Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 131Predstavitve in informacije Vita ŽLENDER Kulturne ekosistemske storitve v obmestni krajini – okvir vrednotenja za izboljšanje krajinskega načrtovanja in ukrepanja Časovni okvir projekta: 1. 10. 2022–30. 9. 2022 (24 mesecev) Akronim: KESPlan Šifra projekta: Z5-4589 Spletna stran: http://kesplan.uirs.si Financiranje projekta Projekt je bil pridobljen na razpisu za raziskovalne projekte v letu 2021 in ga v celoti nancira Javna agencija za razi- skovalno dejavnost Republike Slovenije. Izhodišča projekta Obmestna (periurbana) krajina je kra- jina med mestnim in podeželskim pro- storom, za katero je značilna raznolikost dejavnosti, rabe zemljišč in procesov, ki tam potekajo. Obmestna krajina vključuje območja, ki se razlikujejo od popolnoma naravnih, kot so naravni parki in območja divjine, do tistih z bolj podeželskimi značilnostmi, kot so kmetijska območja, vrtički, gozdovi in krajinski parki, in tistih z zelo urbano rabo zemljišč, kot so industrijska sredi- šča, odlagališča za odpadke in nakupo- valna središča. Obmestna krajina zago- tavlja številne krajinske funkcije, kot so kmetijski donos, rekreacija na prostem in urbani razvoj (Komossa idr., 2020), vendar je zaradi svojega eklektičnega značaja velikokrat opisana kot »nedolo- čena«, »nejasna« in »prehodna« kra- jina, kar poudarja nejasnost ločnice med mestnim in podeželskim prostorom. Te označbe kažejo na zapletenost stanja in procesov v obmestni krajini, kar je velik izziv za lokalne odločevalce, na- črtovalce in raziskovalce. Zaradi tega obmestne krajine pogosto ostajajo ne- določene, se uporabljajo za nezakonite namene, kot odlagališča odpadkov ipd., ali preprosto ostanejo zapuščene. Nepo- znavanje trenutnega stanja obmestnega prostora skupaj z nezadostnim načrto- vanjem rabe zemljišč lahko negativno vpliva na zagotavljanje ekosistemskih storitev, kot so navezanost ljudi na do- ločen prostor, zmanjšanje njihove eko- loške vrednosti in zične dostopnosti za prostočasne namene. To lahko vodi tudi do pojava neželenih vzorcev razvoja, kot je nenadzorovano širjenje mest. V Sloveniji so negativni učinki subur- banizacije prizadeli predvsem glavno mesto Ljubljano in nekaj manjših mest. V zgodnjih devetdesetih letih, po osa- mosvojitvi Slovenije, urbani razvoj ni sledil prostorskim strategijam, ampak se je odzival na potrebe in zahteve tr- žnega gospodarstva ter novih javnih in zasebnih investitorjev (Pichler-Milano- vić idr., 2007). Posledično je prišlo do hitrega širjenja trgovin, stanovanj in in- frastrukture predvsem na kmetijska ze- mljišča na obrobju mest (Pichler-Mila- nović idr., 2007). Čeprav je večina občin v Sloveniji do danes uspela formalizirati in sprejeti občinske prostorske načrte (OPN), ti le redko obravnavajo izzive, povezane z obmestno krajino. Ta raziskava se osredinja na dve kate- goriji kulturnih ekosistemskih storitev (v nadaljevanju: KES; KES se nanaša- jo na nematerialne koristi, ki jih ljudje dobimo od ekosistemov (Millenium ecosystem assessment, v nadaljevanju: MEA, 2005)) v obmestni krajini, to sta rekreacija oziroma telesna dejavnost na prostem in pripadnost prostoru. Obe storitvi sta pomembni za dobro poču- tje ljudi in spoštovanje lokalnega okolja (Komossa idr., 2020). Razpoložljivost zelenih površin v bližnji okolici, primer- nih za rekreacijo, prostočasne dejavnosti in sprostitev, se je izkazala kot posebej pomembna med pandemijo covida-19, ki je številne države prisilila v zaprtje notranjih objektov za rekreacijo. Tudi v Sloveniji so se v času najstrožjih ukre- pov, ko je bilo gibanje omejeno na obči- ne, polnaravne zelene površine v okolici mest izkazale za pomembne za zagota- vljanje rekreacije na prostem (Ugolini idr., 2020). Vendar pa naraščajoče pov- praševanje lahko vodi do čezmerne rabe in s tem ogrozi učinkovito zagotavljanje določenih krajinskih funkcij, kot so bi- otska raznovrstnost, mir in naravnost. Ustvarjanje prijetnih in raznolikih ze- lenih površin za rekreacijo na prostem v obmestni krajini ob hkratnem zagota- vljanju drugih krajinskih funkcij je sicer postalo pomemben cilj prostorskega na- črtovanja in politik, medtem ko so načr- tovalske in implementacijske strategije Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 132 Predstavitve in informacije manj uspešne. KES v obmestni krajini so pogosto podvržene gospodarskim in okoljskim razlogom in redko celostno vključene v oceno ES, ker so »neopri- jemljive«, »subjektivne« in jih je tež- ko količinsko opredeliti v biozičnem in denarnem smislu (MEA, 2005; De Groot idr., 2010; Chan idr., 2011; Roy idr., 2014; La Rosa idr., 2016). Tudi v Sloveniji je pomen KES poudarjen v nekaterih nacionalnih in regionalnih dokumentih, vendar pa te niso izrecno vključene v noben nacionalni, regional- ni ali lokalni formalni dokument, kar lahko vodi do neustreznih načrtovalskih odločitev (Žlender, 2021). Te raziskovalne ugotovitve kažejo na pomanjkljivo znanje o kazalnikih in orodjih za ocenjevanje KES. Prostorska politika in načrtovanje KES v obmestni krajini, zlasti rekreacije na prostem, zah- tevata zanesljive podatke o uporabnikih teh prostorov, njihovih preferencah gle- de krajinskih značilnosti in tipih zelenih površin, ki jih uporabljajo (Komossa idr., 2020). Ker je to znanje bistveno za tak razvoj obmestne krajine, da se zado- voljijo potrebe uporabnikov in ohranijo krajinske funkcije, bomo v tej raziskavi raziskali KES-rekreacijo na prostem in pripadnost prostoru ter predlagali nači- ne vključevanja KES v krajinsko načrto- vanje in oblikovanje prostorskih politik. Namen, cilji in vsebina projekta Projekt predlaga uporabo koncepta KES za izboljšanje razumevanja ob- mestnih območij in njihovega eklek- tičnega značaja. Raziskava namerava razjasniti in količinsko opredeliti KES s poudarkom na rekreaciji na prostem in pripadnosti prostoru na različnih ob- mestnih površinah. Kompleksnost KES in z njimi povezane družbeno-kulturne vrednote v obmestni krajini zahtevajo raziskovanje odnosa med ljudmi, pro- stori in vrednotami, ki se oblikujejo in ohranjajo v razponu od posameznika do odločevalskih institucij. Raziskava namerava ta izziv obravnavati z razvo- jem in empiričnim testiranjem nabora metod za vrednotenje KES rekreacije na prostem in pripadnosti prostoru v obmestni krajini. Namen je opredelitev okvira vrednotenja za rekreacijo na pro- stem in pripadnost prostoru. To bi omo- gočilo vključevanje vrednotenja KES v prostorske politike, ki obravnavajo ob- mestno krajino. V projektu je poudarek na podajanju informacij o vrednostih KES v ustreznem formatu za pomoč lokalnim odločevalcem in prostorskim načrtovalcem. Specični cilji raziskovalnega projekta so: 1. Proučiti, koliko obmestne zele- ne površine zagotavljajo KES na podlagi: • proučitve družbenih in prostor- skih značilnosti obmestne kraji- ne, zlasti v zvezi s KES rekrea- cijo na prostem in pripadnostjo prostoru; • preveritve možnosti za karto- grafsko predstavitev KES rekre- acije na prostem in pripadnosti prostoru; • določitve nabora potencialno uporabnih kazalnikov KES, ki jih je mogoče preprosto karti- rati in stroškovno učinkovito izdelati v različnih prostorskih merilih; • ocenitve zmožnosti kazalnikov za prenos informacij o raziska- nih KES; • prepoznava (in mogoče zbira- nje) manjkajočih podatkov o kazalnikih KES. 2. Raziskati vrednosti KES rekreacije na prostem in pripadnosti prosto- ru za uporabnike obmestne krajine na podlagi: • proučitve dojemanja in izku- šenj, ki jih imajo različni dele- žniki z obmestnimi ekosistemi; • opredelitve KES, ki deležnikom nudijo koristi; • določitve vrednosti, ki jo dode- ljujejo KES na podlagi zaznanih ali prejetih koristi. 3. Preveriti vrednotenje na treh štu- dijskih primerih na podlagi: • opredelitve obstoječih in pro- učitve novih mehanizmov za prepoznavanje in določitev vre- dnosti KES rekreacije na pro- stem in pripadnosti prostoru, opredeljenih s strani različnih deležnikov; • razvoja in preizkušanja metod in orodij za prenos znanja med različnimi deležniki (uporab- niki prostora in pristojnimi za upravljanje s prostorom), prila- gojenih za obravnavo specič- nosti študijskega primera; • proučitve in izboljšanja obsto- ječih načrtovalskih pristopov in institucionalnih okvirov za boljše vključevanje vrednotenja KES v prostorske dokumente, povezane z obmestno krajino študijskih primerov. 4. Oblikovati priporočila za vključi- tev KES rekreacije na prostem in pripadnosti prostoru v krajinsko načrtovanje in oblikovanje pro- storskih politik na podlagi: • končne analize rezultatov; • ugotovitev študij primerov; • določitve ključnih značilnosti za okvir vrednotenja, ki upošte- va KES rekreacijo na prostem in pripadnost prostoru. Predlagana raziskava opredeljuje dobro počutje ljudi, ekosisteme in biotsko raznovrstnost kot temeljne vidike za analitično podlago. V raziskavi bosta uporabljena družbeno-ekološki pristop in metodologija kombiniranja metod na premišljeno izbranih treh oziroma štirih želenih površinah študijskih območij obmestnih krajin izbranih mest za pri- merjavo izsledkov glede prepoznavanja, kartiranja in vrednotenja kategorij KES. Raziskava se bo osredinila na krajinsko Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 133Predstavitve in informacije merilo, informacije pa bodo pridobljene empirično – pri proučevanju različnih obmestnih zelenih površin na izbranih študijskih primerih bodo upoštevane posebnosti teh površin, še posebej gle- de rabe tal in raznolikih pogledov de- ležnikov. Pristop kombiniranja metod omogoča širšo osnovo za posplošitev ugotovitev raziskav, saj posamezne metode za- jamejo le delček resničnosti. S takim pristopom bo dosežen celovit pregled nad raziskovalnim procesom in delov- nimi rezultati, hkrati pa se bo mogoče izogniti enostranskemu in prehitremu sklepanju. Za zbiranje informacij o povpraševanju po KES v obmestnih zelenih površinah bo izvedena anke- ta o oceni preferenc med uporabniki obmestnih zelenih površin, za oceno zmogljivosti obmestne pokrajine za KES pa bodo opravljeni intervjuji z različnimi strokovnjaki in odločevalci. Na podlagi raziskovanja povpraševanja in zmogljivosti za KES bodo pridobljeni in kartirani kazalniki KES za merjenje rekreacije na prostem in pripadnosti prostoru v obmestni krajini. Primerja- va povpraševanja in zmogljivosti KES v obmestni krajini lahko zagotovi po- membne informacije za načrtovanje rabe tal in prostorske politike (Lange- meyer idr., 2018). V primeru potrebe po zbiranju dodatnih podatkov, vključno s kartiranjem GIS (za prostorske infor- macije/podatke, kot so pokrovnost tal, podatki o urbanih rabah, gostota rabe rekreacijskih območij), analizo družbe- nih medijev in fokusnimi skupinami, se bodo uporabile dodatne metode. Ključni metodološki koraki bodo: 1. Teoretični okvir, razvit na podlagi pregleda teorij, načel in vidikov. Glavni metodološki pristop v tem delu bo pregled literature. 2. Primerjava obmestnih zelenih po- vršin na izbranih študijskih obmo- čjih ter aplikacija izbranih kvalita- tivnih in kvantitativnih metod za zbiranje podatkov. 3. Analiza podatkov s pomočjo pri- stopov, ustreznih za izbrane me- tode in konceptualen okvir, trian- gulacija raziskovalnih rezultatov in njihova interpretacija. Raziskava se bo osredinila na obmestno krajino Ljubljane, Kranja in Kopra. Ljubljana je glavno in največje mesto Slovenije, podvrženo periurbanizaciji zaradi razlogov, kot so priseljevanje in posledična potreba po novih stanovanj- skih območjih ter širitev gospodarskih dejavnosti in infrastrukture. Mesto kot regijo ogrožajo nenadzorovana širi- tev urbanega tkiva ter drugi negativni učinki urbanizacije in periurbanizacije ob odsotnosti celovitega načrtovanja. Kranj in Koper spadata med povpreč- no velika slovenska mesta s historičnim mestnim jedrom in (sub)urbano rastjo po drugi svetovni vojni. Mesti sta precej manjši od Ljubljane, vendar regionalni jedri ter s tem pomembni gospodarski, kulturni in družbeni središči. Soočata se s pritiski stanovanjskega in infrastruk- turnega razvoja, ki vpliva predvsem na kmetijska zemljišča (Nilsson idr., 2013; Spyra idr., 2021). Obmestna krajina Ljubljane je bila po- drobno proučena že v doktorski razi- skavi avtorice, medtem ko je bil Koper študijski primer v EU-raziskovalnem projektu PLUREL, cilj katerega je bil razvoj novih strategij in orodij za načr- tovanje in napovedovanje rabe prosto- ra. Kranj je središče gorenjske regije, ki je študijski primer v Interreg projektu RENATUR, ki se osredinja na pomen naravne dediščine v obmestnih odprtih prostorih. Rezultati teh projektov so trdna baza znanja (in podatkovna baza prostorskih informacij) za raziskova- nje KES v obmestni krajini teh mest, kar lahko precej olajša delovne naloge v okviru te raziskave. Uporaba okvira KES za proučitev obmestne krajine teh mest lahko pripomore k jasnejšemu prostorskemu razvoju in politiki rabe tal in tako podpre njihovo trajnostno prihodnost. Vsebina posameznih sklopov projekta (delovni paketi) Raziskovalni projekt je sistematično strukturiran, predlagane dejavnosti, združene v pet delovnih paketov (DP), bodo potekale v treh fazah: 1. analitič- na faza – opredelitev in kvantikacija; 2. razvojna faza – kartiranje in ocenje- vanje; 3. končna faza – vrednotenje. V DP1 bodo KES opredeljeni in kvanti- cirani. Glavni metodološki pristop pri tem bosta pregled literature in metaana- liza zbranih informacij. Na tej podlagi bo oblikovana podatkovna zbirka za kartiranje KES rekreacije na prostem in pripadnosti prostoru. V DP2 bo zasnovan metodološki pristop za karti- ranje KES rekreacije na prostem in pri- padnosti prostoru v obmestni krajini, ki bo temeljil na pregledu kazalnikov in metod, predstavljenih v literaturi kot uporabnih za kartiranje KES, ob upo- števanju značilnosti študijskih območij in razpoložljivih informacij. Na podlagi primarnih prostorskih podatkov, zbra- nih v DP1, in ugotovljenih manjkajočih podatkov bo razvit nov nabor podatkov, pri čemer bo posebna pozornost name- njena vključevanju družbenih vidikov v kartiranje. DP3 je namenjen preve- ritvi kartiranja, ki bo osredinjena na vključitev in oceno družbenega vidika v kartiranje. Manjkajoči podatki bodo zbrani v postopku sodelovanja javnosti z anketo z uporabniki zelenih površin ter intervjuji s prostorskimi načrtoval- ci in odločevalci. Predlagani kazalniki bodo preizkušeni na študijskih primerih in predlagane bodo izboljšave kartiranja KES za vzpostavitev okvira vrednotenja KES v obmestnih krajinah v DP4. V DP5 bodo ugotovitve raziskav povzete v priporočila za prostorsko načrtovanje ter oblikovanje politik na regionalni in lokalni ravni. Analizirana bosta meto- dološki pristop in možnost vključitve protokola kartiranja v postopke krajin- skega načrtovanja. Ocenjeno bo tudi so- delovanje strokovnjakov in deležnikov Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 134 Predstavitve in informacije na različnih stopnjah ocenjevanja KES (tj. opredelitev, vrednotenje, kartiranje) in poudarjena potreba na mestih, na ka- terih je potrebno izboljšanje. Predlagani okvir vrednotenja KES re- kreacije na prostem in pripadnosti pro- storu v obmestni krajini bo prispeval k razvoju novih pristopov in orodij za izboljšanje razumevanja značilnosti ob- mestne krajine, nudil vpogled v skupno vrednost KES na različnih območjih, pomenil prvi korak v oceni trajnostne rabe tal v obmestnih območjih in za- gotavljal rezultate raziskave v formatu, prilagojenem delu krajinskih načrto- valcev in odločevalcev. Poleg tega bo z rezultati projekta ustvarjeno in okre- pljeno temeljno znanje za oblikovanje in izvajanje politik za načrtovanje in upravljanje obmestnih območij v kra- jinskem merilu. Ključnega pomena za razvoj stroke je celostni pristop k vre- dnotenju KES, ki upošteva dinamičnost obmestne krajine in KES, določa vlogo KES v načrtovanju obmestne krajine in časovni okvir vključevanja KES v vse faze urejanja prostora – od načrtovanja do upravljanja. Nosilec projekta Nosilec projekta je dr. Vita Žlender, univ. dipl. inž. kraj. arh., zaposlena pri Urbanističnem inštitutu Republike Slo- venije. Dr. Vita Žlender, univ. dipl. inž. kraj. arh. Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana E-pošta: vita.zlender@uirs.si Viri in literatura Chan, K. M. A., Goldstein, J., Satterfield, T., Hannahs, N., Kikiloi, K., Naidoo, R., idr. (2011): Cultural services and non-use values. V: Kareiva, P., Tallis, H., Ricketts, T. H., Daily, G. C., in Polasky, S. (ur.): Natural capital: Theory and Practice of Mapping Ecosystem services, str. 206–228. New York, Oxford University Press Oxford. De Groot, R. S., Alkemade, R., Braat, L., Hein, L., in Willemen, L. (2010): Challenges in inte- grating the concept of ecosystem services and values in landscape planning, manage- ment and decision making. Ecological Com- plexity, 7(3), str. 260–272. Komossa, F., Wartmann, F. M., Kienast, F., in Verburg, P. H. (2020): Comparing outdoor rec- reation preferences in peri-urban landscapes using different data gathering methods. Lan- dscape and Urban Planning, 199, str. 103796. La Rosa, D., Spyra, M., in Inostroza, L. (2016): Indicators of cultural ecosystem services for urban planning: a review. Ecological Indica- tors, 61, str. 74–89. Langemeyer, J., Calcagni, F., in Baro, F. (2018): Mapping the intangible: Using geolocated social media data to examine landscape aesthetics. Land Use Policy, 77, str. 542–552. MEA (Millenium ecosystem assessment) (2005): Millenium ecosystem assessment. Eco- systems and human well-being. Washington, Island Press. Nilsson, K., Pauleit, S., Bell, S., Aalbers, C., in Nielsen, T. S. (2013): Peri-urban futures: Scena- rios and models for land use change in Europe. Heidelberg, Springer Berlin. Pichler-Milanović, N., Gutry-Korycka, M., in Rink, D. (2007): Sprawl in the post-socialist city: the changing economic and institutio- nal context of central and eastern European cities. V: Couch, C., Petschel-Held, G., in Leon- tidou, L. (ur.): Urban sprawl in Europe: Landsca- pes, land-use change and policy, str. 102–135. Blackwell Oxford. Roy, S., Millington, A., Bellette, K., in Sandhu, H. (2014): Assessing Ecosystem Services in peri urban area: Case study from southern Adelaide. V: Maheshwari, B. L., Simmons, B. L., in Thoradeniya, B. (ur.): Peri-Urban 2014: Proceedings of the International Conference on Peri-Urban Landscapes: Water, Food and Envi- ronmental Security. Penrith, N. S. W., Universi- ty of Western Sydney. Spyra, M., Kleemann, J., Calò, N. C., Schür- mann, A., in Fürst, C. (2021): Protection of pe- ri-urban open spaces at the level of regional policy-making: Examples from six European regions. Land Use Policy, 107, str. 105480. Ugolini, F., Massetti, L., Calaza-Martínez, P., Cariñanos, P., Dobbs, C., Ostoić, S. K., idr. (2020): Effects of the COVID-19 pandemic on the use and perceptions of urban green spa- ce: An international exploratory study. Urban Forestry & Urban Greening, 56, str. 126888. Žlender, V. (2021): Razvoj prostorske metode določanja obmestnih krajin. Urbani izziv, 32(2), str. 30–42.