstva, katere nosilec je s. dr. Živko Topalovič. Delavci, mali kmetje in obrtniki so se udeležili shoda v tako velikem številu, da so morali iz sicer obširne dvorane v Zadružnem domu odstraniti stole, da je bilo več prostora. Vsak kotiček je bil natrpano poln in so se udeleženci gnetli celo na odru.
Shod je otvoril sklicatelj s. Zajc, ki je uvodoma pozdravil navzoče in delegate iz raznih krajev, nakar je bil za predsednika shoda izvoljen s. Vouk, za zapisnikarja pa s. Zajc in dvanajstčlanska komisija delegatov z nalogo, da izbere in predlaga kandidate, ker je sodr. dr. Reisman, kakor smo že poročali odklonil kandidaturo, pa tudi s. Valenčak, ki je bil na zadnji konferenci izvoljen za drugega namestnika je želel. da se ga izpusti iz kombinacije. Predsednik s. Vouk je nato podal besedo s. dr. Reisraanu, ki je burno pozdravljen v daljšem temperamentnem govoru orisal pom,en volitev za delovno ljudstvo kakor tudi položaj, v katerem se nahaja.
Po njegovem govoru je v imenu komisije, ki je med tem časom dogotovila svoje delo, s. Koradej predlagal za kandidata s. Jelena, za namestnika ponovno s. Kranjca, malega posestnika iz Mislinja. Predlog komisije je bil ob viharnem ploskanju soglasno sprejet.
Nato je ggvoril s. Jelen, ki je uvodoma podčrtal, da je ves čas želel, da se ga izpusti iz kombinacije, da se pa v očigled tej odločni in soglasni volji ukloni in sprejme mesto kandidata. Nato je orisal program liste Zveze delovnega ljudstva. Izvajanjem obeh govornikov so prisotni pazno sledili in burno pritrjevali. t H koncu je s. dr. Reisman še kratko po-| zval navzoče, da gredo na delo za čim lepši | uspeh pri volitvah dne 5. maja, nakar je I predsednik zaključil lepo uspelo manifesta-| cijo delovnega ljudstva.
Pred otvoritvijo in zaključkom shoda so vrli delavski pevci zapeli dve delavski pesmi, ki jih je množica poslušala stoje in odkritih glav. Prijavilo se je tudi več novih 1 naročnikov za »Delavsko Politiko«.
Shod v Marenbergu
v soboto, dne 6. t. m. zvečer je privabil lepo število delavcev v dvorano pri Brudermanu. Shodu je predsedoval s. Bobovnik, govoril je pa s. Eržen. Njegova izvajanja so navzoči sprejeli z živahnim odobravanjem na znanje in bodo skrbeli za to, da bo sleherni, ki
pripada delovnemu ljudstvu ha dan o. maja volil s. dr. Topaloviča in sreskega kandidata za prevaljski srez, s. Eržena ter njegovega namestnika mežiškega župana s. Lamprehta.
Sij«*fno obiskano zborovanje v Ribnici na P©hor|y
V	nedeljo, dne 7. t. m. pa se je vršil si- j jajno obiskan volilni shod 'v gostilniških j prostorih pri Plačniku v Ribnici na Poh. Na ■ shodu je govoril s. Eržen o pomenu pred- i stoječih volitev in tudi o vlogi žene v vo- ; lilnem boju, ki obstoja v tem, da nažene | nezavednega moža, da bo storil svojo dolž- j nost. Njegova izvajanja so zborovalci več- 1
krat prekinjali z burnim odobravanjem. — S. Pec, ki je predsedoval shodu, je ob koncu pozval vse navzoče, da naj s svojo agitacijo skrbe za to, da bo 5. maja delovno ljudstvo tudi v ribniški občini volilo složno listo s. Topaloviča in srezkega kandidata s. Eržena.
Shod v Podvelki
se je vršil 7. t. m. in je bil lepo obiskan. Prišli so tudi kmetje in obrtniki, da čujejo izvajanja govornika. S. Eržen je v enournem govoru raztolmačil volilni program Zveze delovnega ljudstva. Navzoči so z zanimanjem in zadovoljstvom sledili govornikovim izvajanjem, ki je zlasti tudi povdar-jal potrebo organizacije in močnega delav-
skega časopisja. Shod je zaključil predsednik s. Gradišnik, ki je pozval navzoče, da v srezu Maribor desni breg glasujejo za nosilca liste s. dr. Topaloviča in za srezkega kandidata Petejana ter njegovega namestnika malega tgovca iz Slov. Bistrice. Doma Josipa. Shod je zapustil pri vseh poslušalcih najlepši vtis.
besedah orisal položaj malega kmeta in delavca v konjiškem srezu ter pozval vse navzoče, da naj 5. maja vsi složno volijo listo delovnega ljudstva, katere nosilec je s. Topalovič, in ki je edino poklicana, da zastopa malega človeka.
Po s. Rabiču je s. Vidovič iz Maribora v enournem govoru izvajal program in zahteve liste Zveze delovnega ljudstva, kar so navzoči z velikim navdušenjem sprejeli ter izjavljali, da bodo 5. maja kot en mož oddali glas za listo malega kmeta in delavca.
Po Oplotnici gre glas, da tako velikega in impozantnega shoda še ni bilo.
Volilni shod, kakor ga Oplotnica dosedaj Se ni nikdar videla
Akcijski volilni odbor za konjiški srez je sklical za nedeljo, dne 7. aprila v Oplotnici volilni shod liste Zveze delovnega ljudstva. In zgodilo se je, česar niti največji oplotniški optimisti niso pričakovali, da je prišlo na ta shod toliko malih kmetov, delavcev in malih obrtnikov, da so bili veliki gostilniški prostori pri Lipužu mnogo premajhni. Bilo je nekaj sto ljudi, ki so iz same Oplotnice ter iz najbližje okolice prihiteli na ta shod.
S. Golob kot predsednik akcijskega odbora je točno ob pol 10. uri otvoril shod ter podal najprej besedo sreskemu kandidatu s.
Rabiču, delavcu iz Žreč, ki je v jedrnatih
Lepo uspsl volilni shod v Tepanju
Tudi v Tepanju pri Konjicah se je zadnjo nedeljo vršil volilni shod Zveze delovnega ljudstva. Čeprav je vas majhna, vendar so tamošnji kmeti in delavci do zadnjega kotička napolnili veliko gostilniško sobo pri Gučeku.
Tudi tukaj so navzoči z velikim odobravanjem sprejeli referate sodrugov Rabiča in Vidoviča ter se enodušno izrekli za listo s. Topaloviča.
ni dotičnik kozarca.-izpraznil. Pri naslednjem se je to zopet ponavljalo.
Nekateri so se nalašč obotavljali in se pustili prositi, ker se jim je to do-padlo. Enemu izmed starešin, ki je bil drugače trezen mož, se je to nalivanje zdelo že preneumno in je zapel z ubitim baritonom:
Po pameti ga pijmo, da pamet ne zgubimo.
Kak- grdo bi pač b’lo, ko b’ ne vedli kam domu.
Vsak svatovski par je moral prispevati k gostiji po eno doma pečeno pogačo. Te pogače so potem njihove hčere ali dekle v lepo okrašenih koških ali jerbasih prinesle na nevestin dom. Nesti pogačo na gostijo je bil za mlada dekleta prijeten posel, ker so se na gostiji lahko navžila raznih dobrot, poveseljačila in se naplesala.
Te pogače so bili ogromni kolobarji pečenega testa, zamašenega z .mlekom in jajci in okrašeni povrhu z raznimi testenimi Okraski, cvetlicami, golobčki in voščilnimi napisi.
Če si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj 1 Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati Izključno z lastnim? sredstvi. —
Na gostiji so potem te pogače od vseh strani presojali, katera je večja in lepša in so končno za nje licitirali. Kar so nabrali pri licitaciji so izročili nevesti, ki je navadno dobila tudi izlicitirano pogačo, da ji potem dva meseca ni bilo treba peči kruha.
Ženin Janez bi bil rad vso zadevščino še isti večer opravil, zato so se koj spravili na licitiranje. Bilo je dosti smeha in vpitja in nevesta je nazadnje posnela s krožnika precej drobiža.
Spet so plesali, hodili ven. se zopet vračali in uganjali neumnosti. Ko so se naveličali, so posedli za mizo in iz kuhinje so prinesli zvrhano skledo pečenih klobas.
»Tst, tst, haa, po temle se bo pa spet lažje pilo,« je dejal godec in prožil svoj krožnik, da mu ga nadevljejo.
Nekaj časa je bilo tiho, slišalo se je samo cmokanje z ustmi. Tedaj se pa oglasi pred hišo ubrana fantovska pesem.
(Dalje prihodnjič.)
Delovno ljudstvo gre složno na volitve
in ho kot en mož glasovalo za listo, katere nosilec je s. dr. Živko Topalovič
v logaškem srezu bo naša lista prodrla
Nasprotniki hočejo često omajati delovno ljudstvo s tem, da mu govore, da bo To-palovičeva lista samo glasove štela, češ, kaj boste glasovali za njo. To govore zato, ker dobro vedo, da bo naša rdeča lista zbrala ne samo mnogo glasov po vsej državi, temveč da, bo dosegla tudi lepe praktične uspehe.
V	našem logaškem srezu se je ljudstvo toliko prebudilo, da lahko sigurno rečemo, da bo v bodočem parlamentu zastopal naš srez kandidat zveze delovnega ljudstva. Naših delavcev, obrtnikov in kmetov ne bo nihče prevaral z nobenimi obljubami, ker smo v zadnjih letih prav temeljito okusili,
kaj nam je bivši naš poslanec g. Rape vse obljubljal, kaj pa je dal. Njemu smo hvaležni edino-le toliko, da nam je nehote odprl oči, da se mora delovno ljudstvo združiti in samo vzeti politiko v roke, če nočemo, da pride zadnji kmet na boben, če nočemo, da postane obrtnik še večji revež kakor redno zaposleni delavec, in če nočemo, da delavci postanejo občinski reveži.
Sicer še nismo imeli mnogo shodov, vrše se pa povsod sestanki, tudi »Del. Politika« gre iz rok v roke in od moža do moža gre glas: voli kandidata rdeče liste s. Briclja, zastopnika lesnih delavcev in s. Kebe Franca, kmeta in posestnika pri Cerknici.
Ljubljana
Naši shodi v celjskem srezu:
Trnovlje v soboto, 13. t. m. ob pol 8. uri zvečer (19.30) v gostilni Kramer.
Vransko v nedeljo, 14. t. m, po prihodu jutranjega avtobusa iz Celja. Več na lepakih.
Št. Jurij pri Celju v nedeljo, dne 14. t. m. ob 8. uri zjutraj v gostilni Cizelj.
Kalobje v nedeljo, 14. t. m. ob 11. uri dopoldne v prostorih Edvarda Vege.
Dramlje v nedeljo, 14. t. m. ob 15. uri v gostilni Mlakarja Josipa na Svetelki.
Ti shodi naj bodo, kakor so bili vsi dosedanji, manifestacija sodelovanja vsega delovnega ljudstva!
Naši Shodi v brežiškem srezu:
Senovo pri Rajhenburgu
V	nedeljo, 7. t. m. je sreski volilni odbor priredil dva shoda, in sicer enega v Rajhenburgu in enega na Velikem kamnu, na katerih je poročal s. Arh kot kandidat za srez brežiški na listi delovnega ljudstva s. dr. Živka Topaloviča. Ker je za našo listo veliko zanimanje v vsem srezu tudi od strani malih kmetov in malih obrtnikov, sta bila ta dva shoda prav dobro obiskana. Poslušalci so pazno sledili izvajanju govornika, j ki je v svojem jedrnatem govoru obrazložil | pomen volitev v narodno skupščino in de- j lovno ljudstvo. Vsi poslušalci so se razšli v j navdušenju in prepričanju, da bo 5. maja j vsak delovni človek glasoval za listo de- I lovnega ljudstva.
Volilni odbor za srez Brežice bo priredil volilne shode v teh-le občinah:
V nedeljo, dne 14. aprila:
Sevnica ob pol 9. uri, Šmarje ob 3. uri popoldne, Zdole ob pol 9. uri, Videm ob 3. uri popoldne.
V	pondeljek, 22. aprila:
Sromlje ob pol 9. uri, Artiče ob 3. uri popoldne, Dobova ob pol 9. uri, Kapele ob 3. uri popoldne, Bizeljsko ob .9. uri.
V nedeljo, dne 28. aprila:
Pišece ob pol 9. uri, Brežice ob 3. uri popoldne, Podsreda ob pol 9. uri. Senovo ob 3. uri popoldne.
Doma	in
Duhoviti pa so. — »Del. Pravica« je potrebovala dva tedna, da je prišla do sape. Dva tedna so uredniki sestavljali odgovor, ki nikakor ne bo zadovoljil tistih njihovih pristašev, ki mislijo delavsko. Kajti v »odgovoru« ni nobenega odgovora na naše trditve, zatajujejo nemožato svoje avstrijske tovariše, na poziv za enoten političen nastop delavstva pri volitvah pa pišejo o nalogah — strokovnih organizacij. Kadar jih pa bomo povprašali po strokovničarstvu, bodo odgovarjali s — politiko.
Kandidate skrivajo. — Glasilo plavili »Delo« agitira v svoji kongresni številki proti listi delovnega ljudstva in poroča, da je njihov upravni odbor sklenil »soglasno podpirati listo predsednika vlade g. Jevtiča, obenem se je pa sklenilo, da se da nacionalnemu delavstvu primerno število kandidatur ... Upravni odbor je tudi imenoval svoje kandidate, katere bo sporočil volilnemu odboru.« Torej pri plavih se kandidati kar imenujejo na odborovi seji in se njihovih imen ne sporoči niti lastnemu članstvu. Ta mera je na mestu, ko vemo, da niti tisto majhno število članstva, ki ga še imajo, ne bi bilo zadovoljno z odborovimi kandidati. So pa tudi precej nerodni ti naši plavi voditelji, ko v isti številki »Dela« tolažijo že v naprej svoje tovariše: »Toda, kakor vedno, izgleda, da tudi sedaj ne bo prostora za sigurne delavske kandidate.« Seveda, ker gospodje, okrog katerih plavi prosjačijo za mandate, dobro vedo, da ljudje za vsakega rajši glasujejo kakor za imenovane kandidate plavega vodstva, in tako je n. pr. na račun priljubljenosti plavih kandidatov prišel v bivši parlament — katehet Pavlič. Zato so pa plavi sicer še deležni kakega počaščenja -- to je lepša oblika sožalja — ali z njihovimi kandidati si nihče ne mara jemati glasov, ker od nikogar se ne more zahtevati, da bi bil od slabega zavezništva sam oškodovan.
Laž, ki ji ni primere. — Nedeljski »Slovenec« poroča, da je v Španiji nastala vladina kriza zato, ker se »protiverski frama-soni pripravljajo, da bi zaustavili mladostni polet mlade katoliške stranke«, čudimo se tej predrzni lažnivosti, ko bi morali tudi pri »Slovencu« računati s tem, da tudi marsikateri njihov bravec ve, da je nastala vladna kriza v Španiji samo zato, ker so klerikalni ministri zahtevali, da obesijo nekaj zastopnikov socialističnega delavstva, dočim so bili vsi drugi proti smrtni obsodbi ljudi, ki niso nič drugega zakrivili, kakor da so branili ljudske pravice. Po »Slovenčevem« poročanju bi se dalo logično sklepati, da upa klerikalizem priti na površje samo na dunajski način, da se pobijejo in pobesijo zastopniki delovnega ljudstva.
Ne bo vam ustreženo. — Ista številka »Slovenca« izraža upanje, da lista delovnega ljudstva pri nas ne bo mogla premagati ovir, ki jih delajo nasprotniki. Ej, dragi gospodje iz Kopitarjeve ulice, če se vam kdaj še ni izpolnila kaka želja, ta se vam gotovo ne bo. Proti vsem vašim željam bo naše ljudsko gibanje prodrlo tako, da boste kar strmeli.
Prijeten odmev. — Delavci in kmetje v ljubljanski okolici so prav pomirjeni s preiskavo na Viču, ker je potrdila njihove
domneve. Živahno se komentira tudi neka vrhniška kandidatura. V zvezi s tem se ljudje spominjajo tožbe OUZD proti nekemu lekarnarju radi zdravil. OUZD je tožbo dobil v veliko zadoščenje delavstva. — Opaža se veliko gibanje za rdečo listo s. Topaloviča, na kateri kandidirata kot zastopnik delavcev s. Stanko Jurij, kot zastopnik kmetov pa s. Zorman Andrej, posesnik na Ježici. Njuna namestnika sta ss. Avgust Kregar, kmet iz Most in Alojz Erjavec, posestnik in mizar.
Celje
Naša kandidatna lista za celjski srez je bila pretekli pondeljek predložena tukajšnjemu okrajnemu sodišču, ki je listo potrdilo. Listo je podpisalo 40 predlagateljev, samih odličnih funkcijonarjev našega pokreta. Lista obsega tudi seznam predstavnikov in namestnikov za volišča, ki jih je v našem srezu 34 z 18.000 volilci. S tem, da je sedai lista od sodišča potrjena in pravoveljavna, so zaključene formalnosti, ki jih je treba opraviti. — Naš kandidat s. F. Svetek in njegov namestnik Karl Lešnik, kmet iz Škofje vasi, sta ob tej priliki overovila na sodišču tudi svoje podpise na izjavi, da sprejemata kandidacijo.
Zopet odpusti delavcev v Cinkarni
Svoječasno smo poročali, da je odpustila Cinkarna kar 133 delavcev. Takrat smo upali, da je ta odpust le prehodnega značaja in bodo že v nekaj tednih zopet sprejeti nazaj v delo. Mesto povratka odpuščenih na delo je bilo pa nekoliko kasneje poslanih na dopust zopet 22 delavcev. Te dni je pa zopet nabit na deski usoden plakat, na katerem je zopet 10 imen obsojencev, ki bodo ob kruh. Ljudje postajajo zamišljeni in se sprašujejo: kam to vodi? Pomlad prihaja v deželo, tovarne pa, mesto da bi začele polno poslovati in sprejemati še nove delavce v službo, odpuščajo : še stare. Iz Liboj tudi dobivamo vesti, da je tam tudi odpuščenih okoli 40 rudarjev. Res, kam to vodi? — Povrh pa podjetja absolutno nočejo ugoditi niti najskromneišim željam delavstva. Cinkarniški zaupniki in z njimi vse delavstvo že dolgo časa zahteva, da naj se pri redukcijah, če že morajo na vsak način biti, vendar upošteva neki red, da bodo oni, ki so poslednji prišli, prvi reducirani, oni pa, ki že leta in leta ali celo desetletja delajo v podjetju in vplačujejo v bratovsko skladnico, naj bodo pa vsaj s te strani zaščiteni. Kdo ima interes na tem, da se tej upravičeni želji nikakor ne more ugoditi, v resnici ne moremo zvedeti. Mislimo pa, da ta postopek na noben način ni m ti v interesu podjetja, pa bi bilo nujno svetovati, da najbolj merodajen faktor vendarle prekontrolira, zakaj se tej delavski težnji ne ugodi. Morda samo radi trme podrejenih organov, da tudi s takimi ukrepi dokažejo svojo moč? in če to iz tehtnih razlogov ni mogoče, ali delavci v resnici niso toliko vredni, da bi se jim povedal ta vzrok. Upoštevajte, gospodje, dokler je še čas, star in modri pregovor: Svaka sila do vremena! Ko struna poči, gosli več ne igrajo!
Ali zdaj j>a še za fasado ne bo? — Ob
1 ustoličenju novega ljubljanskega župana dr. Ravniharja je najuglednejši član občinskega sveta izjavil, da bo v bodoče treba skrbeti ne samo za lej«) fasado ljubljanskega mesta, temveč tudi za revščino, ki se skriva za to fasado. No, pa je prejšnji teden zapadlo mnogo snega, ki še danes ves blaten in umazan krasi ljubljanske ulice, brezposelni so pa bili razočarani, da se jih tudi za olepšavo fasade ni več najelo.
Živahna .razgibanost med obrtniki — se opaža po nerodni in neuspeli zgodbi med gg. Rebekom in Pičmanom. Skupina obrtnikov, ki pravijo, da je treba zastopati interese obrtniškega stanu, ne le posameznih obrtnikov, pripravlja obrtniško zborovanje, kjer se bo povedalo, da spada obrtniški stan v zvezo delovnega ljudstva.
Javni in privatni nameščenci —- ki tvorijo močan kader volivcev v Ljubljani, pravijo, da ne morejo voliti tistih, ki niso nikdar poznali interesov nameščencev. Brez ozira na strankarsko prepričanje — saj pri teh volitvah itak ne nastopajo organizirane
stranke — bodo volili zvezo delovnega ljudstva, ki kandidira javnega nameščenca s. Likarja, ki nikdar ni poznal strankarskih razlik, kadar je šlo za interese vseh name-šščencev in s. Sedeja, priv. nameščenca in predsednika Delavske zbornice. Vse urad-ništvo vidi v tema dvema odličnima social-no-političnima delavcema res pravo name-ščensko zastopstvo, o katerem se je toliko pisarilo v »Jutru«.
»Delo in eksistenca« in brezposelni. — Nekateri gospodje so svoj čas ustanovili »Delo in eksistenco«, v katero se je vpisalo precej delavcev v upanju, da gre tu res za delo in eksistenco. Ko pa jim gospodje niso dali niti prvega niti drugega niti jim niso dovolili pravega delavskega izobraževalnega dela in so jim prepovedali celo uprizoritev socialne igre, so korporativno zapustili to društvo in se zglasili pri resničnih delavskih razrednih organizacijah. Tako so menda pri »Delu in eksistenci« ostali samo tisti, ki že imajo delo in eksistenco, ali če prvega ne, vsaj drugo, kar je še boljše.
Maribor
Predobjava!	Predobjava!
Velika delavska akademija
bo 27. aprila 1935 v dvorani »Union«. Nastopijo mariborska pevska, godbena in ostala kulturna društva. — Spored bo bogat in pester! — Vstopnice sc dobijo v tajništvu Strokovne komisije, v administraciji »Delavske Politike« in »Volksstirnme« ter pri vseh funkcionarjih in zaupnikih.
Koncert moškega zbora »Grafike«
V	soboto se nam je predstavila »Grafika« s prvim samostojnim' koncertom. Zbor šteje 25 lepo izravnanih, tehnično dobro izšolanih glasov in predstavlja danes solidno pevsko edinico, ki je s tem vzornim nastopom iznenadila in dokazala, da z vso resnostjo goji pevsko kulturo. Gosp. prof. U. Vrabec je spreten dirigent, ki z veliko ljubeznijo, z inteligentno interpretacijo in močno roko vodi svojo pevsko četo. Program je obsegal osem umetnih in štiri narodne pesmi za zbor, tri tenorske samospeve in dve instrumentalni točki. Vse pesmi je odpel zbor ubrano, z lepim pred-našanjem in lepo dinamiko. Šantlova »Trojno gorje«, ki je bila sicer dobro podana, je vendar pretežka skladba, ki zahteva silnejši zbor. Najlepše so izvenele mehkejše, lirične pesmi, ki so publiko tudi ogrele, prav lepo so bile odpete Prelavčeva »Sedem si rož...« in dve Mirkovi »Šumi, šumi...« in »Pomlad«, pri narodnih pa bi želel nekoliko več topline. Pohvalno je treba omeniti, da je zbor pel ves program na pamet. Za svoje izvajanje je zbor žel mnogo odobravanja, dirigentu pa je bil poklonjen lovorjev venec. Gabrijan je lepo zapel svoje solo-točke. Navdušili sta tudi instrumentalni točki, posebno nastop orkestra, ki je pogumno in lepo podal Suppejevo over-turo iz Pikove dame. »Grafika« in njen marljivi dirigent zaslužita za ta lep nastop vse priznanje. Obisk je bil zadovoljiv, po-vdariti pa je treba, da je bilo največ delavstva, kar priča, da se zanima za lepo pesem.	C—c.
Zaključno predavanje »Svobode« v Mariboru bo v sredo, dne 10. aprila 1935. Predaval bo s. Josip Ošlak o grozotah bodoče vojne. V času, ko na eni strani razgovar-jajo diplomatski krogi, kako bi si utrdili svetovni mir in na drugi strani vojna ministrstva istih držav izdajajo ogromne vsote denarja za novo oboroževanje, je ta snov gotovo važna, zato pridite v polnem številu.
Občni zbor »Svobode«, podružnica Maribor, se bo vršil v sredo, dne 17. aprila. Podajali bomo račune za storjeno delo, obenem pa gradili načrte za bodočnost. Vabimo vse člane, kakor tudi prijatelje in simpatizerje »Svobode«, da se občnega zbora udeleže. Kdor še ni plačal članarine, naj stori to čimprej, da bo imel glasovalno pravico. — Odbor.
Očeta je šla iskat in ga — našla. Slišali smo te dni to-le resnično dogodbico:	Za-
četkom vojne je bogat posestnik iz Slovenskih goric kolovratil okrog lepe, a revne natakarice v Mariboru. Posledice niso izostale. Ko je mož zapustil Maribor, je natakarica povila zdravo deklico, ki je te dni slavila 17. rojstni dan. V takih letih mladina še posebno koprni po ljubezni starišev in njihovi zaščiti. In tako se je ta nezakonska Marica lepega sončnega dne napotila v Jarenino, da bi tam spoznala in pozdravila svojega očeta, premožnega vinogradniškega posestnika in uglednega krščanskega občana. S trepetajočim srcem se je bližala očetovi domačiji. Vendar si plaha deklica ni upala sama na dom očeta, ampak je šla k sosedu ter ga prosila, da bi poklical očeta, češ, da ga nekdo čaka, ki bi ga zelo rad videl. Nezakonski oče je kmalu prišel in bil prav vesel, da ga je hotela videti tako lepa 17 letna, pol gosposka deklica, ki služi v Mariboru. Čudovito pa se ie ljubeznivemu nezakonskemu očetu skremžil obraz, ko je slišal, da ga je prišla pozdravit in želela spoznati v njem svojega nezakonskega očeta — lastna hčerka. Ugledni mož je za-
rudel, zamahnil z roko in nategnil svoje prste ter kričal na preplašeno deklico: »Marš, si že izplačana, nimaš ničesar iskati tu, ničesar tirjati od mene.« — Deklica je bridko zajokala, ker ni vedela, da ji postava ne daje pravice, zahtevati od nezakonskega očeta tudi dobro besedo in malo očetovske ljubezni, če je že — izplačana. Vrnila se je po hribu navzgor nazaj v Maribor, osramočena služkinja, hčerka bogatega uglednega posestnika...
Delavci tekstilne tvornice »Jugotekstil« so priskočili na pomoč pred kratkim reduciranim tovarišem iz te tovarne, s tem, da so darovali od treh plač vsak po Din 10, mojstri skupaj Din 1200, vodstvo tovarne dvakrat toliko, kakor delavstvo. Ta lep čut solidarnosti delavcev z reduciranimi trpini je vreden tople pohvale, zlasti radi tega, ker prejemajo mnogi zaposleni delavci skrajno nizke mezde in trpijo sami pomanjkanje. Zopet nov dokaz, kako nujno potrebno bi bilo zakonito zavarovanje za slučaj brezposelnosti.
Z lato po glavi. Nek anariborski nacionalni junak je minulo nedeljo prispel menda tako navdušen s kongresa narodnih v Celju, da je pričel izzivati grupo ljudi na cesti in končno udaril enega z lato po glavi. Z zadevo se bo pečalo najbrže še sodišče.
Prvenstvena tekma v rokoborbi se je vršila v soboto zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke. Udeležili so se je trije slovenski športni klubi, ki goje rokoborbo: mariborska Svoboda, mariborski Maraton in ljubljanska Ilirija. Prvenstvo dravske banovine za tekoče leto je odnesel Maraton, ki je dosegel 21 točk, Svoboda 18 in Ilirija 8 točk.
Nogometna tekma med športnima kluboma mariborsko Svobodo in Celjem, se je končala neodločeno z 2 : 2.
V Breznem ob Dravi so našli v njegovi samotni	hišici	umorjenega	urarja	Franca
Tretineka. Morilec je odnesel več ur in zlatnine. Orožniki so ga že izsledili.
V Zgornji	sv. Kungoti	se je	28 letna
kmetica	Terezija Menhart zaprla	v svojo
hišo, se	polila	s petrolejem	in se	zažgala.
Na njeno vpitje so prihiteli, domači, ji strgali gorečo obleko s telesa in jo odpremili v bolnico.
Liboje
43 rudarjev reduciranih
Malo se je še pisalo o razmerah rudarjev pri tem rudniku, katerega lastniki so odlični slovenski rodoljubi. Vendar vzroki sedanje redukcije nam narekujejo dolžnost, da se moramo z delovnimi pogoji, pod katerimi delajo tamkajšnji rudarji, javno pečati, da s tem opozorimo našo javnost in pristojno oblast, kako velikanski sužnji so danes naši rudarji na lastni zemlji.
Pred tedni so rudarji tega rudnika stopili spontano v gladovno stavko v rovih, ker so v akordu zaslužili komaj do 17 Din na šiht. Pri tozadevni razpravi, ki se je nato vršila, se je sicer podjetje obvezalo, da pod temeljno plačo ne bo nikogar plačalo in da se radi stavke ne bo nad nikomur maščevalo. S 1. aprilom je pa odpovedalo službo 43 rudarjem in to ravno tistim, ki so se za svoje pravice najbolj vidno borili.
Na podlagi tega je Zveza rudarjev Jugoslavije, podružnica v Uboju, na zahtevo vsega delavstva sklicala za v petek, dne 5. t. m. velik protestni shod, na katerem je bil sprejet soglasen sklep, da se mora takoj posredovati pri predstavniku podjetja in pristojni rudarski oblasti v svrho preklica te odpovedi. V slučaju pa, da to ne bi imelo uspeha, se bo delavstvo za svoje jiravice z zakonitimi sredstvi borilo do skrajnosti.
Ptuj
Esperantski tečaj dovoljen. Vsi svoječasno prijavljeni interesenti za esperantski tečaj se obveščajo, da je šele sedaj lirišlo od kr. banske uprave tozadevno dovoljenje
in se vsled tega Vabijo vsi, da se zglase v četrtek ob 20. uri v lokalu »Svobode«, da se bo ugotovilo .število resnih udeležencev tečaja.
Dr. Ivo Štempihar:
„Nezaupnfica o Topaloviču
«
Ker povem vsako stvar rad tako, kakor jo v resnici mislim' reči, povdarim že kar tukaj, da sem se pojava »Ljudske Pravice« zelo razveselil in da jo zagovarjam še zdaj, čeprav se mi zdi, da nekateri so-delavči niso posebno dobri. Bilo bi dobro, da glasilo ne zapade nalogi razbijanja. In tej nalogi bo »Ljudska Pravica« zapadla, če bo — kakor v uvodniku številke 4 — zagovarjala načela — stanovščinarjev. Ta uvodnik namreč postavlja zahtevo, naj voli delavec samo delavca, kmet samo kmeta. S to zahtevo smo pa tam, kjer je Ljotič.
Zadnja »Ljudska Pravica« prinaša poročilo o posvetovanju, ki se je vršilo v Ljubljani 31. marca v mali dvorani hotela »Union«, in daje poročilu napis »Nezaupnica o Topaloviču«. Kaj dela tisti »o« v napisu, mi je po Breznikovi slovnici uganka, podoba pa je, da je ta »o« zašel v napis, ker so sklicatelji napravili tudi posvetovanje »o Topaloviču«, namesto, da bi kar naravnost povedali, da hočejo imeti »shod zoper Topaloviča«. Zakaj tega niso hoteli povedati?
Na strani puščam ugotovitve poročila, da je bila dvorana nabito polna in so ljudje še odhajali, to pa zato, ker vem, da je v mali dvorani hotela »Union« prostora za največ 400 ljudi. Tudi se ne strinjam s tistim srbskim socialistom1, ki vidi v dr. Wil-fanu samo slovenskega nacionalista ali v dr. Ramljaku hrvaškega frankovca, ker je pot od nacionalizma do socializma popolnoma naravna in je protinaravna samo obratna pot, na pr. Mussolinijeva ali Pil-sudskega. Res pa je, da je bil dr. Wilfan kot dijak zelo ekstremen nacionalist, ki je nosil celo brado iz nacionalističnih razlogov, in da se pri uri z nihalom nihalo vedno zagiblje prav do nasprotnega mesta, ki je od točke mirnosti prav toliko oddaljeno, kakor enako mesto na drugi strani. Toda Wilfanova ugotovitev, da je nastopil čas, ko stopa izobraženec na stran delovnega ljudstva, je že davno stara. To potrebo, oziroma lepše samoposebiurnevnost verno že dolgo časa. Pri tem pa ni šlo toliko za to, da izobraženec ivze, kam spada, temveč za potrebo, da se otrese mrtvila, v katero so ga zabile meščanske stranke, da se otrese poklicnega kruhoborstva, da se otrese neznačajnosti. Izobraženec, ki ni duševno mrtev in ki ni zastrupljen po poklicnem kruhoborstvu, sploh ne more biti drugje, kakor med delovnim ljudstvom. Saj izobrazba vendar ne pomenja — stanu! Saj more še manj pomenjati razred. Naloga
izobražencev med delovnimi ljudstvom je pa predvsem, da pripomorejo z vso svojo duševno silo do uvedbe tiste masovne kulture med ljudstvom, ki bo odpravila stanovsko sovraštvo nešolanega ljudstva do izobražencev, pa imenujte to potem sistem Lkna-čarski ali sistem Glockel.
Ni pa naloga izobražencev, da — kakor dr. Wilfan grajajo in napadajo cenzuriran program, ker ne pove kake programske točke s tistimi besedami, s katerimi bi jo povedal dr. VVilfan ali Tone Čufar ali celo Ignacij Kralj. Ce se bomo šli takih programov, potem bo res velike važnosti, ali smatramo za samostojno programsko točko zahtevo, da bodijo kulturne prireditve takse proste, ' ali pa smatramo to točko samo za posledico zahteve po absolutni izvedbi načela masovne kulture. Ni naloga izobražencev, da zabijajo Topaloviča samo vsled tega, ker je Topalovič in ga »Ljudska Pravica« ne mara, oziroma je objavila o njegovem shodu neiskreno poročilo, ni njih naloga, da radi Topaloviča razbijejo ma-gari delovno ljudstvo, če delajo to celo samo zato in tako pozno, ker nimajo pojma o praktičnih posledicah zakona o volitvah narodnih poslancev v zvezi z zakonom o društvih in posvetih. Po logiki takih kritikov sta baš Kaclerovič in celo Pavlovič sedaj v največji nevarnosti, da jima poide vsa njihova čast. Kajti o Kacleroviču vedo povedati, kako je glasoval leta 1914 v takratni skupščini za Topaloviča, ki je glasova! enako, pa to enostavno zanikajo. In če bo treba, bodo zanikali tudi za Kacleroviča.
V	pogovoru z dr. Wilfanom sva sporazumno ugotovila zadnjič, da Topalovič na shodu ni omenil, da je tudi antanta zakrivila Sedanjo stanje v Nemčiji, ker sama ni razorožila, razšla sva se pa že pri razlagi, zakaj tega ni omenil. Jaz mislim, da je Topalovič spregledal to omeniti ali pa, da ni smatral iz zunaj njega ležečih razlogov za oportuno, da to posebej povdarja, in da bi končno moral Topalovič govoriti dva ali tri dni zaporedoma, če bi bil hotel omeniti vsako podrobnost, ki jo želi delovno ljudstvo slišati, pa še ne vem1, če bi bil gotov. Dr. VVilfan je bil seveda mnenja, da je Topalovič to izpustil, ker je sami takega mišljenja, kakršnega je bila antanta, ko se ni razorožila. To mi je pokazalo, da velja tudi za ljubljanske »posvetovalce o Topaloviču« isto, kar velja za 22 »posvetovalcev« iz našega okraja, namreč, da hodijo na debato samo, da pogrizejo, česar niso slišali.
(Dalje prihodnjič.)
Hrastnik
Še nikoli se delavstvo ni tako pripravilo na volitve kot sedaj za volitve v narodno skupščitio. Koder greš, te vprašujejo delavci, obrtniki in kmeti: »Kaj pa porečejo naši vsegamogočni monopolci iz bivše JNS, da se je delavstvo združilo z malim kmetom in obrtnikom in da je postavilo svojo listo delovnega ljudstva, ki je po celi naši domovini napravila tak ogromen vtis in vzbudila tako veliko zadovoljstvo med delovnimi sloji. Veselje vidiš na vseh obrazih, vsakemu se vidi, da je odločen, neustrašeno se boriti za zmago naše liste. Kako pa gre našim monopolcem? Evo vam, nekajkrat so že imeli sreske konference, da bi določili kandidate. Vsaka pa je končala z veliko blamažo bivših voditeljev JNS, ko sq stali na stališču, da mora biti kandidat vodilni član JNS, dočim so ostali navzoči temu nasprotovali. Ker le niso prišli do sporazuma, so še enkrat poskusili srečo. Sklicali so konferenco v Zidanem mostu, že poprej so izdali neko okrožnico, obsodili v njej nekaj svojih tovarišev in pozivali, da se naj glasuje samo za kandidata, ki je predlagan od strankinih generalov. Ko so pa prišli delegati skupaj, so se morali generali prepričati, da so ostali na cedilu in to vkljub njihovim grožnjam, da bo le tisti kandidat sprejet na listo gosp. Jevtiča, ki ga bodo oni predlagali. Po dolgem' kreganju ie konferenca predlagala reči in piši osem kandidatov. Ali nismo v resnici srečni v našem srezu, ko se nam ponuja toliko odrešenikov! Naj bo že kakor hoče, ali imate osem ali enega, dne 5. maja se boste prepričali, da je konec vaše slave v našem okraju, da se časi, ko ste vi gospodarili, ne bodo in ne smejo nikdar več vrniti, zapeli vam bodo naši pevci zadnjo pogrebno pesem. Vsem delavcem, obrtnikom in kmetom, ki so na lastnem telesu občutili blagostanje za časa petletnega gospodarjenja naših monopolcev, pa kličemo: Vsi pojdemo v boj, da bo zmaga čim večja in da se bomo otresli vseh vsiljivih pijavk!
Gornji orad
Vsem obrtnikom, delavcem In kmetom
naznanjam, da sem kot obrtnik in delavec sprejel kandidaturo za gornjegradski srez na listi delovnega ljudstva (nosilec s. dr. Ž. Topalovič). Ker me vsi še ne poznate pobliže, povem samo to, da se že dolga leta borim za izboljšanje položaja delovnega ljudstva. Radi tega vas prosim, da me podpirate in mi greste vsestransko na roko. Več o tem se bomo pogovorili na shodili, na katere boste pravočasno povabljeni. Vem tudi, da imam dosti prijateljev, pa tudi sovražnikov. Toda če me boste podpirali
poštenjaki, bomo pri volitvah dosegli zmago tudi v našem srezu. S tern pa bomp pomagali tudi delovnemu ljudstvu, ki je
danes na robu propada. Če ste zadovoljni s sedanjim stanjem, potem seveda ne boste volili mene, če pa niste, potem boste storili svojo dolžnost. Delavec, mali kmet in mali obrtnik so steber države in radi tega morajo poslati v parlament svojega človeka. Vsi pa moramo delati na to, da zmaga delovno ljudstvo vsepovsod in da ne bomo samo steber države, ampak, da bomo v njej imeli tudi besedo. — Koradej Ant., sedlar iz Šoštanja in sreski kandidat.
Šoštanj
Smrtna kosa. Minulo nedeljo smo pokopali vrlega sodruga Kosesnika Ivana, ki je po kratki bolezni nenadoma preminul. Na zadnji poti mu je svirala žalne koračnice delavska godba, pred hišo žalosti in na pokopališču pa so pevci zapeli nagrobnice. Kako priljubljen je bil pokojni, ki zapušča ženo in 3 otroke, je najbolje dokazala ogromna udeležba pri njegovem pogrebu. Preminulega sodruga ohranimo v trajnem spominu, žalujočim ostalim naše iskreno sožalje.
Vsem zaupnikom! Nek sodrug iz nekega industrijskega kraja nam piše: V nekem industrijskem kraju, kjer je predčasno cvetelo denuncijantstvo, je zbiral sodrug podpise za listo delovnega ljudstva. Na tega sodruga pa so ti ljudje strašno hudi in bi ga vtopili v žlici vode, ako bi mogli. In kljub temu, da te ljudi vse pozna, jim' pa vendarle ta ali oni nasede: tudi delavski zaupniki. Penuncijanti so zagnali krik in vik o sodrugu, ki je zbiral podpise, obdolžili so ga nečesa, česar on sam ni vedel. Zaupniki pa so tem kričačem nasedli in so začeli proti lastnemu sodrugu in za njegovim hrbtom sklepati. Zaupali mu niso več, čeprav so ga preje izvolili in postavili. Na neki seji zaupnikov pa je sodrug, ki se mu je godila krivica, zahteval razčiščenje in prišli so do spoznanja, da so nasedli de-nuncijantom. — Sodrugi ne nasedajte nikoli kričačem in denuncijantom, za katerimi se krijejo naši nasprotniki. Prišli bodo pri teh volitvah in bodo še bolj obrekovali, na dan, to morajo, drugače so doigrali. Bodite strogo pozorni pri vsem našem delu. Za pravico se borimo. Ali kakor je nek
KUPUJMO DOMAČE BLAGO! Oblačilni predmeti pri Gogali na Jesenicah so delo domačega delavca, zatore] ]e izdelava tudi trpežna, blago dobro, cene zmerne In izbira vseh oblačil za deklice, dečke, dame in gospode vedno velika. Priporočata se krojaštvo in trgovina Ivan Gogala na Jesenicah.
Delavski pravni svetovalec
Delavec mora dobiti plačano mezdo za en teden, če tudi svoje bolezni ni javil službodajalcu. Sicer pa javi delavec obolelost že s tem, da zahteva bolniški list
§ 219 o. z.
Naše najvišje sodišče, Sto! sedmorice odd. B. v Zagrebu, je izdalo kot revizijsko sodišče zopet važno sodbo k tolmačenju §-a 219 obrtnega zakona, ki določa, da mora dobiti delavec
v slučaju bolezni mezdo za en teden plačano.
V	industriji kamnoloma ing. Lenarčiča Milana v Ribnici na Pohorju je zahteval delavec po več kot 14-dnevnem službovanju mezdo za en teden, v katerem je bil bolan. Podjetje je zahtevek odklonilo in po tožbi pri sreskem sodišču v Maren-bergu ugovarjalo, da delavec ni predložil potrdila zdravnika, da je bil res bolan torej sploh ni javil obolelosti. Podjetje pa je to izrecno zahtevalo in je bil ta pogoj nabit tudi v delovnem redu podjetja. Delavec pa je trdil, da je itak javil obolenje s tem, da je zahteval pri podjetju bolniški list, ko je obolel in šel nato z bolniškim listom k zdravniku. Sodišče v Marenbergu je povzelo pravno mnenje tožene tvrdke, tožbo zavrnilo in obsodilo delavca na plačilo stroškov, češ, da mu ne gre mezda, ker ni predložil delodajalcu zdravniškega spričevala o vzrokih in trajanju bolezni.
Okrožno sodišče v Mariboru
je vsled priziva delavca to sodbo razveljavilo in ugotovilo, da mora tožena tvrdka delavcu plačati mezdo za teden dni obolenja, čeprav delavec ni predložil zdravniškega spričevala. Prizivno sodišče pravi v razlogih, da II. odstavek § 219 o. z. sic delojemalcu nalaga dolžnost, javiti obok nje in predložiti zdravniško spričevalo, če delavec to opusti, mu zakon še vseeno ne vzame pravice do mezde.
Stol sedmorice kot revizijsko sodišče
v Zagrebu, kamor je nato vložil delodajalec revizijo, je to revizijo tožene tvrtke zavrnil in potrdil sodbo prizivnega sodišča, da mora tožena tvrtka plačati mezdo za čas bolezni. Ta končna sodba je največje principijelne važnosti za delojemalca, ker je jasno in določno ugotovila, da je delavec izpolnil svojo dolžnost že s tem. -da je pri obolenju predložil bolniški list.
Sodba pravi med drugim:
»Revizija uveljavlja pomanjkljivost, ker prizivno sodišče ni izvedlo dokaza po ! zaslišanju strank o tem, da tožeča stranka svoje bolezni ni prijavila. Ali ne glede ' na to, da je ta okolnost za pravdo brezpomembna, je bil o tej trditvi proveden dokaz s pričo U- § 219 obrt. zak. daje v prvem odstavku delavcu pravico na pIačo> v bolezni za največ teden dni. Zakon na- ■ vaja pogoje, ob katerih delavcu nastane v § 219 o. z. označena pravica. Med temi pogoji, ki zakon na nje pravico delavca navezuje, ni dolžnost delavca, da svojo bolezen javi službodajalcu. Res sicer § 219 o. z. navaja v II. odstavku delavcu dolžnost, da javi bolezen službodajalcu brez odloga, toda na kršenje te obveze ne sledi posledica, da delavec izgubi pravico iz prvega odstavka § 219. Sicer pa je prizivna' sodba ugotovila, da je tožnik (delavec) svojo obolelost javil Urbanu Ivanu kot pooblaščencu tožene s tem, da je zahteval bolniški list.«
Če bi obveljalo pravno mnenje tožene tvrtke, bi morali delavci po obolenju od zdravnika namesto v posteljo v slučaju, vročice in podobno najprej nazaj k delodajalcu, da javijo resnično obolenje, ako ne bi hoteli izgubiti pravice do mezde. Tako se je polagoma vendarle razčistilo pred najvišjim sodiščem celo vrsto spornih tolmačenj § 219 o. z. v korist delavske mezde ob bolezni.	Dr.	A.	R.
sodrug napisal, ne gre za osebe, ampak za program, delovnega ljudstva in njegove ideje. — Za obrekovalce in denuncijante bodo volitve dan obračuna! Vsi na delo za boljšo bodočnost delovnega ljudstva!
Električni tok ubil konja. Sneg, ki je padel v noči od torka na sredo, je potrgal telefonske žice. Na Glavnem trgu so žice padle preko voda velenjske elektrarne na tla in povzročile kratek stik. Ko je okrog pol 9. ure zjutraj privozil Žolnirjev hlapec čez Glavni trg, je konj stopil na na tleh ležečo žico, v kateri je bil tok visoke napetosti. Električni tok je konja na mestu ubil. Lastnik konja utrpi Din 3500 škode. Sedaj bo iz tega nastala najbrž »konjska pravda«, kajti nekateri so mnenja, da so za nesrečo odgovorni:	velenjska elektrarna, poštna
uprava in mestna občina.
Odgovor uredništva: (Zaščita hranilnice pri Sv. Mihaelu.) Na Vaše vprašanje smo poizvedovali pri okrožnem sodišču v Celju in izvedeli, da je Hranilnica in posojilnica pri Sv. Mihaelu poleg Šoštanja res že 7. avgusta 1934 vložila prošnjo za zaščito. Če je ta zaščita tudi dovoljena, pri sodišču ni znano in bi se morali obrniti še na ministrstvo financ v Beogradu. Kljub temu pa lahko vložite proti Hranilnici tožbo na izplačilo vloge. Samo izvršbe začasno ne boste mogli voditi,
ŠPORTNA RUBRIKA
Kdo bo državni prvak v nogometu?
Še nobeno leto niso bili kibici ligaških klubov v taki negotovosti glede rezultatov svojih klubov, kot so ravno letos. Kjer pričakujejo zmago, pride neodločen rezultat ali celo poraz, kjer poznavalci napovedujejo siguren poraz, prinese dotični klub večkrat celo obedve točki domov. Kar poglejmo rezultate:
V	nedeljo, 31. marca je bil črn dan za zagrebške ligaše: Concordija : Hajduk iz Splita v Zagrebu 1:1, Slavija (Sarajevo) : Gradjanski v Sarajevu 6:1, Slavija (Osijek)
: Hašk v Osijeku 5 : 2. Tekma BSK : BASK v Beogradu se vsled slabega terena ni vršila. — V nedeljo, 7. aprila: Hašk : BSK v Zagrebu 1 : 0, Jugoslavija : Gradjanski v Beogradu 1 : 0, Hajduk : Slavija (Osijek) v Splitu 9 : 0, Goncordija : Slavija (Sarajevo) v Sarajevu 2 : 0, Primorje : BASK v Ljubljani 3 : 1.
S to zmago se je Primorje pomaknilo na predzadnje mesto v taleli, ki izgleda sedaj tako-le:
Hašk	5	4	0	1	11:6	8
Concordija	5	2	2	1	7:4	6-
Hajduk	4	2	11	15:5	5
Slavija O.	5	2	0	3	8:19	4
Jugoslavija	2	1	1	0	3:2	3
BASK	3	111	7:7	3
Slavija S.	5	1	1	3	11:11	3
BSK	2	10	1	4:2	2
Primorje	3	1	0	2	4:8	2
Gradjanski	2	0	0	2	1:7	0
Podsavezno prvenstvo LNP-a. Zadnji dve nedelji sta prinesli sledeče rezultate:
V	Ljubljani Hermes : Maribor 7 : 1, v Mariboru Železničar : Rapid 4 : 2 in Svoboda : Celje 2:2. — Železničar se je povzpel na prvo mesto tabele, ki izgleda tako-le: Železničar	10	6	2	2	27:20	14
Ilirija	8	5	2	1	31:10	12
ČSK	8	4	4	0	24:11	12
Rapid	8	4	0	4	22:14	8
Maribor	10	3	1	6	13:29	7
Svoboda	10	2	3	5	12:48	7
Celje	8	2	2	4	13:16	6
Hermes	8	2	0	6	19:22	4
Podsavezni drugi razred je preteklo nedeljo v Ljubljani počival ter je bila odigrana samo v Celju prvenstvena tekma Olimp: Atletiki z rezultatom 5 : 2 in v Murski Soboti Mura : Drava z rezultatom 5 : 2.
Pred enim tednom pa je v Ljubljani v prvenstveni tekmi ljubljanska Svoboda dosegla proti Grafiki rezultat 1 : 1, Sloga je pogazila Slavijo z rezultatom 8:1, Slovan je dosegel proti Korotanu samo neodločen rezultat 1 : 1, Reka pa je zmagala nad Jadranom z rezultatom 2 : D.
KUPUJTE
V	SVOJI ZADMMI
»DELAVSKI DOM“
MARIBOR,
Nabiralte nove naročnike 1
Velikonočna gnjat
E3
fina in poceni
ANTON TAVČAR
Maribor, Juriliava ul. 3
Tralno kodranje
po najnlžjl ceni 1
V brivskem salonu PRANJU MAUSER v Okrožnem uradu v Ljubljani so cene za trajno kodranje globoko znižane. Najvlšja crna je Din 60'—. Zato vsi v brivski salon v Okrožnem uradu, Miklošičeva cesta 20, kjer se IzvrSujejo vsa frizerska In brivska dela po najnlžjl ceni.
!
Za konzorcij Izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. ▼ Mariboru, predstavltelj Josip Ollak * Mariboru.