učiteljev glas { Iz prakse … } učiteljev glas { Iz prakse … }
ISSN 2385-8826
Učiteljev glas
Priloga revije
Vzgoja in izobraževanje
letnik IV , številka 1, 2017
Izdajatelj in založnik
Zavod Republike Slovenije za šolstvo
Predstavnik
dr. Vinko Logaj
Uredniški odbor
dr. Zora Rutar Ilc,  
dr. Ada Holcar Brunauer, ddr. Barica 
Marentič Požarnik, Urška Margan,  
dr. Alenka Polak, dr. Sonja Pečjak,  
dr. Justina Erčulj, dr. Robert Kroflič
Odgovorna urednica
dr. Zora Rutar Ilc
Urednica založbe
Damijana Pleša
Jezikovni pregled
Barbara Jarc
Naslov uredništva
Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28,
1000 Ljubljana
Zora.rutar-ilc@zrss.si
Vzgoja.izobrazevanje@zrss.si
www.zrss.si
Oblikovanje
Kofein dizajn, d. o. o.
Priprava in tisk
Design Demšar, d. o. o.
Present, d. o. o.
Detajl na naslovnici
Irenej Kolšek
Naklada
720 izvodov
© Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 
2017
Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega 
dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela revije na 
kakršen koli način reproducirati, kopirati ali kako 
drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako 
na mehanske (fotokopiranje) kot na elektronske 
(snemanje ali prepisovanje na kakršen koli pomnilniški 
medij) oblike reprodukcije.
učiteljev glas { Uvodnik }
1/2017
Dr. Zora Rutar Ilc, 
Zavod RS za šolstvo
V šolskem prostoru je pogosto slišati izraze nemoči, 
malodušja in celo jeze. Nemočni smo ob vse bolj »raz-
puščenih« brezvoljnih mladih brez delovnih navad in 
ob vzgojnih problemih, ki jih to poraja v razredih in 
na šolah, malodušni zaradi neodzivnosti pristojnih 
ob perečih izzivih, jezni zaradi novih in novih bolj ali 
manj birokratskih obveznosti, ki kradejo dragoceni 
učiteljev in ravnateljev čas … 
Pri tem so nekateri od razlogov za te probleme pov-
sem strukturne narave: večajo se socialne razlike in 
z njimi revščina, poraja se vse globlji prepad med 
premožnimi in tistimi, ki svojim otrokom zaradi pre- 
obremenjenosti z delom ne morejo privoščiti niti svo-
jega časa, kaj šele »kulturnega kapitala«. Mednarodne 
institucije pritiskajo na nas v vseh sferah in bolj ali 
manj subtilno terjajo natančno določene rešitve. Pri-
čakovanja do šol kot enega redkih otočkov socialne 
pravičnosti in zagotavljanja minimalne blaginje pa 
so morda večja kot kadar koli – ob najmanjši stopnji 
družbenega priznanja učiteljevemu delu.
Kaj lahko v takšnih razmerah sploh še naredimo? 
Kam – če sploh – velja usmerjati zanos, ideje in ener-
gijo? Kako naj ravnatelj prepriča zlovoljen kolektiv, 
da je vredno stopiti na pot sprememb, kako lahko 
učitelj »zanimira« zaspan razred? 
Res je, da za to ni (več) prav veliko vzvodov. A nekaj 
jih je. O tem govorijo tudi tokratni primeri. Kako po-
membno za uspešno vzgojno delovanje je, da k sno-
vanju vzgojnih strategij in zagotavljanju dobre klime 
in kulture v skupnosti pritegnemo vse, ki jih to zade-
va, kaže primer Osnovne šole Rakek.
Kako lahko na šoli (pa naj je to osnovna šola ali gim-
nazija) s preprostimi strategijami pritegnemo k sode-
lovanju učence in povečamo njihovo pripravljenost 
za sodelovanje, s tem pa ugodno vplivamo tudi na 
disciplino, prikazujejo primeri izvajanja t. i. krogov 
odličnosti.