Po mestni občini
Ptuj • Na obisku predsedniška kandidata Artur Štern in Monika Malešič
O Stran 2
NAJ MEDICINS
MEDICINSKI TEHNIK 2012
Poiščite glasovalni kupon v notranjosti časopisa.
Po naših občinah Videm • Zaradi pritožb ostaja direktorski stolček še prazen
O Stran 3
Ptuj, petek, 24. avgusta 2012
letnik LXV • št. 67 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8»98,E*ICn3 www.radio-ptuj.si
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici: WWW.dllb.Si
Štajerski
Ptuj • Dnevi poezije in vina
Štiri dni svetovna prestolnica pesništva
Festival Dnevi poezije in vina je v šestnajstih letih v Slovenijo pripeljal več kot 400 pesnikov z vsega sveta. Leta 2010 je svoje mesto našel na Ptuju in prav v teh dneh je Ptuj svetovna prestolnica pesništva.
Šport
Nogomet •
Proti Olimpiji z dvanajstim igralcem - gledalci!
O Stran 11
Letošnjih dvajset pesniških gostov, ki so s seboj prinesli verze v svojih domačih jezikih, je prineslo tudi osemnajst novih dvojezičnih pesniških knjižic, ki so letos izjemoma nadomestile festivalski zbornik, ter samostojni knjigi osrednjih gostov festivala: nizozemskega pesnika Toona Tellegena ter enega najbolj priznanih slovenskih pesnikov Milana Jesiha. Celodnevna druženja s pesniki in poezijo ponujajo najrazličnejša srečanja, delavnice, okrogle mize, gledališke predstave, nadaljuje se tradicija velikih večernih branj (na fotografiji je sredin večer) in koncertov ter srečevanj s pesniki, prevajalci, glasbeniki, igralci, pravljičarji, performerji in ostalimi ljubitelji poezije, vina ter toplih poletnih večerov pod zvezdami. Pri tem Ptuj vedno znova ponuja prelepe kotičke, ki jih sicer v vsakodnevnem hitenju prevečkrat spregledamo.
UR
Foto: Črtomir Goznik
Podravje • Živahno na poljih
Cas za silazo koruze in sajenje oljne ogrščice
Sredina avgusta je letos najboljši čas za siliranje koruze, kar je videti tudi na spodnjepodravskih poljih. Pridelek koruze je sicer zaradi letošnje suše in vročinskih obdobij od območja do območja različen, kar je treba upoštevati tudi pri siliranju.
„Na težkih tleh, kjer suša ni imela takšne moči in ni bilo napada strun, bo pridelek dober, lahko celo nadpovprečen, ponekod pa bo brez dvoma tudi stoodstoten izpad koruze in bo strošek žetve višji od vrednosti pridelka. Težava pri koruzi je pri nas v tem, da je bila izpostavljena že pomladanski suši, kar v Prekmurju ni bila. Zato je tudi ogromno sterilnih storžev brez zrnja, ker je bila v času cvetenja
Nastopili bodo:
Ans. PETKA - Dobje Ans. SLOVENSKIH 6 -Celje Ans. TAPRAVIFALOTI - Šoštpi Ans. ELA IN ŠARMERJI - Ptuf Ans. NEMIR-Mokronog Ans. NAVEZA-Pernica Ans. VIHAR - Slovenj Gradec Ans. GADI - Dol pri Ljubljani Ans. VRT - Oplotnica Ans. ZAKA'PA NE-Prebold
Kot gostje bodo nastopili člani ansambla Pajdaši.
suša in ni prišlo do oploditve. Izpad luščene koruze bo v povprečju sicer med 40 do 50 %," je o stanju na koruznih poljih najprej povedal vodja ptujske svetovalne službe Ivan Bro-dnjak, ki se v teh dneh ukvarja s številnimi klici kmetov, ali naj silirajo ali ne.
„Odločitev ni tako enostavna, saj se letos zaradi posledic suše kmetje ne morejo ravnati po starem pravilu na podlagi
zrelosti zrnja, ki jo določa položaj mlečne črte. Tega kriterija pri prizadeti koruzi brez zrnja na storžih ni možno upoštevati in tako je marsikdo upravičeno v dilemi, kaj narediti. Na splošno lahko le rečemo, da je prizadeta koruza primerna za siliranje, ko se začno sušiti listi nad storži. Vendar je to bolj okvirno priporočilo, najbolje se je o optimalni zrelosti pač prepričati na kraju samem."
Lahko se namreč zgodi, da je koruznica na videz že povsem suha, a je notranjost stebel še vlažna in je siliranje lahko prezgodnje; koruznica v gobastem tkivu stebla namreč še dolgo zadržuje vlago, nato pa jo naenkrat lahko hitro spusti: „Prav zato je najprimernejše obdobje za žetev koruze zelo kratko, krajše kot pri neprizadeti koruzi. Sicer pa mora vsebovati
koruza za uspešno siliranje od 300 do 400 gramov sušine na kilogram skupne teže. To suši-no pri zdravi koruzi prispevajo predvsem storži, pri od suše prizadeti koruzi pa so storži slabo razviti, zato je njihov delež v sušini majhen, praviloma pa je zato večji delež sušine v samem koruznem steblu."
O Stran 4

10
A^i rodno jFabavne ■v lasbe
Perutnina Ptuj
n*®«
MESTNA OBČINA PTUJ
Ptuj 2012
Dvorišče na ptujskem gradu, 24. avgusta 2012 ob 19.30 uri
Ptuj • Na obisku predsedniška kandidata Artur Štern in Monika Malešič
On v pisanih hlačah, ona oblečena v zastavo
V ponedeljek, 20. avgusta, sta Ptuj obiskala dva predsedniška kandidata: Artur Stern in Monika Malešič.
Kandidat za predsednika države Artur Štern je mnogim znan tudi kot eden od igralcev resničnostnega TV-šova Kmetija slavnih. Ptujčane, ki so ga opazili, je presenetil predvsem zaradi tega, ker je pred poslopje Upravne enote Ptuj prišel kar peš in zelo poletno razpoložen, bosonog ter v pisanih kratkih hlačah. To, da niti obrit ni bil, pa naj bi bil le njegov zaščitni znak. Na vprašanje, zakaj se je odločil za kandidaturo za predsednika države, je odgovoril:
„Zato, ker osebno verjamem v ljudi, ker vem, da so že vsega siti, zato sem prepričan, da bodo prišli na volišča in glasovali zame. Ko sem pred leti za to funkcijo kandidiral prvič, sem bil le igralec v filmu in sem delal po dogovorih s scenaristi. Tokrat pa nastopam kot predsedniški kandidat čisto sam. Moje osnovno načelo je 'služimo narodus in tega se bom tudi držal. Slovenija potrebuje takega človeka, saj je do vratu sita vedno istih fac, ki
Foto: M. Ozmec
Predsedniški kandidat Artur Štern pred upravno enoto v Ptuju: „Živim skromno, a imam veliko znanja, sposobnosti in idej, kar bi lahko koristile vsem nam."
Foto: M. Ozmec
Simpatična predsedniška kandidatka Monika Malešič je med Ptujčani zbujala pozornost tudi zaradi svoje obleke v barvah slovenske zastave z grbom na pravem mestu.
se pojavljajo na politični sceni."
Na vprašanje ali je za kandidaturo že zbral dovolj podpisov, pa je odgovoril:
„Prepričan sem, da bom zbral še več podpisov, kot jih potrebujem, saj vem, da me mnogi ljudje poznajo. Vedo tudi, da vsi dosedanji politiki trobijo v glavnem isto, v niče-
Uvodnik
Malo mešano na žaru
Prav zanimivo po eni strani, tragikomično hecno po drugi in globoko prestrašeno po tretji strani je čez poletje prebirati novice na najbolj branih (ali vsaj gledanih) spletnih portalih. No, saj tudi nacionalni mediji ne delujejo bistveno drugače.
Sicer ravno ne visim ne ob TV in ne na teh opevanih medijskih spletnih portalih - čez poletje mi že zaradi oblice dela to niti ni uspevalo -, vendar sem zadnjih nekaj dni prav načrtno in zelo dosledno prebirala vsaj naslove novic. In evo, na smeh mi gre, kakšen šmoren lahko človek prebira. Recimo, naštela bom samo nekaj naslovov večine novic uradno najbolj branega portala: Kaj je narobe s stopali cambriške vojvodinje?, Seksala kar sredi oddaje, Ojoj, princ Harry kar gol skočil na neznanko, Ko jih nastavijo zvezdnice... in tako naprej.
Vmes med tovrstnimi „ novicami" se pojavljajo nekoliko drugačni naslovi, takšni, ki poskušajo bralce celo obveščati, kot npr.: Za liter bencina več kot dva evra, Dars bo zaradi samomorov zaščitil odstavne niše, Preiskava NKBM: 30 milijonov škode, ena oseba še pridržana, Samo na Primorskem suša povzročila za 35 milijonov evrov škode...
V	drugi polovici avgusta, po poslanskih počitnicah, pa se začnejo vse pogosteje pojavljati spet novice iz političnega sveta, letos recimo takšne: Ankaranski svetniki ovadili Po-poviča, Zaradi sprememb bo ogromno novih upokojencev, Erjavec grozi z izstopom iz vlade, Vlada popušča - morda se bodo zadovoljili le z zakonom o fiskalnem pravilu, Dobili smo še enega kandidata za predsednika države... (Mimogrede: res me zanima, zakaj za hudiča Slovenija nujno potrebuje dva predsednika? Kaj bi se zgodilo, če predsednika države pač ne bi imeli? Bi zato država propadla? Kot kaže, bo propadla itak, z dvema ali enim predsednikom.)
V	kontekstu povedanega pa: nekdo, ki ne pozna situacije v Sloveniji, si ob takšnem izboru dnevnih novic enostavno predstavlja, da živimo kot Alice v čudežni deželi: politiki se lasajo in pljuvajo povsod po svetu, tako da to ni nič posebnega, kot vsi ljudje se naslajamo nad aferami znanih ljudi in odkimavamo z glavami ob propadih podjetij kot to počno povsod.
Kje je potem kriza, v kateri smo in tonemo še globlje, je potem čisto logično vprašanje tujca, ki ne pozna slovenskih razmer. Ah, gospod, veste, čez poletje, ko je naša vlada na dopustu, je ni. Počakajte na jesen...
Simona Meznarič
mer pa se ne približajo navadnemu, delovnemu človeku. Jaz živim skromno, a imam veliko znanja, sposobnosti in idej, kar bi lahko koristile vsem nam. Če bom izvoljen za predsednika države, se bom zavzemal za takojšnjo ukinitev politike, nobenega denarja ne bomo dajali politiki, saj vsi vemo, da so to paraziti, ki niso nikomur potrebni, še najmanj pa državi, ki je do vratu v krizi."
Po izjavi za novinarje je Štern nagovarjal Ptujčane in jih vabil, naj se pridružijo podpisom v
korist njegovi kandidaturi, le dober meter vstran od stojnice na kateri so zbirali podpise za predsedniškega kandidata Boruta Pahorja.
Monika Malešič: „Delovala bom iz ljudi in za ljudi!"
V ponedeljek le nekaj minut za prihodom Arturja Šterna se je na ploščadi pred lokalom ob Blagovnici na Novem trgu v Ptuju pojavila še ena predsedniška kandidatka, Monika Malešič.
Goste bližnjega lokala in mimoidoče je presenetila s svojim oblačilom, saj je prišla oblečena v slovensko zastavo z grbom na oprsju. V rokah je držala velik pladenj z orehovo potico ter jo ponujala gostom lokala in naključnim sprehajalcem.
Na vprašanje, kako bo poskušala prepričati svoje volivce, je odvrnila: „Po mojem jih bom prepričala s svojo dušo in srcem. Rada bi povedala, da sem se odpovedala polovici svoje plače, saj jo bom namenila svojim Slovencem, za katere bi dala
vse. Če bom izvoljena, se bom posvetila predvsem gospodarstvu in sociali, zaščitila bom upokojence, najprej tiste, ki so zaradi nizkih pokojnin najbolj ogroženi. Odločno sem proti varčevalnim ukrepom sedanje vladajoče koalicije, saj so nesmiselni, nekateri celo smešni. Prepričana sem, da mi bo kmalu uspelo zbrati 5000 potrebnih podpisov, saj vem, da Slovenija potrebuje spremembe. Delovala bom iz ljudi in za ljudi."
Na vprašanje, kaj sicer počne, je brez pomislekov odgovorila:
„Trenutno vodim dve uspešni podjetji, sicer pa čakam na zagovor svojega magistrskega dela, sem mati dveh otrok, pri čemer sem posebej vesela, da mojo odločitev o kandidaturi podpira tudi oče mojih otrok."
Naj dodamo, da Malešičeva, ki je na lanskih parlamentarnih volitvah kandidirala na listi SLS, za predsednico države kandidira sama oziroma s podporo in podpisi državljanov. Povedala je le še to, da jo nekoliko skrbi le, ali in kako ji bosta morda ponagajali leva ali desna opcija, drugače pa ostaja optimistka.
OM
Bresnica • Praznik za PGD Bresnica in krajane
Obnovljen gasilsko-vaški dom
Minulo soboto je PGD Bresnica na priložnostni slovesnosti namenu predalo prenovljen gasilsko-vaški dom. Do njega so prišli z nemalo zapleti in z vsestransko podporo občine in vaščanov.
Predsednik PGD Bresnica Viktor Munda je povedal, da so gasilci že lep čas vedeli, da bo treba dom prenoviti, zato so v ta namen varčevali. Nekoliko jim je šel na roko tudi dogodek, ob katerem je župan Alojz Sok sam doživel, da dom zateka. Predsednik Munda meni, da je morda tudi zato občina lažje primaknila denar, kot bi ga morda sicer. Tako so se zbiranju sredstev odzvali vsi - občina, vaščani, gasilci.
V začetku julija lani so porušili streho do potrebne, zakonsko predpisane višine, na-
redili ploščo in nanjo dozidali mansardo. Sledilo je urejanje ostrešja, izolacija, pokrivanje, naredili pa so tudi strelovod. Viktor Munda je povedal, da je bilo pri gradnji precej nepredvidenih stroškov in drugih neljubih presenečenj. Največje so doživeli, ko so si želeli urediti gradbeno dovoljenje, saj so na upravni enoti izvedeli, da je bil v preteklosti večji del gasilskega doma zgrajen na črno. Zato so morali najprej narediti delno legalizacijo in šele nato so dobili papirje za rekonstrukcijo gasilskega doma. Seveda
so se zato tokrat še bolj držali predpisov, saj gre za javni prostor, v katerem se zadržujejo vaščani. Gasilci in vaščani sami so precej dela opravili s prostovoljnim delom, zato je obnova hitro napredovala in februarja letos je bil občni zbor gasilcev že v obnovljenem domu. Letos so naredili še fasado in sedaj je dom res lep na pogled. Rekonstrukcija je stala preko 100.000 evrov, od tega je občina primaknila 20.000 evrov.
Ob koncu del so si prvič v 58 letih obstoja društva prido-
bili tudi uporabno dovoljenje. V prihodnosti bi radi uredili še notranjost doma. Zamenjati bi bilo treba okna in ploščice ter narediti primerno izolacijo.
PGD Bresnica ima okrog 90 članov. Usposobljeni so za pomoč v začetnih požarih, saj razpolagajo z vozilom GV1 in nimajo cisterne. Opremljeni so bolj skromno, potrebovali bi še nekaj ognjevarnih oblek in dihalnih aparatov, kljub temu pa se ne pritožujejo. Poveljnik PGD Bresnica je Željko Kukovec.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Predsednik PGD Bresnica Viktor Munda pravi, da imajo bresniški gasilci še veliko načrtov.
Ptuj - Še o Lidlu na Ormoški
Tehnični pregledi in registracije ostanejo!
Prejšnji teden smo v Štajerskem tedniku pisali o še enem trgovskem centru na Ormoški in se spraševali, ali bo na delu zemljišča podjetja Petovia avto zgrajena trgovina Lidl.
Sestavek je bil popestren s fotografijo poslopja za opravljanje tehničnih pregledov in registracije vozil. Žal je prišlo do nesporazuma med avtorico sestavka in fotografom, kajti ta stavba in ta dejavnost podjetja ostajata, spremembe se bodo dogodile na sosednji stavbi avtomobilskega salona, ki je na istem dvorišču.
Za nenamerno zavajanje rednih strank družbe Silina, d. o. o., in vse morebitne nevšečnosti se vsem prizadetim opravičujemo.
Uredništvo
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kog • Dnevi turizma 2012
Okronali novo kogovsko vinsko kraljico
Turistično in kulturno društvo Kog je med 15. in 19. avgustom pripravilo Dneve turizma 2012. Začeli so se z blagoslovom obnovljene Borkove kapelice na Gomili pri Kogu in srečanjem krajanov, zaključili pa z vinogradniškimi igrami.
Osrednje prireditve so se odvile v soboto, ko se je kogo-vskih Dnevov turizma udeležil tudi predsednik Danilo Türk. Prisostvoval je kronanju nove kogovske vinske kraljice in ji zaželel uspešno vladanje. To je postala Špela Borko s Koga, okronal pa jo je župan Alojz Sok. Predsednik Türk je sicer priznal, da sta z županom Sokom kar nekaj časa razmišljala, kateri bi bil primernejši, da krona novo vinsko kraljico. Na koncu sta prišla do spoznanja, da predsednik ni primeren, saj bi mu hitro lahko kdo očital, da poskuša v Slovenijo uvajati monarhijo. To bi bilo lahko še eno ustavno vprašanje in Slovenija jih v tem trenutku res ne potrebuje več, se je pošalil Danilo Türk, ki je bil tako kot vsi prisotni očaran od lepote številnih zbranih vinskih in drugih kraljic.
Špela Borko - nova kogovska vinska kraljica
Nova kogovska vinska kraljica je simpatična študentka 2. letnika bibliotekarstva in
Foto: Viki Ivanuša
Nova kogovska vinska kraljica je postala Špela Borko.
Foto: Viki Ivanuša
Dneve turizma na Kogu je v soboto obiskal tudi predsednik države dr. Danilo Türk.
informatike v Ljubljani Špela Borko, doma s Koga. Pravi, da doma sicer nimajo kakšnega znanega vinogradništva, imajo pa vinograd, v katerem pomaga pri delu. Klet in svoje vino ima tudi njena babica. Na pot izkušenj vinske kralji-
ce se je podala po povabilu in nagovarjanju predhodnice Aleksandre Kelemina, ki ji je predstavila svoje izkušnje. Poslanstvo vinske kraljice je v prvi vrsti, da predstavlja svoj domači kraj Kog ter kogovske vinarje in vinogradnike v naj-
boljši luči po vsej Sloveniji. To je Špela Borko potrdila tudi v svečani zaobljubi, kjer je povedala, da bo poleg kogovskih vinarjev predstavljala tudi druge vinogradnike iz Jeruzalemskih goric, seveda če bodo to želeli. Za kraljevo vino si je izbrala muškat otonel.
Na popoldanskem 5. festivalu vina so se predstavile vinske kraljice iz vse Slovenije, prisostvovali pa so tudi vitezi vina. Osrednja pozornost pa je bila namenjena vinu in vinogradnikom, ki so jim podelili priznanja. V že tradicionalnem ocenjevanju vin pridelanih na Kogu
je strokovna komisija, ki ji je predsedovala Lidija Ruška, že maja ocenila 42 vzorcev vin. Ocenjevanje je namenjeno aktiviranju in spodbujanju domačih vinogradnikov, ki so na ocenjevanje prinesli najboljše od najboljšega. Zajete so bile vse sorte, Kog pa je seveda najbolj znan po vinih posebnih kakovosti.
Najvišjo oceno je dobil ši-pon tim, suhi jagodni izbor, letnik 2006, Pravino, z oceno 20,00. Drugo je bilo prav tako vino iz kleti Pravino chardon-nay teo, suhi jagodni izbor, letnik 2004, z oceno 19,95. Tretje mesto pa je pripadlo Mateju Plemeniču za laški rizling, izbor, letnik 2010, ki je bil ocenjen z 19,20.
Lidija Ruška je bila s kvaliteto ocenjenih vin zelo zadovoljna, povprašali pa smo jo tudi za napoved letošnje
letine. Takole pravi: „Letošnja letina bo polna presenečenj. Na Kogu težav ne bo, ker je zemlja težka in tudi v sušnih letih nimajo težav, saj je koreninski sitem globok in grozdje lepo dozori. Sladkorja bo letos dovolj, kislina pa bo nizka. Najzanimiveje bo počakati na trgatev poznih sort, ki jih imamo pri nas tudi največ, do takrat pa se lahko še marsikaj spremeni."
Ker gre k vinu tudi hrana, vsako leto pripravijo poku-šnjo dobrot iz babičine kuhinje, gospodinje pa se preizkusijo v kuhanju kisle juhe. Letos je poleg žensk kuhalni-co vihtelo tudi nekaj moških, kuharsko zmago pa sta si razdelili dve ekipi, ki sta zbrali enako število točk - ekipa s Huma in ekipa zakoncev Mi-horič iz Miklavža.
Viki Ivanuša
Letos so pri kuhanju kisle juhe pošteno mešali tudi moški.
Videm • Občinska uprava še brez direktorja
Zaradi pritožb ostaja direktorski stolček še prazen
Prvi razpis za mesto direktorja občinske uprave je občina Videm (ki je sicer že od lanskega septembra brez vodilnega delavca) objavila aprila letos. Prijavilo se je osem kandidatov, izbran je bil Mirko Šimenko, ki naj bi delo začel že v drugi polovici julija, a se je zaradi pritožb in nadaljnjih postopkov izbire imenovanje novega direktorja zavleklo v drugo polovico avgusta.
Kot kaže, bodo v Vidmu na novega direktorja morali počakati vsaj še teden ali dva, morda tudi nekaj mesecev ...
„Kot je že znano, so se na izbiro kandidata Mirka Šimenka, ki je izpolnjeval vse razpisne pogoje, pritožili štirje zavrnjeni kandidati izmed preostalih sedmih v določenem zakonskem roku. Sledil je postopek na posebni komisiji pri Službi vlade, ki je odločila, kateri kandidati ustrezajo razpisu in se uvrščajo v t.i. izredni postopek izbire. Zaradi dopustov je bil ta postopek izredne izbire nekoliko zamaknjen in smo ga izvedli v prejšnjem tednu. V okviru tega postopka smo vse te kandidate povabili na dodatne razgovore oziroma na izpolnjevanje zakon-
sko določenih vprašalnikov, ki se nanašajo na poznavanje lokalne samouprave ipd. Na osnovi odgovorov se vsi kandidati ponovno ocenijo in se jih nato o teh ocenah spet obvesti. Kot pravim, je to prav zdaj za nami, izbrali smo najboljšega kandidata, rezultate tega izrednega izbirnega postopka pa smo poslali tudi preostalim kandidatom. Ti imajo zdaj spet možnost podati ugovore oziroma pritožbe na našo izbiro v roku osmih dni," je trenutno stanje glede imenovanja novega direktorja ali direktorice občinske uprave na kratko povzel župan Friderik Bračič.
Na vprašanje, ali je bil v izrednem postopku izbire kot najbolje ocenjeni kandidat morda spet Mir-
ko Šimenko, župan Bračič ni želel odgovoriti: „Vse, kar lahko povem zaenkrat, je to, da je med štirimi kandidati, ki so v krogu izbora za direktorja občinske uprave, tudi gospod Šimenko. Več pa ne bi želel napovedovati, saj mora miniti osemdnevni rok za pritožbe, ki lahko ponovno podaljšajo čas do dokončne potrditve direktorja občinske uprave. Če sem čisto iskren, ne vem, ali bodo na zadnjo izbiro še podane pritožbe ali ne. Če bodo, bo treba postopek začeti znova od začetka, če jih ne bo, pa bo izbrani kandidat lahko nastopil petletni mandat direktorja občinske uprave Videm predvidoma konec avgusta ali v začetku septembra," je še povedal župan.
SM
Viki vanusa
Podravje • Živahno na poljih
Čas za silažo koruze in sajenje oljne ogrščice
Nadaljevanje s strani 1
Več pozornosti tlačenju koruzne silaže
Razlik pri postopku siliranja zdrave ali posušene koruze po besedah Brodnjaka ni, pomembno pa je naslednje: „Prizadeto silirano koruzo je praviloma težje tlačiti, kar pa je nujno narediti, saj to vpliva na obstojnost silaže. Na eni strani namreč lahko zaradi suše in prisilnega dozorevanja pričakujemo v silažah povečano vsebnost nepovretih sladkorjev, ki spodbujajo rast gliv (kvasovk in plesni) in s tem zmanjšujejo obstojnost silaže na zraku. Na drugi strani je za prizadeto koruzo značilna nekoliko večja vsebnost nitratov in posledično več amonijaka v silaži, ta pa ščiti silažo pred
kvarjenjem. Na manjših kmetijah z manjšo dnevno porabo silaže se vseeno priporoča sila-ži dodati silirne dodatke za izboljšanje obstojnosti na zraku, ki preprečujejo plesnenje."
Večja vsebnost nitratov v koruzi (največja je v spodnjih delih stebel) je lahko, sicer res v velikih koncentracijah, strupena za živali; v najhujših primerih pride lahko tudi do pogina zaradi zastrupitve. Čeprav se s siliranjem koruze vsebnost nitratov precej zniža, pa strokovnjaki vseeno priporočajo, da se silaža iz prizadete koruze v prehrano živali vključuje postopoma.
Na energijsko vrednost koruze oziroma silaže pa suša nima vpliva, zato je posušena koruza zanimiva tudi za bio-plinarne. Odkup koruznega
zrnja pa naj bi se začel sredi septembra.
O cenah koruze je v tem trenutku še težko ugibati; dejstvo je le, da bodo odkupne cene „šle v nebo"; podobno, kot se je to zgodilo s cenami pšenice potem, ko so svetovne žitnice, kot so ZDA, Rusija in Ukrajina, napovedale velike izgube pridelka zaradi suše ter pre-polovljene količine za izvoz. „Danes je škoda, ko vidimo, po kako nizkih cenah so naši kmetje prodali pšenico domačim zadrugam oziroma mlinarjem. Itak pa jo bodo zdaj slednji in trgovci po precej višjih cenah morali uvažati, čeprav bi lahko bili letos na tem področju po moji oceni do 60-odstotno sa-mooskrbni. Sicer pa je precej kmetov, pa tudi zadrug, zlasti s Prekmurja, to pšenico kar
Kot je ob svečanem odprtju v sredo, 22. avgusta, povedal generalni direktor Štefan Pavlinjek, sestavlja skupino podjetij Roto devet družb s proizvodnjo v štirih evropskih državah. Družba, ki je v zasebni lasti, je na domačem in tujem tržišču prisotna že prek 30 let kot uspešen proizvajalec izdelkov iz plastičnih mas.
Skupina podjetij Roto slovi po zelo pestri in široki ponudbi, saj proizvajajo preko 2000 različnih izdelkov iz plastičnih mas, ki so združeni v pet blagovnih skupin. V blagovni skupini Roto voda ponujajo tačas zelo aktualne zbiralnike
deževnice, čistilne naprave in greznice, v skupini Roto agri so sodi za vino in kis, posode za kisanje zelja, posode za koline, silosi in samokolnice; v skupini Roto garden nudijo cvetlična korita, kompostnike ter vrtna jezerca, v skupini Roto sport pa otroška igrala, bazene, kajake in kanuje ter modele za beton. V novi trgovini v Ptuju bodo dodatno popestrili ponudbo iz že uveljavljene trgovine v Hajdošah, nova lokacija pa je kupcem tudi veliko bolj dostopna, saj se nahaja na Zagrebški cesti nasproti Perutnine Ptuj, blizu Puhovega mostu in izvoza z avtoceste.
prodalo v Italijo. Italijani so namreč pri nas pokupili vso pšenico, do katere so prišli, kot krušno pšenico in jo precej bolje tudi plačali. Kriterija za odkup sta bila le dva: hekto-litrska teža in vlaga ... "
Optimalen čas za sajenje oljne ogrščice
Brodnjak ob tem še opozarja, da se je začel optimalni čas sajenja oljne ogrščice.
„Kmetje, ki so koruzo že po-silirali, zdaj lahko takoj izkori-
stijo prazne njivske površine, velja pa seveda tudi za vse ostale. Optimalni čas za sajenje oljne ogrščice je namreč od 20. avgusta do 10. septembra, ne glede na sušo. Kmetje so sicer v dilemi, ali zaradi suše sejati kar zdaj ali počakati na deževje. Po lanskoletnih izkušnjah, ko je bilo tudi vroče, se je izkazalo, da je bila najboljša zgodnja setev. Vznik je bil odličen, ker je bila vročina, ni bilo napada bolhačev in na koncu so te zgodnje setve dale bistveno boljše pridelke kot tiste kasnejše, septembrske.
Brez dvoma pa enkrat v prihodnje bo deževalo! Sicer pa, če bo seme padlo v popolnoma presušena tla, pač ne bo vzka-lilo, dokler se ne namoči, če pa bodo tla vsaj malo vlažna, kar vseeno še vedno marsikje so, pa bo oljna ogrščica lepo vzkalila in rasla, saj rastlinica v prvi fazi ne potrebuje dosti vlage. Bolj nevarno je sušno obdobje potem, ko že vzkali in začne rasti, pa se zaradi dolgotrajen suše posuši. Ampak takega primera pri nas doslej še nismo zabeležili."
SM
Ptuj • Podjetje Roto širi verigo svojih trgovin
Ob Zagrebški cesti odprli novi Rotoland
Podjetje Roto je na Ptuju odprlo še eno iz verige trgovin Rotoland, v katerih po vsej Sloveniji in tujini nudijo svoje plastične izdelke za kmetovalce, vinogradnike, vrtičkarje, otroke, športnike in rekreativce.
Ob svečanem odprtju se je Štefan Pavlinjek posebej zahvalil Mestni občini Ptuj za razumevanje pri urejanju in nakupu poslovnega prostora na tej novi lokaciji. Ob pomembnem poslovnem dosežku pa je vodstvu in sodelavcem podjetja Roto čestital župan dr. Štefan Čelan, ki je izrazil veselje, da so del svojih prodajnih prostorov prenesli tudi v Ptuj, nato pa se je pridružil generalnemu direktorju Štefanu Pavlinjeku in direktorici prodaje Nuši Pavlinjek Slavinec, da so s svečanim prerezom vrvice prodajni center Rotoland uradno odprli.
OM
Za siliranje od suše poškodovane koruze je optimalni čas zelo kratek; načeloma je prizadeto koruzo najbolje silirati, ko se začno sušiti listi nad storži, sicer pa je najboljši pokazatelj prerez koruznice.
Kidričevo • V Svobodi aktivni tudi čez poletje
Pripravili počitniške delavnice za otroke
V Delavskem prosvetnem društvu Svoboda Kidričevo so letos prvič izvedli počitniške delavnice. Od 6. do 11. avgusta se jih je udeležilo dnevno od 8 do 10 otrok, zato so organizatorji zadovoljni.
Foto: M. Ozmec
Prodajni center Rotoland v Ptuju so s prerezom vrvice odprli (z desne) generalni direktor Štefan Pavlinjek, direktorica prodaje Nuša Pavlinjek Slavinec in ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Kot je pojasnila ena od ani-matork, likovna pedagoginja Aleksandra Vidovič, se tudi v društvu DPD Svoboda Kidričevo močno zavedajo, da se starši v počitnicah znajdejo pred problemom, kako prosti čas otrok najkvalitetneje zapolniti, kako biti vsaj dve uri na dan brez skrbi, kje je otrok in kaj počne. Pri Svobodi že med letom poskrbijo za ustvarjalne delavnice za otroke.
Ker je bil odziv zadovoljiv, so se v letošnjem letu odločili tudi za izvedbo počitniških delavnic, ki so potekale med 6. in 10. avgustom vsak dan od 10. do 12. ure. Likovne delavnice, ki jih je izvajala Aleksandra Vido-vič, so potekale na temo grafika. Predšolski in osnovnošolski otroci so se spoznali z osnovnimi grafičnimi tehnikami in v svojih izdelkih puščali sledi svojih prstov, rok, pripravljenih matric in drugih risarskih
orodij. Ob zaključku so svoja dela predstavili na razstavi na prostem pred občinsko stavbo in prostori DPD Svoboda Kidričevo, kjer so se jim ob ustvarjanju na prostem pridružili tudi otroci iz Vrtca Kidričevo. Sicer
pa si bodo lahko vsi, ki to želijo, njihove izdelke ponovno ogledali na sobotni tržnici v Kidričevem 1. septembra, ko bodo potekale že znane ustvarjalne delavnice na tržnici.
OM
Foto: Aleksandra Vidovič
Ob zaključku delavnic so otroci s pomočjo mentorice svoja dela predstavili na razstavi na prostem pred občinsko stavbo in prostori DPD Svoboda Kidričevo.
Foto: SM
Dornava • Uspel 19. lükarski praznik
Prodali tono luka, lukeca je bilo premalo
Nedeljski obisk, predvsem pa velik interes številnih obiskovalcev in kupcev slovitega dornavskega rdečega lUka in letos tudi lUkeca za sajenje je presegel pričakovanja organizatorjev, članic in članov Turistično etnografskega društva (TED) LUkari.
Čeprav se je uradni del programa ob letošnjem 19. lukar-skem prazniku začel šele po drugi uri popoldne, so se z lukom bogato obložene stojnice krepko praznile že pred tem, tako da so člani TED Luka-ri morali luk, spleten v krence ali spravljen v vreče, in košare mladega lukeca dovažati kar s konjsko vprego, da ga je bilo dovolj za vse. Pa ga niti ne bi bilo dovolj, sploh lukeca ne, če ne bi predsednica društva Marija Belšak kar javno, po mikrofonu oznanila, da se bo lukec prodajal po „varčevalnih ukrepih", in sicer tako, da ga je vsak kupec lahko kupil le eno samo merico, sicer bi ga bilo že zdavnaj zmanjkalo.
„Letos smo lukec vzgojili za pokušnjo, da vidimo, kakšen bo odziv kupcev, ampak
Lukarce so komaj dohajale želje številnih kupcev, ki so se drenjali ob njihovih stojnicah; luka je bilo sicer dovolj za vse, pri letošnji prvi poskusni prodaji lukeca pa so kmalu morali uvesti „varčevalne ukrepe" in ga je vsak interesent (ne glede na želje) lahko kupil le eno samo merico ...
očitno ga bo drugi leto treba vzgojiti precej več," je glasno razmišljala Belšakova, nato pa zbranim obiskovalcem in kupcem še povedala, da se bo kakšen lukec vseeno lahko še kupil pri lukarcah doma, če bo že tega za prodajo na prazniku zmanjkalo.
Sicer pa so si dornavski lukarji zadovoljno meli roke, saj je še pred večerom pošla približno tona rdečega luka, ki so ga sproti dovažali do stojnic.
In medtem, ko so nekatere lukarce komaj dohajale želje številnih ob stojnicah drenjajo-čih se kupcev, so druge na pri-zoriščnem platoju obiskovalcem kazale, kako se luk spleta v vence, sekcija lukarskih ljudskih pevk, ki letos praznuje dvajsetletnico obstoja in delo-
vanja, pa je se s pesmijo začela uradni del programa. Osrednja govornica, predsednica Marija Belšak, je v kratkem nagovoru povedala, da so misli članic in članov društva ob letošnjem prazniku že usmerjene v naslednje leto, ko bodo praznovali dvajsetletnico obstoja: „In za drugo leto pripravljamo ogromno novosti, zato bo praznik nekaj posebnega! Za danes pa vam želim obilo zabave in plesa v večernem hladu ter obljubljam, da luka na bo zmanjkalo!"
V uradnem delu so nastopili še najmlajši lukarji in s prepletom folklornih plesov prikazali nekdanje običaje oziroma igre mladih pastirjev, zapele so še ljudske pevke iz Lenarta ter člani vokalne skupine Smo, kar smo iz TD Mežica, ki že 15 let prijateljuje in sodeluje s TED Dornava.
Vroče popoldne je nato izzvenelo v iskanju najdebe-lejšega luka, pogumneži so se lahko pomerili tudi v poskusih spletanja vencev, ves čas pa je bila v dvorani vaškega doma na ogled še prodajna razstava kmečkih dobrot in izdelkov.
SM
Zgornja Sveča • Drugo ocenjevanje borovničevcev
Naj borovničevec pridelala Valerija Lampret
V okrepčevalnici Dolina Winettu v Zgornji Sveči pri Stopercah so minulo nedeljo, 19. avgusta, svečano proglasili rezultate drugega strokovnega ocenjevanja borovničevcev Slovenije; med 48 vzorci jih je kar 22 prejelo zlato, devet srebrno in prav toliko bronasto priznanje.
Foto: M. Ozmec
Pridelovalci najbolje ocenjenih borovničevcev ter sadnih in zeliščnih likerjev so prejeli pisne diplome in priznanja.
točk, zlato priznanje pa kar 22 vzorcev, ki so dosegli od 18 do 20 točk.
Med borovničevci so zlato priznanje prejeli Žganjekuha Franc Žan iz Pševa, Štefan Kal-šek iz Žič, Angela Ducman iz Grdine, sadjarska kmetija Mo-relj iz Buj ter kmetija Valerije Lampret iz Zgornje Sveče, ki je z oceno 19,33 pridelala najboljšega, zato so ga proglasili za bo-rovničevec leta 2012. Najboljši orehov liker je pridelal Jožef Bavcon iz Cerknega, ki je zanj prejel 19,33 točke in zlato pri-
znanje. Prav toliko točk in zlato priznanje je za lepensko gren-čico prejela kmetija Abramič iz Volčje Drage, najboljši višnjev liker je pridelal Štefan Kalšek iz Žič (19,17 točke), najboljšo travarico z oceno 19,17 kmetija Valerije Lampret iz Zgornje Sveče, najboljši smrekovec z oceno 19,00 točk Primož Mikelj iz Zgornjih Gorij, ki je pridelal tudi najboljši malinov liker. Med žajbljevimi likerji je najvišjo oceno18,83 prejela kmetija Kozjak Mire Vaserfal z Mute. Najboljši zeliščni liker
(jargermeister) pa je pridelala Angela Ducman iz Grdine.
Ponudba likerjev je bila zelo pestra, saj je strokovna komisija ocenjevala orehovce, slovenski jagermeister, limonco, janežev liker, meta-ananasov in meta-mentolov liker, citronko v žganju, artičoko, liker iz poprove mete, iz citronske melise, re-foškov, figov liker ipd. Lastniki najbolje ocenjenih borovni-čevcev vzorcev so prejeli spominska priznanja in diplome, številni obiskovalci, ki so prišli tudi iz drugih krajev Slovenije, pa so si z zanimanjem ogledali razstavo vseh ocenjenih vzorcev, med katerimi so jih lahko nekaj okušali tudi sami. Vsekakor je drugo ocenjevanje lepo uspelo, po udeležbi iz drugih krajev sodeč pa je dejansko že preraslo v vseslovensko strokovno ocenjevanje, kar je bil tudi glavni cilj organizatorjev.
M. Ozmec
Kot je pojasnila Terezija Meško, koordinatorka za dopolnilne dejavnosti v ptujskem zavodu Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), so tudi letošnje ocenjevanje pripravili v sodelovanju s kmetijo Valerije Lampret in okrepčevalnico Dolina Winettu v Zgornji sveči pri Stopercah. Poleg borovničevcev so ocenjevali
tudi sadne in zeliščne likerje, narejene izključno iz naravnih sestavin, nabranih v naravi. Ocenjevanje je potekalo v četrtek, 9. avgusta, v okrepčevalnici Dolina Winettu, ocenjevala pa je komisija strokovnjakov z Biotehniške fakultete v Ljubljani in Kmetijske svetovalne službe Slovenije po pravilniku, ki je bil sestavljen posebej za
Foto: M. Ozmec
Posebno priznanje za borovničevec leta 2012 je koordinatorka za dopolnilne dejavnosti Terezija Meško izročila Valeriji Lampret iz Zgornje Sveče (desno).
to ocenjevanje. Komisijo so sestavljali: dr. Andrej Plestenjak z Biotehniške fakultete v Ljubljani, strokovni ocenjevalec Esad Šabanovič, Milena Štolfa iz KGZS - Zavod Nova Gorica ter Andrej Rebernišek in Terezija Meško iz KGZS - Zavod Ptuj
Razstavo borovničevcev ter sadnih in zeliščnih likerjev so skupaj z razglasitvijo rezultatov ocenjevanja te podelitvijo bronastih, srebrnih in zlatih priznaj pripravili v nedeljo, 19. avgusta, v okrepčevalnici Dolina Winettu v okviru 4. praznika borovničevca. Letos je na ocenjevanje prispelo 48 vzorcev, od tega 16 borovničevcev ter 32 vzorcev sadnih in zeliščnih likerjev iz celotne Slovenije. Splošna ocena je, da je bila letos kvaliteta vzorcev zelo dobra, tako da je bronasto priznanje prejelo devet vzorcev, ki so dosegli od 15 do 16,49 od 20 možnih točk, srebrno priznanje je prejelo devet vzorcev, ki so dosegli od 16,50 do 17,99
Ptuj • Mohorkova graba vabi
Koncert vokalne skupine Melos
Moška vokalna skupina Melos se bo v nedeljo, 26. avgusta, ob 15. predstavila na koncertu, ki ga prirejajo v Mohorkovi grabi v Krčevini pri Vurbergu. Kot gostje se jim bodo na koncertu pridružile pevke vokalne skupine Cantilena, zapeli pa bodo slovenske, dalmatinske in nekatere druge tuje skladbe.
Začetki delovanja skupine Melos segajo v leto 2008. Ustanovila jo je skupina prijateljev, ki jih je družilo veselje do petja. V prvotni zasedbi je bilo šest članov, že kmalu pa se je število pevcev povečalo na deset. Člani skupine so nastopali na različnih obletnicah, rojstnih dnevih, koncertih in prireditvah, prvo ime skupine pa je bilo Klapa Melos. Po dveh letih delovanja se je prvotna zasedba skupine razšla. Že kmalu za tem so se nekateri pevci odločili, da je potrebno delo nadaljevati. Leta 2010 se je tako formirala vokalna skupina Melos v šestčlanski sestavi: Tomaž Mohor-ko (vodja skupine), Robert Špilak, Primož Galun, Julij Lozinšek, Rudi Mohorko, Tadej Premužič in Janez Zavec. Njihov repertoar je po večini sestavljen iz slovenskih, dalma-
tinskih, ruskih, madžarskih, itali- Njihov ustvarjalni opus bo občin-
janskih, nemških, makedonskih in angleških skladb. Člani pa se radi preizkusijo tudi v ustvarjanju aranžmajev za priredbe nekaterih znanih slovenskih in tujih pesmi.
stvo lahko spoznalo to nedeljo, ko bodo na koncertnem prizorišču v Mohorkovi grabi poskrbeli za bogat glasbeni popoldan.
MZ
Foto: arhiv skupine Melos
Vokalna skupina Melos vabi v Mohorkovo grabo.
Foto: SM
Grabe • Drugi počitniški konjeniški tabor
Veliko veselja s konji
Konjeniško društvo Središče ob Dravi je minuli konec tedna izvedlo počitniški konjeniški tabor za otroke. Tabor je drugi po vrsti, tako da kakšne dolge tradicije še nima, vendar glede na veliko zanimanje, letos so imeli kar 18 otrok, bo gotovo postal stalnica v središki počitniški ponudbi za mlade.
Foto: Viki Ivanuša
Na taboru je bilo kar 18 udeležencev, pri organizaciji pa je pomagala večina aktivnih članov društva.
Strmec • Postavili okoli tono težek klopotec
Vodja tabora Zdenka Do-gša je povedala, da je tabor poln poučnih, sproščujočih in veselih vsebin, kljub temu da so počitnice, pa so morali otroci pri delu s konji pridno upoštevati navodila, da je bilo primerno poskrbljeno tudi za varnost. Pri delu in organizaciji je pomagala večina aktivnih članov društva, pravzaprav vsi, ki imajo čas in niso na dopustu. O tem kaj so počeli in se naučili, smo povprašali kar otroke.
Devetletni Lan Pal nam je povedal, da se je naučil, kako skrbeti za konja in kako ga obvladovati. Pravi, da je treba biti pozoren na obnašanje konja in vajeti. Konje so otroci hranili z ovsom, za nagrado pa še s koruzo in ječmenom. Špela Majcen Sok je bila na taboru že lani, doma pa imajo kar tri konje, tako da je navajena konjev in opravil z njimi, saj pridno pomaga očetu pri kidanju in drugih delih v hlevu. Zna tudi že jahati in rada skrbi za Lelo, Liro in Pegaza. Nika Polak iz Obreža je bila na taboru prav tako drugič, saj ima konje zelo rada. Njen najljubši konj je bele barve in ni prevelik in ne premajhen. Jaha pod nadzorom in je pri tem pozorna na gibanje ko-
nja, kajti po njenem opažanju so konji mirne živali, a se lahko hitro splašijo.
Otroci so veliko izvedeli tudi o razvoju te živalske vrste, spoznali so različne pasme, dele telesa, opremo jahalca in konja, naučili so se, kako konja osedlati in razse-dlati, kako na njem sedeti in jahati. Najprej so se učili na lesenem modelu konja na vzmeteh, kar je varen pripomoček, na katerem otroci dobijo občutek za ravnotežje. Kasneje pa so vadili tudi s pravimi konji. Razdeljeni so bili v tri skupine in so spoznali vse delo, ki ga imamo
s konjem od jutra do večera, kajti letos so otroci na taboru tudi prespali. Nekaj manjših je sicer šlo spat domov, večji pa so spali v vaškem domu na Grabah.
„Že lani smo opazili, da otroci, čeprav živimo neposredno ob Dravi, reke na poznajo. Zato bomo letos šli tudi k Dravi, kjer se konji radi osvežijo, če bodo dovolili starši, pa se bodo tudi otroci lahko okopali v Dravi. Tabor smo popestrili tudi z ogledom treninga kasaških konjev in vozili smo se s kočijo," je povedala Zdenka Dogša.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Leseni konj na vzmeteh je odličen pripomoček za urjenje ravnotežja.
Največji klopotec stoji na Strmcu
V soboto je Stanko Habjanič ob izdatni podpori PGD Miklavž pri Ormožu že tretjič po vrsti v svojem vinogradu na Strmcu postavil klopotec. Pa ne kakršnegakoli, menda gre za največji klopotec na svetu, ki stoji na 335 metrov visokem hribu Strmcu, ta pa je le 6 metrov nižji od najvišjega prleškega vrha Jeruzalema.
če je kje res večji, bi tudi poraz prenesli častno, v smehu dodaja Mirko Fekonja. Ker pa še niso videli večjega, so mnenja, da na Strmcu stoji največji klopotec na svetu.
Viki Ivanuša
Postaviti tako velik klopo-tec je izziv in vsako leto Stanko Habjanič, ki je klopotec v celoti izdelal, predstavi bolj dopolnjeno izdajo klopotca. „Letos je klopotec odličen, natanko takšen, kot mora biti. V preteklih letih nam ga je vedno nekam napelo in zvilo, da se je bolj slabo obračal. Letos pa se odlično vrti. Seveda bo
večino časa zavrt, ker če bi ga ulovil pravi veter, bi ga gotovo uničil," je povedal Mirko Fekonja, poveljnik PGD Miklavž pri Ormožu in vodja tamkajšnjega muzeja, ki se je veliko angažiral tudi pri postavitvi klopotca.
Mere klopotca so zares im-pozantne. Velikost klopotca običajno merimo po premeru
Foto: arhiv PGD Miklavž pri Ormožu
Gasilci pri Miklavžu so prepričani, da je njihov klopotec največji na svetu, če ima kdo večjega, pa ga pozivajo, da jih o tem obvesti.
vetrnic, ki v tem primeru znaša 18,20 metra, dolžina stolčka je 3 metre, širina lesa je 25 centimetrov, skupaj z roko, ki drži desko, pa je dolg 4 metre. Gredelj je dolg 2,6 metra, na njem pa so vilice, dolge 75 centimetrov. Klopotec ima osem maclekov, ki tehtajo od 18 do 20 kilogramov in so visoki 75 centimetrov. Vsi so narejeni iz akacije. Deska je narejena iz češnjevega lesa, dolga je 7 metrov in težka čez 80 kilogramov. Rep metle klo-potec drži v ravnotežju, narejen je iz brezovih vej in je na kovinski cevi dolžine 8,5 metra, tehta pa med 50 in 60 kilogramov. Tako velik klopotec mora stati na primerni sohi; izbrali so kostanjeve, dolžine 15 metrov, od katerih so štirje zakopani v zemljo, premer pa je na enem koncu 60, na drugem pa 30 centimetrov.
Takšen klopotec je nemogoče postavljati na način, kot smo navajeni. Nobenega sestavnega dela ni mogoče preprosto odnesti po lestvi, saj so vsi pretežki. Celoten klopotec je težak okoli eno tono. Pri postavljanju klopotca so si tako za pomoč postavili petnadstropni gradbeni oder, že dve leti pa jim z avtodvigalom na pomoč priskoči tudi PGD Ptuj.
In kakšen glas ima takšen velik klopotec. Zelo nizek in precej močan, vendar je nemogoče natančno povedati, saj se klopotec še nikoli ni vr-
tel s polno močjo, tako da to še ostaja skrivnost.
Miklavški gasilci so razmišljali tudi o tem, da bi največji klopotec na svetu vpisali v Gu-innessovo knjigo rekordov, a niso vedeli, da je to tako težko. Začeli so že aktivnosti, pa so imeli precej težav pri komunikaciji, saj so Angleži mislili, da gre za mlin na veter. Ko so dojeli, da gre za del kulturne dediščine, ki odganja ptiče iz vinogradov, pa je sogovornike
zanimalo, kam odganja ptiče, kaj se potem zgodi z njimi in tako naprej. Sam vpis pa je povezan tudi z velikimi finančnimi sredstvi, zato so te aktivnosti za nekaj časa postavili na stran. Zagotavljajo pa, da po njim poznanih podatkih največji klopotec na svetu res stoji na Strmcu. Haložani so menda trdili, da imajo večjega, zato jih Miklavževčani pozivajo naj ga pokažejo, da si ga lahko ogledajo, zmerijo, in
Foto: arhiv PGD Miklavž pri Ormožu
Postavljanje ni preprosto, potrebno je bilo postaviti petnadstropen gradbeni oder.
Sv. Tomaž • 14. seja občinskega sveta
Na vrtec bo treba še počakati
Najpomembnejša točka 14. redne seje sveta občine Sv. Tomaž je bila sprejem rebalansa. Prihodki po predlaganem rebalansu znašajo 2.032.650 namesto načrtovanih 2.649.102 evrov, odhodki pa 2.169.703 namesto 2.750.266 evrov.
Rebalans je bil v prvi vrsti potreben zaradi načrtovane gradnje vrtca pri Sv. Tomažu. Kot je povedal župan Mirko Cvetko, razpisna dokumentacija namreč govori o tem, da se financiranje investicije, ki jo bodo prijavili na 6. javni razpis, izvede v letih 2013 in 2014. Ker pa so investicijo vrtca že zajeli v proračun za leto 2012, morajo temu prilagoditi proračun na strani prihodkov in odhodkov.
Poleg te formalnosti so povečali tudi sredstva za nakup zemljišč, saj je občina odku-
pila domačijo književnika Stanka Cajnkarja iz Savcev. Povečali so tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje vodovoda na račun gradnje v Senčaku, kjer so prebivalci v tem sušnem obdobju ostali brez vode in je bila potrebna intervencija.
Razlika od proračuna do rebalansa je nastala tudi pri šolskih prevozih, saj so zabeležili precejšnje povečanje cene najugodnejšega ponudnika tudi zaradi podaljšanja trase prevozov, ki so jo dodali zaradi potrebe po prevozih
otrok. Učenci se v šolo vozijo namreč tudi iz Sejancev in odmaknjenega predela Koračic.
V proračun so uvrstili tudi nov cesti odsek v dolžini 250 metrov v Rucmancih proti družini Zagoršek, ki je občini ponudila, da sama pripravi cestni tampon, občina pa je opravila preostala dela. Rahlo so se povečale tudi postavke na področju plačil vrtca, plačil za družinskega pomočnika, oskrbe občanov v domovih in plačilih pomoči družini na domu.
Viki Ivanuša
Podravje • Rezultati zanimivih vinogradniških poskusov
Razen ameriškega škržatka
letos brez večjih težav
V vinogradu kmetijskega svetovalca in strokovnjaka za vinogradništvo Andreja Rebrniška se je v ponedeljek odvilo zanimivo srečanje oziroma predstavitev rezultatov več poskusov, opravljenih v tem letu - od uporabe različnih škropiv do zatiranja nevarnega ameriškega škržatka, ki se nevarno širi tudi na našem območju.
„Dejansko smo v vinogradu pokazali učinke uporabe različnih škropiv več podjetij, tudi opustitve herbicidnih pasov, zelena dela, prikaz dveh različnih rezi, zatiranje ameriškega škržatka ter ugotavljanje njegove prisotnosti z rumenimi ploščami. Ameriški škrža-tek je nevaren predvsem zato, ker je prenašalec zlate trsne rumenice. Lani je bilo širše območje Juršincev predvsem zaradi trsničarstva razglašeno kot ogroženo območje, sicer pa so bila močna žarišča z veliko škodo odkrita na Dolenjskem in Primorskem, zato moramo zelo budno spremljati let tega nevarnega metulja.
Populacijo ameriškega škr-žatka v vinogradu najlažje odkrijemo s pomočjo t.i. rumenih tabel, ki jih razpostavimo po vinogradu in na katere se ta prenašalec prime. Kot pravim, opažamo, da se populacija ameriškega škržatka veča iz leta v leto. Zato smo letos vinogradnikom že priporočali,
da uporabijo v času zatiranja grozdnega sukača tudi posebne pripravke za zatiranje škržatka. V vinogradih, kjer pa je populacija ameriškega škržatka že zelo velika, to pomeni, da se jih na eno tablo ulovi med 20 in 30, pa smo priporočali uporabo specialnega pripravka actara. V mojem vinogradu je vidno, da je ta pripravek res odlično deloval, saj je populacija ameriškega škržatka praktično uničena oziroma smo na rumeni tabli našli le še dva ali tri," je zbranim na predstavitvi pojasnjeval Andrej Rebernišek.
Trgatve bodo zelo zgodnje
Sledila je predstavitev škropilnih programov posameznih sodelujočih podjetij (Syngen-ta, Metrob in Bayer), ki so bili izvedeni v vinogradu.
„V letošnjem letu so bile sicer vremenske razmere ugodne za razvoj in rast vinske trte, ni bilo posebnih težav z
nekoliko nižje kot lani, vendar se bodo v prihodnjih dneh ob napovedanem sončnem vremenu gotovo še dvignile. Trgatve bodo tudi letos zgodnje, prve pričakujemo že naslednji teden, zlasti rizvanca. Upajmo, da letos ne bo tako kot lani, ko so res številni vinogradniki zamudili optimalni čas trgatve, zlasti za lahka pitna suha vina, ali kot pravimo, za „špricar" vina. Zato bi letos še posebej opozoril vse vinogradnike, naj zdaj budno spremljajo dozorevanje grozdja in naj se odločijo za trgatev takoj, ko bo grozdje primerno zrelo za tip vina, ki ga želijo pridelati."
V prihodnje več organskih gnojil
Po besedah Reberniška morebitno deževje v naslednjem tednu trti in grozdju ne bo naredilo škode: „Če seveda govorimo o normalnih padavinah, tam nekje do 50 litrov na kvadratni meter, škode ne
bi smelo biti, v nasprotnem primeru pa se zna pojaviti botritis. Kakšna normalna ali manjša količina dežja bi bila zelo dobrodošla, ampak po 20-dnevnih napovedih nekega dežja ni pričakovati, le ohladitev. Edino, česar se zdaj vinogradnik res lahko bojimo, je toča."
Pridelek grozdja zaradi suše na območju srednjih Slovenskih goric ni vidno okrnjen, nekaj več škode in izpada letine pa je pričakovati v Halozah, zlasti v mladih nasadih in na terasah oziroma tam, kjer v tleh primanjkuje organskih snovi: „Organska snov je pač zelo pomemben dejavnik pri hrani in varovanju vlage v tleh. Ker je v prihodnjih letih pričakovati vedno več sušnih obdobij, bo treba pač precej več pozornosti kot doslej posvetiti obogatitvi vinogradov z organskimi gnojili. Le s tem se bo zadrževalo več vlage v tleh, kar bo očitno pomembno."
SM
Andrej Rebernišek je skupaj s strokovnjaki iz treh fitofarmacevt-skih podjetij zbranim vinogradnikom predstavil rezultate različnih programov škropljenja, poskusno uvedbo dvošparonskega kratkega reza in jih opozoril na nevarnost ameriškega škržatka.
boleznimi, zato tudi ni videti bistvenih razlik med posameznimi poskusno izvedenimi programi škropljenja. Del vinograda pa sploh ni bil tretiran z ničimer, ni bilo nobenega škropiva in tam se je pojavil oidij, peronospore pa zelo malo. Iz tega je razvidno, da letos težav s peronosporo ni
bilo, je pa bilo nekaj več težav s pepelasto plesnijo."
Sicer pa Rebernišek še pravi, da v ptujski svetovalni službi spremljajo dozorevanje grozdja in prvi vzorci kažejo, da je dozorevanje zelo zgodnje: „Kisline so celo v povprečju nižje kot lani, zaenkrat so tudi sladkorne stopnje povprečno
Najbolj točen pokazatelj, ali je populacija ameriškega škržatka, ki prenaša uničujočo zlato trsno rumenico, že nevarno zrasla, je rumena plošča za lovljenje tega prenašalca.
Destrnik • 31. kmečki praznik
Od kmečkih iger do kmečke povorke
Turistično društvo Destrnik je minuli konec tedna izvedlo že 31. kmečki praznik, ki pa so ga letos prvič obogatili s šaljivimi kmečkimi igrami. Kot je poudaril predsednik TD Destrnik Ivan Hauptman, pa želijo v prihodnje ponovno obuditi staro kmečko opravilo predelave lanu.
Dvodnevno praznovanje se je začelo v soboto popoldne s postavitvijo klopotca, nadaljevalo pa s prvimi kmečkimi igrami, na katere se je prijavilo šest ekip: mladi drsteljski kmetje, PGD Destrnik, dru-
štvo Visosg, Gomila, Jiršovci in Destrnik. „Glede na to, da je šlo za prve kmečke igre, smo z odzivom zadovoljni, še posebej zato, ker so nekateri člani tekmovalnih ekip upoštevali našo željo, da naj se oblečejo
tako, kot so se nekoč oblačili naši kmetje, prav tako so bile ekipe sestavljene mešano, da je bilo tekmovanje še bolj atraktivno," je ob robu iger, ki so pritegnile veliko zanimanje obiskovalcev in seveda
Novost letošnjega 31. kmečkega praznika na Destrniku so bile prve šaljive kmečke igre; na posnetku je tekmovanje v molži, ki sojo nekatere (tudi mlade) tekmovalke odlično obvladale, čeprav nobena ni povedala, ali imajo doma kakšno kravo ali ne oziroma kje se je naučila te spretnosti...
tudi nemalo smeha, povedal Hauptman.
Tekmovalci so se pomerili v petih igrah: v ročnem žaganju hloda na „cugžago", v drugi igri so pospravljali bale slame s samokolnico, kar ni bilo lahko delo, v tretji igri so se morale najbolj potrditi ženske članice, saj so morale v določenem času namolsti čimveč vode. V četrti igri so sotekmo-valci morali prenašati jabolko, a ne z rokami, ampak vpeto med čeli dveh članov ekipe, v peti igri pa so prenašali vodo preko svojih glav do končne posode. Zabavno sobotno popoldne se je zaključilo z vaško veselico, v nedeljo pa je bila na vrsti že tradicionalna po-vorka skozi središče občine, ki so jo sestavljali udeleženci iz več destrniških naselij, vsaka ekipa pa je predstavljala določeno kmečko opravilo iz preteklosti.
„Ta povorka je pravzaprav osrednji del našega kmečkega praznika in ekipe, ki sodelujejo, praviloma do zadnje ure skrivajo, kaj bodo prikazovale, da je potem toliko bolj zani-
mivo. Sicer pa smo se odločili še za eno novost, to pa je, da bomo ponovno aktivirali pridelavo in predelavo lanu v platno. Nekoč je bila predelava lanu zelo aktualna, potem pa je bilo vedno manj terilj in predic in ta običaj oziroma opravilo je sčasoma povsem izumrlo. Odločili smo se, da tega ne bomo dopustili, in naše članice TD se že aktivno učijo delati s kolovrati, kot te-rilje in letos bomo prvič prikazali spet tudi delo na statvah. S ciljem, da obudimo oziroma ohranimo predelavo lanu v platno, smo že pred dvema letoma tudi zasadili površine z lanom, opravili smo že lansko in letošnjo žetev pri naši podpredsednici društva Nadi Zupanič. Lan se pravzaprav ne žanje, ampak se populi, potem se zveže v manjše snope in se pusti na njivi, nato pa gre v nadaljnjo predelavo. Naš cilj je, da bo rdeča nit prihodnjih kmečkih praznikov prav predelava lanu v platno," je še povedal Hauptman in dodal, da je lan vsestransko uporaben: „V gospodinjstvu je uporabno
tudi laneno seme, še bolj je morda znano laneno olje. V našem okolju se je lan nekoč množično uporabljal, danes pa res skoraj nič več."
Kot je še povedal Haupt-man, si v TD želijo ohraniti kmečke običaje za prihodnje rodove, zato bodo vztrajno nadaljevali organizacijo kmečkega praznika tudi v prihodnjih letih: „Seveda so tudi nekoliko težavnejša obdobja, ko starejši ne zmorejo več toliko, mladim pa tovrstna dejavnost ni zanimiva. Vendar lahko rečem, da je bilo letos na kmečkih igrah kar precej mladih in zato verjamem, da bo dovolj zainteresirane in navdušene mladine, ki se bo potrudila še naprej vzdrževati in ohranjati stare kmečke običaje, šege in opravila."
Destrniški kmečki praznik se je v nedeljo zaključil s podelitvijo priznanj najlepše urejenim domovom in kmetijam. Letos so priznanja po oceni komisije, ki je pregledala številne domove in kmetije v 17 naseljih občine, prejeli: Albin in Jožica Murko z Janežovske-ga Vrha 47, Marija in Viktor Žampa iz Levanjcev 20, Milena in Štefan Samec iz Jiršovcev 31, Darinka in Franc Sever iz Dr-stelje 9b, Marija in Mirko Kos z Destrnika 44a, Jožica in Rudi Murko iz Svetincev 39, Alojzija in Franc Pauko iz Vintarovcev 19 in Lovska družina Destrnik za dom na Drstelji 9a.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • Dnevi poezije in vina 2012
Foto: Viki Ivanuša
Na ormoškem Večeru pred Dnevi so se predstavili pesniki Oleksander Irvanec, Mile Stojic in Ilma Rakusa, večer pa je vodila Janina Kos.
Večeri pred Dnevi
Festival Dnevi poezije in vina je v šestnajstih letih v Slovenijo pripeljal več kot 400 pesnikov iz vsega sveta. Med 22. in 25. avgustom bodo festival že tretjič zapored gostili na Ptuju, ki tako postaja poletna prestolnica poezije in vina, obetajo pa se velika večerna branja, koncerti ter srečevanja s pesniki in drugimi umetniki, ljubitelji poezije, vina ter toplih poletnih večerov pod zvezdami.
Delček dogajanja pa Ptuj z Večeri pred Dnevi deli tudi s sedmimi drugimi mesti. V torek zvečer so tako tri od dvajsetih pesniških gostov, kolikor se jih bo zvrstilo na festivalu, gostili v Ormožu. Oleksander Irvanec, Mile Stojic in Ilma Rakusa so predstavili svoje izbrane pesmi v svojem domačem jeziku, v slovenščini pa jih je prebirala Janina Kos. Dogodek se je v organizaciji Knjižnice Franca Ksavra Meška v toplem poletnem večeru odvil na mali grajski terasi pod zvezdami in v spremljavi nočnih zvokov iz parka.
Ormožane je tokrat najbolj zanimala švicarska pesnica Ilma Rakusa, ki se je leta 1946 rodila madžarski materi in slovenskemu očetu iz Podgorcev na Slovaškem. Otroštvo je preživela med Budimpešto, Ljubljano in Trstom. Študirala je slovanske jezike s književnostjo in romanske jezike s književnostjo v Zurichu, Parizu in Sankt Peterbur-gu. Od leta 1977 predava na Univerzi v Zurichu, kjer tudi živi. Je pisateljica, prevajalka in novinarka. Izdala je številne pesniške zbirke in zbirke kratkih zgodb. Ilma Rakusa je zbrane pozdravila v tekoči slovenščini, ki ji sicer manjka vaje, kot je povedala sama. Bila je ganjena nad ponovnim srečanjem z mestom, ki se ga spomni iz svojega otroštva, saj je bil njen ded Rudolf Rakuša rojen v Ormožu, na Ljutomerski cesti 11. Bil je znan esperantist in je napisal knjigo o stenografiji, v Mariboru pa je po njem poimenovan tudi Rakušev trg. Povedala je, da ju je z dedom, čeprav sta se redko videvala, povezovala močna vez. V zadnji knjigi Morje moje modro, ki je prevedena tudi v slovenščino, se spominja očeta in deda. „Zelo sem vesela, da lahko berem svoje pesmi prav v Ormožu, in mislim, da če bi moj ded to vedel, bi bil prav tako zelo vesel in morda tudi ponosen," je menila Ilma Rakuša, ki je svoje pesmi predstavila v nemškem jeziku.
Ormoški publiki je svoje pesmi predstavil tudi bosansko-hercegovski pesnik Mile Stojic. Mile Stojic je kot literarni kritik pisal za številne jugoslovanske časopise in bil tudi glavni urednik časopisa Odjek v Sarajevu. Leta 1992 je zapustil
Sarajevo in je živel najprej v Zagrebu, nato pa je odšel na Dunaj, kjer je na tamkajšnji univerzi predaval južnoslo-vansko književnost. Danes ponovno živi in ustvarja v Sarajevu. Stojiceva dela so prevedena v več kot dvajset svetovnih jezikov, zaznamujeta pa jih nostalgija in politična angažiranost. Hitro je našel stik z ormoško publiko in dokazal tudi smisel za humor, saj je glede na aktualno vreme predlagal Dneve poezije in vode.
Kot zadnji je svoje pesmi zelo doživeto podal Ole-ksander Irvanec iz Ukrajine. Skupaj s pesnikoma Jurijem Andrukhovychem in Victor-jem Neborakom je leta 1985 ustanovil pesniško skupino Bu-Ba-Bu (burleskno-plesna ekstravaganca). Takrat je izdal tudi svojo prvo pesniško zbirko, danes pa njegov opus obsega več kot dvajset knjižnih naslovov.
Druženje s pesniki se je nadaljevalo z degustacijo vin kleti P&F Jeruzalem Or-
mož, ki je bila pokrovitelj vinskega dela festivala.
Festival bo v slovenskem prostoru pustil tudi trajno sled, saj prinaša osemnajst novih dvojezičnih pesniških knjižic, ki bodo letos izjemoma nadomestile festivalski zbornik, ter samostojni knjigi osrednjih gostov festivala: nizozemskega pesnika Toona Tellegena in enega najbolj priznanih slovenskih pesnikov Milana Jesiha.
Naslednji večeri bodo na Ptuju namenjeni predvsem pesnikom in njihovim verzom, popoldnevi pa bodo polni dogodkov za otroke ter priložnosti za bližnja srečanja s pesniškimi gosti na pesniških zajtrkih, okroglih mizah ali na zasebnih branjih, ki bodo potekala na številnih dvoriščih.
Viki Ivanuša
Tednikova knjigarnica
Nizozemska
ljudska Stavorenska gospa
Želim si, da bi bil Ormož na drugem koncu sveta, da bi moral vedno kolesariti
To je citat na zastavi, ki te dni plapola tam z okna ene izmed hiš Prešernove ulice na Ptuju. Misel je pesniška, seveda, saj zastave z izbranimi avtorskimi pisavami, z modro silhueto ob strani, spremljajo literarno poslastico - tretjič se pri nas odvija festival dnevi poezije in vina. Kolesarsko željo skozi Ormož je zapisal Toon Tellegen, pesnik in pisatelj, ki prihaja iz Nizozemske in je osrednji gost pesniškega festivala, kjer se odvija tudi program za otroke, in tam, na Vrazovem trgu 2, najdevajo svoj prostor tudi pravljice s slovenskimi pravljičarji - knjižničarji. Tellegen je počastil Ormož, tokratna Knjigarnica pa ponuja izbrano ljudsko pravljico rojstne dežele pesnika Tellegena Stavorenska gospa.
Tudi ta pravljica iz nizozemske ljudske zakladnice je doma v knjigi, pri nas je izšla davnega leta 1959 pri založbi Mladinska knjiga v znameniti, še danes živi in živahni šteti knjižni zbirki za najmlajše bralce Čebelica, z zaporedno številko 42. V tistih davnih časih je bila njena urednica pisateljica Kristina Brenkova, pravljico je prevedel pesnik Cene Vipotnik V navedeni izdaji, ki je opremljena s klasično ilustracijo oziroma grafiko, zraven besedila vabijo mladega bralca čudovite grafične miniature, ki delujejo, v nasprotju z mnogimi sodobnejšimi ilustratorskimi tehnikami, likovno neoporečno, bogato in na poseben način žlahtno. Seveda, morda bi bila sodobna knjižna izdaja z enako ilustracijo danes drugačna: papir bi se morda svetlikal, grafike bi bile »večbarvne«, knjiga bi bila nekako bolj po meri vizualne sodobnosti. Morda bi celo kak urednik pomislil, da so »originalne ilustracije« preresne, prezahtevne za današnje otroke. Pravljico Sta-rovenska gospa je namreč ilustriral nizozemski slikar Toon Wegner (1926-2010) in v slikanici je navedeno, da je slikar leta 1957 razstavljal v Ljubljani v ljubljanski Moderni galeriji na razstavi Svetovna grafika, kot je navedeno v drobnem Čebeličinem kolofonu.
Stavorenska gospa je torej ljudska nizozemska pripoved, ki je nastala v 16. stoletju ter je doživela mnoge umetniške oblike in postala motiv dram, pesmi, oper in filmov. V mestecu Stavoren ali bolje na vaškem trgu so leta 1969 postavili kip gospe, pravljične junakinje, ki zre prosti morju.
Pravljica pripoveduje, da je pred mnogimi mnogimi leti bilo cvetoče mesto Stavoren bogato, veliko pristanišče ob Zuiderskem morju. V njegovem pristanišču je pristajalo veliko prav do vrha na-tovorjenih ladij in v njegovih hišah je živelo veliko bogatih ljudi. Med njimi najbogatejša pa je bila mlada, lepa in prevzetna vdova. Si morete misliti: njena je bila polovica mesta. In njena je bila polovica ladij. Hiša, ki je v njej živela, je bila najlepša v mestu in tudi največja. Prelepe podobe in preproge so zaljšale njena tla in stene, z jedmi pa so streglo gostom samo iz zlatih in srebrnih skled.
Nekega dne pa je gospa poklicala k sebi svojega najstarejšega in najbolj izkušenega mornarja in predala mu je poveljstvo nad ladjevjem ter mu velela, naj odjadra po svetu. Tam, v daljnih deželah pa naj poišče, kar mu bo najlepše in najdražje. Gospa je dejala, da bo leto in dan čakala na darove, ki jih bo pripeljal iz daljnih dežel.
In mornar je odjadral in v Stavornu so celo leto govorili samo o zakladih, ki jih bo pomorščak pripeljal s potovanja. Minilo je leto in nekega dne ...
Če želite izvedeti konec, vabljeni jutri, v soboto, ob 15.30 na zaključke Muzičnih pravljic pred Muzikafe. Veseli vas bomo tudi danes ob 17. uri.
Liljana Klemenčič
popusta na celodnevno otroško vstopnico.
Veljavnost kupona vsak dan do 10.9.2012. Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Velja za 1 vstopnico. Terme Ptuj, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
« 02 749 21 50 S luptuj@siol.net
www.lu-ptui.si www.cvzu-podravie
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
« 02 749 21 50 S iuptuj@sioi.net
www.lu-ptui.si www.cvzu-podravie
Brezplačna izobraževanja: TUJI JEZIKI
RAČUNALNIŠKA PISMENOST
ZA ODRASLE
SPLOŠNO NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
-	Učim se učiti
-	Aktiviraj se
-	Skrbim zase
-	Pridobivanje socialnih veščin
-	Moji prvi koraki v angleščino
Usposabljanja za življenjsko uspešnost:
MOST DO IZOBRAZBE MOJE DELOVNO MESTO BEREMO IN PIŠEMO SKUPAJ IZZIVI PODEŽELJA MOJ KORAK
RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE Z UČENJEM BRANJE ZA ZNANJE, ZA ZABAVO
www.cvzu-podravjesi
IZOBRAŽEVANJA ZA NOVE ZAPOSLITVE
prijave zbiramo od 20. avgusta 2012 do zapolnitve prostih mest.
Vseživljenjsko učenje - izbirajte po lastnih potrebah.
a REPUBLIKA SLCWENIJA
MiNISTflSN&ZA IZOBRAŽEVANJE
Pridobite si nove zaposlitvene možnosti. Prihodnost izberite sami.
SOCIALNI OSKRBOVALEC / OSKRBOVALKA NA DOMU - trajanje 2 meseca
SOBARICA - trajanje izobraževanja 3 mesece
KNJIGOVODSKA DELA - 5 mesecev HIŠNIK - 1 mesec IZDELOVALEC SPLETNIH STRANI - 1 MES
ZNANOST, KULTURO IN ŠPOHT

Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza
Maistrova ulica 5, Maribor, www.azm-lu.si
Telefon: 02 234 11 11
Vpisujemo v naslednje programe za pridobitev izobrazbe:
EKONOMSKI TEHNIK
* GASTRONOMIJA IN TURIZEM
* PREDŠOLSKA VZGOJA
* LOGISTIČNI TEHNIK
* TRGOVEC
* GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE
* RAČUNALNIKAR
* OKOLIEVARSTVENI TEHNIK
Vabljeni tudi v program PROJEKTNEGA UČENJA MLADIH (PUM), ki je namenjen mladim od 15 do 25 let, ki so opustili
šolanje. Namen programa je motivirati mlade, da ponovno
nadaljujejo prekinjeno izobraževanje.
Izobraževanje v PUM-u je brezplačno, saj program financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za izobraževanje,
znanost, kulturo in šport.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT
Zagotovite si prosto mesto že danes.
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
a 02 749 21 50 H iuptuj@sioi.net
www.lu-ptui.si www.cvzu-podravie
|T?F
IMwmflyafPrlrajta
dodiplomski visokošolski študijski program
PREDŠOLSKA VZGOJA - izredni študij
Vrsta programa: visokošolski strokovni študijski program (1.stopnja) Strokovni naslov: diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (vs) oz.
diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok (vs)
LETOS PONOVNO NA PTUJU!
Program za izpopolnjevanje: PEDAGOŠKO - ANDRAGOSKO IZOBRAŽEVANJE vpis poteka do 15. SEPTEMBRA 2012.
GEA College CVŠ,
Cenia ri%A fol, d.n.a.
dodiplomski višješolski študijski program
EKONOMIST / EKONOMISTKA
ESM
I EVROPSKO
središče i maribor
A REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT
visokosolski studijski program
SOCIALNA GERONTOLOGIJA
ih™»-»*;''"»» Zaupajte generacijam zadovoljnih diplomantov.
ZOJIUA ZAVAROVANJA
Zakaj je sklenitev Zojinega nezgodnega zavarovanja modra odločitev?
^ker imaš možnost skleniti VEČLETNO zavarovalno polico, katero ni potrebno vsako leto znova obnavljati in si s tem
zagotoviš varnost za naslednja leta (zavarovalnica ti bo pred pričetkom novega šolskega leta poslala le plačilni nalog);
ker lahko izbiraš med različnimi ugodnimi kombinacijami;
ker boš v večini primerov nezgodno zavarovan/a tudi v času ukvarjanja s športnimi dejavnostmi (velja tudi za registrirane športnike);
ker boš 24 ur na dan nezgodno zavarovan/a, kjerkoli boš, tudi na počitnicah;
Borl, Haloze • Tradicija se ohranja
Kolednikov velikan na vratih v Haloze
Tradicije postavljanja klopotcev v vinograde po Halozah ne ohranjajo le takšna in drugačna društva, temveč praktično vsi imetniki vinogradov, majhnih ali velikih. Praviloma so sicer ti „zasebni" klopotci bolj majhni, a Kolednikov, ki pozdravlja mimoidoče na borlskem hribu, ob vstopu v valovit svet haloških goric, je brez dvoma velikan med velikani.
Gospodar Ivan Kolednik si je prvi velik klopotec omislil že precej let nazaj; nenazadnje kot kooperant Ptujske kleti skupaj z družino, v katero spadajo še žena Barbara, hči Natalija z Andrejem, sin Matej z Lilijano in malo Tejo ter pes Medo, obdeluje kar 19 hektarjev vinograda in leseni ponos res ne more biti majhen ... Pred šestimi leti pa se je odločil za izdelavo pravega haloškega šestperesne-ga velikana, ki se lahko gladko meri s tistim rekorderjem iz Okiča.
Ja, poznam tudi njihov klopotec, po teži pa sta njihov in naš enaka," pokima Ivan Kolednik, nato pa oriše mere Kolednikovega velikana: „Premer stola je dva metra, peresa merijo 6,5 metra, skupaj pa tehta nekaj manj kot pol tone. Ročno ga je
izdelal mojster in prijatelj Franc Meznarič iz Medribni-ka. Seveda je bilo s tako velikim klopotcem veliko dela, to se ne naredi v nekaj dneh. Že samo les za izdelavo je treba nekaj let sušiti," je ne brez ponosa še dodal gospodar Kolednik.
Za postavitev velikanskega klopotca, narejenega iz lesa jesena, bukve in javora, je treba ducat parov krepkih moških rok. In tako je pri Ko-lednikovih v Doleni 4 vsakoletno postavljanje klopotca postalo pravi mali (ali veliki) družinski in prijateljski dogodek, na katerem se je tudi minulo soboto zbralo kar okoli 60 sorodnikov in prijateljev.
Delo se je začelo že dopoldne s postavitvijo odra, pozno popoldne pa so se moški lotili še zahtevne postavitve in sestavljanja klopotčevske-
Postavljanje Kolednikovega klopotca je pravi družabni dogodek, saj se na vinogradniški kmetiji zbere tudi 60 in več sorodnikov in prijateljev, ki najprej pomagajo pri postavitvi velikana, nato pa opravljeno veliko delo še krepko proslavijo.
ga velikana, medtem ko so ženske morale skrbeti, da grla niso bila niti trenutek suha, saj bi delo sicer takoj zastalo, vabljive vonjave iz domače kuhinje, ki so se vile skozi gorico, pa so dokazovale, da tudi želodci ne bodo prikrajšani. Postavljanje Ko-lednikovega klopotca se sicer vsako leto zaključi šele pozno ponoči ali v zgodnjem jutru naslednjega dne, podiranje pa je po besedah gospodarja precej manj velikopotezno: „Ah, takrat pa ni fešte ... Po-dremo ga ponavadi trije ali štirje moški, na hitro, v nekaj urah, enkrat po martinovem. Tudi letos bo tako."
Za letošnjo grozdno letino pa Kolednikovi pravijo, da bo nekaj „srednjega"; ne rekordna, saj je suša vseeno pobrala svoj davek, pa tudi ne slaba, vsaj če bo vreme lepo zdržalo do prve trgatve, ki jo napovedujejo kar kmalu. No, Kolednikov klopotec bo brez dvoma in ne glede na vreme zdržal - ne le letošnjo, ampak še marsikatero prihodnjo sezono. Če si le ne bo Ivan Kolednik morda zamislil še večjega od tega - pomagačev (kot dokazuje tudi fotografija) ima namreč več kot dovolj ...
SM
Gornja Radgona • Novost ob otvoritvi sejma Agra
Obujena parada kmečkih šeg in običajev
■ v ■
Ob 50. jubileju mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA so organizatorji ponovno obudili parado kmečkih šeg in opravil. Tokrat bo ta potekala kar na dan otvoritve sejma.
Uradni začetek parade, ki se bo pričela na Tratah v Gornji Radgoni in se zaključila na lokaciji sejmišča, bo nekaj pred 13. uro popoldne.
V preteklih desetletjih in letih je bilo sicer že organiziranih preko 15 parad kmečkih običajev, ki so bile nekakšen zaščitni znak sejma kmetijstva in živilstva v Gornji Radgoni, nato pa je vse skupaj za lep čas zamrlo.
„Odločitev Pomurskega sejma za izvedbo parade kmečkih šeg in opravil je narekovalo dejstvo, da je ravno jubilejni, 50. mednarodni kmetijsko-živilskim sejem Agra, ki ga obeležuje prikaz najnovejših dosežkov na po-
dročju kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije, kjer je vse podkrepljeno z aktualnimi strokovnimi temami, hkrati pravo mesto, da se spomnimo, kako je potekal razvoj kmetijstva skozi čas, kako so v starih časih delali, in nenazadnje, kako so se tudi zabavali. V Pomurskem sejmu želimo, da se to izročilo ohranja med ljudmi in da se ob spoštovanju napredka in novega ceni tudi tradicija. Sočasno pa je to tudi priložnost, da se poveže in poveseli staro in mlado ter da posamezni kraji in njihovi ljudje iz pokrajine ob Muri s svojo vedrino in nastopom obeležijo in predstavijo svoj
Otvoritveno slovesnost ob odprtju letošnjega jubilejnega, 50. sejma Agra, bodo organizatorji popestrili s parado kmečkih šeg in običajev, v kateri bo sodelovalo kar 255 udeležencev iz različnih društev, ki bodo prikazali številne stare kmečke običaje in opravila. (Fotografija je simbolična.)
kraj s prijaznim povabilom k obisku," so pred uradnim odprtjem sporočili organizatorji sejma.
V letošnji paradi bo nastopilo enajst skupin iz Slovenije in ena skupina iz Avstrije. Nastopajoči so: Klub prleških babic iz Ljutomera, Kulturno-turistično društvo Sončnica iz Pertoča, Turistično društvo Sv. Jurij iz Sv. Jurija ob Ščavnici, Turistično društvo Rogaševci, Turistično društvo Mala Nedelja iz Rado-slavcev, Športno-turistično društvo Mahovci, Etnološko-kulturno društvo Kunštni Pr-leki iz Ljutomera, Kulturno-etnografsko društvo Juršinci, Turistično društvo Kapela, Glasbeno-turistično društvo Klapovuh iz Benedikta, Kul-turno-umetniško društvo Budinci ter gostje iz Avstrije - Oldtimer Fanclub Radkers-burg. 12 skupin in preko 250 udeležencev bo na 22 vozovih ob spremljavi ljudskih godcev, folklornih skupin, citrarjev in harmonikarjev prikazovalo najrazličnejše običaje s podeželja. Strokovna žirija bo skupine in njihove predstavitve ocenjevala ter najboljšim pozno popoldne podelila nagrade, sicer pa bodo zamudniki lahko videli nastope posameznih skupin tudi kasneje na sejmišču.
SM
L"
AGRA
50. mednarodni kmetijsko-živilski sejem
Gornja Radgona
25.-30. 8. 2012
Tradicionalno svež!
www.pomurski-sejem.si
POMURSKI SEJEM
Velika nagradna igra!
Morda ste ravno vi srečni obiskovalec, ki se bo iz 50. sejma AGRA odpeljal z novim avtomobilom
TOYOTA AYGO ange!
V velikem nagradnem žrebanju lahko sodelujete z vsakim pravilno izpolnjenim nagradnim j kuponom.
r
% ^
TOYOTA
AH Furman Ptuj
Pravila nagradne igre so objavljena na www.pomurski-sejem.si
Foto: SM
Foto: SM
Nogomet
Aktiven rezultat, ki bi lahko bil še boljši
Stran 12
Tenis
Živahno na igriščih v Termah
Stran 12
Boks
Dejan že na okrevanju po operaciji
Stran 13
Kolesarstvo
Zelo uspešen vikend kolesarjev Perutnine
Stran 13
Nogomet
Pričenja se sezona v 1. ligi MNZ Ptuj
Stran 14
Borilni šport
Petjeju v Portorožu profesionalna zmaga
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga
Proti Olimpiji z dvanajstim igralcem - gledalci!
Čeprav bodo prvenstvene tekme 7. kroga v 1. SNL odigrane v senci pričakovanja pred torkovo povratno tekmo kvalifikacij za Ligo prvakov med Mariborom in Dinamom (prvi dvoboj se je v Zagrebu končal z zmago Dinama 2:1), pa se nam obeta nekaj zanimivih dvobojev.
Gledalci na širšem kidriče-vskem področju tako zagotovo težko pričakujejo nedeljski dvoboj v športnem parku v Kidričevem, v katerem bosta moči merila domači Aluminij in ljubljanska Olimpija. Zanimivo je, da je po šestih odigranih krogov v boljšem položaju novinec v ligi, Aluminij, ki je zbral 9 točk, Olimpija je osvojila točko manj, 8. Posebno pozornost si seveda zasluži četa Bojana Flisa, ki je v nedeljo v Murski Soboti zabeležila že tretjo zaporedno zmago! S tem je na najboljši možni način demanti-rala tiste, ki so po uvodnih treh porazih Aluminij že predčasno selili nazaj v 2. ligo. Zanimivo je, da so ponavadi novinci v 1. ligi na krilih evforije ob napredovanju dobro začeli prvenstvo, moči so jim začele pešati kasneje, ko je bilo treba potrditi kontinuiteto stabilnih iger. Aluminij je glede tega zagotovo posebnež, saj uvodni trije porazi igralcev in strokovnega vodstva niso tako potrli, da bi vrgli puške v koruzo, ampak so skozi pogovore in treninge stalno dvigovali igre na višji nivo. Po prvi zmagi v Velenju so uspeli na domačem igrišču zdržati pritisk Goričanov, vse skupaj pa so z nadaljevanjem serije kronali v Murski Soboti.
»Občutek po treh zaporednih zmagah je vsekakor odličen, vendar med igralci ni zaznati posebne evforije. Še naprej ostajamo trdno z obema nogama na tleh in se pripravljamo za veliki nedeljski obračun z Olimpijo. Sredina tekma v Šmarju je bila del tega procesa in nam je le še okrepila samozavest,« je povedal izkušeni Marko Kmetec, ki je v svoji bogati karieri pred leti nastopal tudi za Olimpijo in v sezoni 2002/03 v njenem dresu postal
Foto: Črtomir Goznik
Marko Kmetec (Aluminij, rdeči dres) je eden izmed pomembnih adutov Bojana Flisa: čeprav ne začenja v uvodni enajsterici, je ob vstopu v igro ponavadi med najnevarnejšimi igralci za dosego gola tekmecem.
1. SNL, 7. krog: Aluminij -Olimpija, nedelja, 26. 8., ob 17.00 v Kidričevem
celo najboljši strelec lige (22 zadetkov). Marko je zelo visoko tudi na večni lestvici strelcev v slovenski 1. ligi, saj z 94 doseženimi zadetki zaseda 6. mesto. Sedaj Kmetec tekem ponavadi ne pričenja v uvodni enajsteri-ci, ampak svojo priložnost čaka na klopi za rezervne igralce. »Ni treba spreminjati stvari, ki so utečene in prinašajo dobre rezultate. S svojimi igrami sem zadovoljen, poskušam pa vsekakor maksimalno izkoristiti ponujeno minutažo, ki mi jo nameni trener, in pomagati ekipi. Nič ne bi imel niti proti temu, da sploh ne vstopim v igro, pa zmagamo - v ospredju je pač rezultat ekipe. V takšnem vzdušju enkrat izstopa eden, drugič drugi, kdor se pač znajde v priložnosti.«
Pomembno je, da ekipa zadrži takšno razmišljanje, saj mora tako tekmec razmišljati o vseh igralcih, kajti ne ve, od kod mu
Igralci, ki so nastopali za Aluminij in Olimpijo: Aluminij: Marko Kmetec, Kristijan Lipovac, Adnan Bešič, David Kašnik
Olimpija: Boban Jovič, Antonio Mlinar Delamea
preti največja nevarnost. To za tekmece Kidričanov zaenkrat nedvomno predstavlja Robert Kurež, ki je v zadnjih treh tekmah dosegel že 4 zadetke in se za Dejanom Žigom (Gorica, 6 zadetkov) nahaja na 2. mestu lestvice strelcev. A Kurež je tisti, ki zna realizirati ponujeno, ostali igralci pri tej pripravi aktivno sodelujejo in vlagajo veliko napora za skupni cilj.
Za nedeljsko tekmo, ki jo bo vodil glavni sodnik Emir Huse-lja, pa imajo svoje načrte tudi Ljubljančani. Ti v prvih krogih niso izpolnili visokih ciljev, ki so jih napovedovali pred začetkom sezone in so segali vse do konkuriranja Mariboru za naslov prvaka. Dvojec Mile Ači-movič-Ermin Šiljak (športni direktor in trener) ima zaradi tega precejšnje težave, vse glasnejše so celo govorice o menjavi na trenerski klopi. Analiza zbranih točk Olimpije razkriva, da Ljubljančani na dosedanjih štirih tekmah na stadionu Sto-žice sploh še niso zmagali (dva remija, dva poraza), obe zmagi so dosegli v gosteh (proti Rudarju in Muri). Prav zaradi tega bodo morali biti Kidričani posebej previdni in zbrani ter se nikakor ne smejo spustiti v nenadzorovano 'zobanje češenj'. Iz ljubljanske ekipe je treba posebej izpostaviti letošnjo okrepitev iz Gorice, temnopoltega Williama Franklina Vicenta, ki je izjemno močan, spreten
in hiter igralec in ponavadi povzroča tekmecem veliko preglavic. V tem prvenstvu sta zaenkrat dva zadetka ob omenjenemu Vicenteju za Olimpijo dosegla tudi Damjan Trifko-vič in Boban Jovič (oba sicer iz 11-metrovk). Slednji bo na Kidričevem zagotovo deležen posebne pozornosti, saj je pred dvema letoma v Olimpijo prestopil prav iz Aluminija. Tudi sicer je sodelovanje med kluboma na izjemno visokem nivoju, saj sta v tem prestopnem roku iz Ljubljane v Kidričevo prišla najprej Adnan Bešič in pred tednom še David Kašnik. Oba bosta imela proti nekdanjemu klubu zagotovo dodaten motiv za dokazovanje in ni izključiti delovanja »zakona bivšega«: že velikokrat se je zgodilo, da so takšni igralci, ki niso dobili prave priložnosti v prejšnjem klubu, po zamenjavi zablesteli prav proti nekdanjim soigralcem. Bo tudi v nedeljo tako?
Nedeljska tekma bo zagotovo posebna tudi v obisku navijačev, ki bodo prišli na stadion v Kidričevo. Po treh zaporednih zmagah je vzdušje med šumarji odlično, Olimpija pa je za Štajerce že tradicionalno prav poseben magnet. Tako se nam zanesljivo obeta nov letošnji rekord v obiskano-sti tekem v Kidričevem, kar si igralci Aluminija s pristopom vsekakor zaslužijo.
Jože Mohorič
Nogomet • Pokal Slovenije
Zanesljivo preko Šmarja
Šmarje pri Jelšah -Aluminij 2:4 (1:1)
STRELCI: 1:0 Oparenovič (16.), 1:1 Vraničar (17.), 1:2 Bešič (53.), 2:2 Debelak (56.), 2:3 Rešek (73.), 2:4 Kmetec (90.).
ALUMINIJ: Lipovac, Topolovec, Sulejmanovič, Kašnik, Medved, Vraničar (od 59. Kmetec), Rešek, Režonja, Pečovnik (od 46. Dreven-šek), Spahič, Petek (od 46. Bešič). Trener: Bojan Flis.
V prvem krogu pokalnega tekmovanja so nogometaši Aluminija gostovali pri novem tretjeligašu v Šmarjah pri Jelšah. Po pričakovanju so zmagali in se uvrstili v nadaljnji krog tekmovanja. Nogometaši obeh moštev so srečanje odigrali na trdem in suhem igrišču, kjer je bilo težko kontrolirati žogo, ob tem pa je sonce močno pripekalo - temperatura se je povzpela prek 35 stopinj Celzija.
Domačini so se dobro postavili in uspešno igrali, dokler so imeli moči. Ko so v 16. minuti izkoristili napako v gostujoči obrambi, je zraslo upanje do-
mačih navijačev (na pokriti tribuni se jih je zbralo dobrih 200). Njihovo veselje pa ni dolgo trajalo, saj je Žiga Vraničar, nekdaj igralec Šmarja, po lepi akciji napadalcev Aluminija izenačil. Ne glede na to, da je trener Kidričanov Bojan Flis nekoliko premešal začetno enajsterico, so imeli do konca prvega dela igre nogometaši Aluminija pobudo in priložnosti, manjkali so le zadetki.
V osmi minuti drugega polčasa so gostje povedli. Akcija je stekla po levi strani, žogo je dobil Bešič, ki je naredil korak ali dva in lepo streljal, žoga pa je končala v mreži domačih. Ti se niso predali in so izenačil že tri minute kasneje. Ponovno se je pojavilo upanje po morebitnem presenečenju, ki v pokalnem tekmovanju niso redka. Do konca srečanja pa so Kidričani »prestavili v višjo prestavo«, nizali priložnosti in dvakrat zadeli v polno. Piko na i je z zadetkom v zadnji minuti postavil Marko Kmetec.
Danilo Klajnšek
David Kašnik - igralec Aluminija: »Pogoji za igranje so bili težki, ob tem so se nam po robu postavili zelo motivirani domačini. Kljub temu ni bilo nobenih večjih težav glede napredovanja v naslednji krog. To pa je obenem dobra napoved za nedeljsko srečanje z Olimpijo.«
Ibrahim Neskič - trener Šmarja pri Jelšah: »Čestitam gostom za zmago. Za nas so bili prevelika ovira, vendar nismo razočarali. Kljub temu da nam je manjkalo nekaj nogometašev, smo nudili dober odpor kvalitetnemu Aluminiju, ki mu želim veliko sreče v pokalnem tekmovanju in prvenstvu.«
Zavrč brez boja v 2. krog
V	torek bi nogometaši Zavrča morali pričeti letošnjo pokalno nogometno sezono, toda njihovi tekmeci z Jesenic so se odločili, da tekme ne bodo odigrali (izstopili so iz tekmovanja). To je pomenilo izid 0:3 za Zavrč, obenem pa je izpad srečanja za Zavrčane pomenil tri dni več priprav na petkovo prvenstveno srečanje z ekipo Kalcerja iz Radomelj. Kidričevski Aluminij je v sredo v gosteh ugnal ekipo Šmarje pri Jelšah.
Nogometna zveze Slovenije je ob žrebu preimenovala tekmovanje, ki se od letos uradno imenuje Pokal Slovenije (prej Pokal Hervis), v ta namen pa je bila spremenjena tudi celostna podoba tekmovanja. Že v 1. krogu je nastopilo nekaj prvoligašev, ki so gostovali pri nižjeliga-ših. Pravila tekmovanja namreč velevajo, da klub, ki nastopa v višji ligi, gostuje pri tistem iz nižje lige.
Pokal Slovenije, 1. krog, rezultati:
Šmarje pri Jelšah - Aluminij 2:4
Šalovci - Gorica 1:6,
Tehnotim Pesnica - Domžale 1:2
Brda - Garmin Šenčur 8:7 (1:1, po 11-m)
Koroška Dravograd - Rudar Velenje 1:3
Tromejnik - Luka Koper 0:2
Odranci - Bela krajina 3:2
Turnišče - AH Mas Tech 0:8
Calcit Kamnik - Dravinja Kostroj 1:3
Cerknica - Triglav 0:3
Prosta je bila ekipa Tolmina.
V	naslednjem krogu se bodo tekmovanju pridružile ekipe Maribora, Olimpije, Mure 05 in Celja.
tp, jm
Nogomet • Kvalifikacije za Ligo prvakov
Aktiven rezultat, ki bi lahko bil še boljši
Nogometaši Maribora so v sredo v Zagrebu odigrali prvo srečanje zadnjega kroga kvalifikacij za evropsko Ligo prvakov. Proti domačemu Di-namu so izgubili z rezultatom 1:2 (1:1). Zagrebčani so hitro povedli, že v 10. minuti, nato so nanizali še nekaj lepih priložnosti. Večino akcij je potekala po levi strani obrambe Maribora, kjer je Mejač slabo zapiral prostor. Po približno pol ure igre so varovanci Darka Milaniča vzpostavili ravnotežje, nekaj minut kasneje pa so srečno izenačili. Po strelu Cvijanoviča s strani je Badelj žogi spremenil smer in jo poslal v mrežo. Precej bolje je Maribor igral v drugem polčasu, v katerem je imel več od igre, si pripravil vsaj dve izjemni priložnosti, a je bil Be-rič v obeh primerih premalo zbran. V obdobju premoči so igralci Dinama izvedli nasprotni napad in povedli 2:1, kar je
Foto: Črtomir Goznik
Navijači Maribora s širšega ptujskega območja so se s ptujske železniške postaje odpravili proti Zagrebu.
Dinamo -Maribor 2:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Čop (10.), 1:1 Badelj (39., avtogol), 2:1 Badelj (74.).
bil nazadnje končni rezultat srečanja. Vtis po tekmi je tako precej mešan: po slabšem prvem polčasu je bil izid ugoden, po boljšem drugem pa so v prednosti Zagrebčani ... Vsekakor je Maribor ohranil realne možnosti za naskok na
visoki cilj, imenovan Liga prvakov.
V Zagrebu je Maribor s tribun Maksimirja podpiralo njihovih 1500 organiziranih navijačev, ki so se na gostovanje odpravili z avtobusi in vlakom.
Povratno srečanje bo v torek
v razprodanem Ljudskem vrtu, boljša ekipa v skupnem seštevku pa se bo uvrstila v elitno (in predvsem dobičkonosno!) Ligo prvakov. Poražencu bo ostala tolažba v obliki Evropske lige .
JM
Tenis • TK Terme Ptuj
Živahno na igriščih v Termah
Ta teden je na igriščih TK Terme Ptuj zelo živahno: na Ptuju namreč poteka turnir evropske serije v konkurenci do 12. leta starosti. Skupno je v vseh kategorijah (posamezno in med dvojicami) nastopilo več kot 120 igralcev in igralk iz 15 evropskih držav, največ iz Slovenije.
Domači klub se je na zahteven turnir vzorno pripravil, zato tekmovanje na vseh sedmih igriščih poteka tekoče in brez zapletov. V torek so organizatorji pod vodstvom Luke Hazdovca za mlade pripravili animacijski večer, v katerem so z raznimi zabavnimi igrami poskrbeli za druženje in veselo razpoloženje. »Dogodek je izjemno uspel, saj so bili mladi navdušeni nad številnimi igrami in animacijami, ki smo jih pripravili zanje. Tako so lahko najprej uživali v spretnostih mojstra, ki je zanje iz balonov pripravljal razne figure, na igriščih so potekale zabavne igre, v katerih je bilo potrebno pokazati različne spretnosti . Navdušeni so bili tudi tisti, ki so podobne 'zabave za igralce' že doživeli na turnirjih v ZDA - rekli so, da je bilo tukaj bolj pristno in spontano. Seveda smo teh pohval veseli, saj se bodo tako tile mladi igralci tudi v kasnejših letih radi vračali na Ptuj,« je povedal Luka Hazdovac.
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj) se je na turnirju evropske serije na Ptuju uvrstil med 16 najboljših.
Izmed domačih igralcev TK Terme Ptuj sta nastopila Blaž Vidovič in Urban Gnilšek. Slednjega je v 1. krogu izločil Gašper Bezjak, prvi pa je uspešno preskočil dva kroga glavnega turnirja. Najprej je ugnal Nemca Michaela Sperla (6:4, 6:3), nato pa prepričljivo še Grka Daniela Triantafyllouja (6:0, 6:0). Šele v boju za uvr-
Naslednji teden na Ptuju državno veteransko prvenstvo
Naslednji teden se bo na Ptuju odvijalo letošnje državno veteransko prvenstvo. Turnir je vpisan na ITF koledarju (rang 4) in rezultati štejejo za lestvico seniorjev pri ITF. Pričel se bo v četrtek, 30. 8, zaključil pa v nedeljo, 2. 9.
stitev med najboljšo osmerico je Blaž moral priznati premoč Maticu Podlipniku (gre za najboljšega slovenskega igralca v tej starostni kategoriji), ki ga je ugnal z rezultatom 2:6, 1:6.
Zaključni boji med dekleti in fanti bodo na sporedu v petek (dvojice) in soboto (posamezno).
ITF turnir v Kranju
V Kranju ta teden poteka mladinski ITF turnir 4. ranga Triglav open 2012, na katerem sta nastopala tudi Urh Krajnc Domiter in Tamara Zidanšek, oba člana TK Terme Ptuj. Tamara je pred tremi tedni šele začela pot nastopanja na tur-
nirjih tega ranga (do 18. leta starosti), tokrat pa je za nastop dobila posebno povabilo organizatorjev (wild card). Z žrebom tokrat ni imela sreče, saj je že v uvodnem krogu naletela na 2. nosilko, Avstrijko Karoline Kurz (317. mesto na lestvici ITF, Tamara 766.). Kljub ogromni razliki na lestvici ITF je bil dvoboj izenačen, Avstrijka pa ga je z bogatejšimi izkušnjami dobila z rezultatom 6:3, 6:4.
Urh je med fanti uspešno preskočil prvo oviro: z rezultatom 6:2, 6:4 je ugnal Slovaka Michala Marka in se uvrstil med 32 najboljših. Tam ga je čakal 7. nosilec, Nemec Sebastian Prechtel, in zmagal 7:5, 6:2.
Jože Mohorič
Nogomet • NK Zavrč
Prva domača zmaga?
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča (na fotografiji vratar Gregor Fink) bodo v petek naskakovali zmago proti ekipi iz Radomelj.
Nogometaši Zavrča so pred naslednjim ligaškim spopadom: v 4. krogu bodo doma gostili ekipo iz Radomelj, ki je podobno kot Zavrč z dvema porazoma in eno zmago spremenljivo krenila v letošnje prvenstvo. Zadnja zmaga v Šmartnem ob Paki je umirila vzdušje v Zavrču, obenem pa pri igralcih poskrbela za dvig samozavesti, kar bi lahko bil glavni ključ do prvega domačega uspeha v sezoni. Pri Za-
vrču bo zaradi poškodbe pete najverjetneje manjkal Andrej Dugolin, vsi drugi nogometaši pa so pripravljeni na boj. Napovedano lepo vreme bo verjetno v športni park privabilo veliko število ljubiteljev nogometa, ki si želijo dobre predstave domače zasedbe in vknjižbe prvih letošnjih treh točk na domačem terenu. Srečanje se bo pričelo v petek, 24. 8., ob 20. uri.
tp
Rokomet • Prijateljske tekme
Jeruzalem - Vidovec 33:34 (18:18)
JERUZALEM: Belec (+ 9), Žu-ran (+ 6); Ogorelc, Deržič, Mavrič, Radujkovic 1, Rajšp 1, Bogadi 1, Žmavc, Hrupič, Mesarič 3, Gregorc 13 (3), Čudič 4 (2), Špiljak 8, Šišma-novič 2, R. Cvetko, Topolovec. Trener: Saša Prapotnik.
Novopečeni hrvaški 1. A-ligaš je na Hardeku Ormožanom na peti pripravljalni tekmi zadal prvi poraz. Tekma sosedov je bila prava prvenstvena in oba trenerja sta lahko dobrih 14 dni pred začetkom nove sezone ocenila trenutno stanje svojih ekip. Domačini so dobro pričeli tekmo in povedli 14:11. Kljub dvema igralcema več pa varovancem trenerja Saše Prapotnika ni uspelo povišati prednosti. Tudi obramba gostiteljev je postajala vse bolj luknjičasta. Tako je do odmora solidno sestavljena ekipa Vidovca rezultat izenačila na 18:18. V 1. polčasu je na desnem krilu Jeruzalema blestel Jan Gregorc, ki je do odhoda na odmor mrežo Vidovca zatresel kar 9 krat.
V	nadaljevanju je prednost enih in drugih znašala največ dva zadetka. V dramatičnem zaključku je Zoran Jeftic Vidovec zadel za vodstvo 33:34. Ormožanom je ostalo do konca tekme 24 sekund in igralec več v polju, vendar je sicer solidni Jaka Špiljak storil prekršek v napadu in zapravil priložnost za pravični remi.
V	petek ob 19. uri se bosta isti ekipi pomerili v Vidovcu.
Jeruzalem - Gorica 36:28 (16:14)
JERUZALEM: Belec (+ 9), Žuran (+ 8); Mavrič 1, Deržič, Ogorelc 2, Rajšp 3, Bogadi 8, Žmavc 2, Radujkovic 1, Čudič 2 (1), Špiljak 4, Mesaric 5, Gregorc 4, Topolovec, Ši-šmanovič 4, R. Cvetko 1 (1). Trener: Saša Prapotnik.
Jeruzalem je proti hrvaškemu 1.
A-ligašu odigral svojo četrto pripravljalno tekmo in po solidni igri še četrtič slavil. Dobrih 25 minut je bil rezultat izenačen (12:12), v zaključku prvega dela pa je Ormožanom uspel pobeg na + 3, 15:12. Četa trenerja Saše Prapotnika prednosti več ni izpustila iz svojih rok, z dobro igro v obrambi je celo povišala prednost na + 9, 30:21. V zadnjih desetih minutah so priložnost za igro dobili mladinci in kadeti ter se podobno kot njihovi klubski kolegi predstavili v solidni luči. Zaradi poškodb za Jeruzalem nista nastopila Anže Kljajič in Matej Hebar, ki se ubada s poškodbo ramena. Tekmo sta sodila Drago Ocvirk in Miran Štrigl.
UK
Velika Nedelja Carrera Optyl -Medimurje 32:27 (14:13)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 5, Hržič 1, Kaučič 1, Bombek, Bezjak, Moravec, Bračuč 3, Šerod, Ivančič 11, M. Špindler 2, Tušak, Lorenčič, Meško 3, Hojžar 1, T. Špindler 5, K. Prejac, T. Prejac. Trener: Bojan Munda.
Rokometaši iz Velike Nedelje so odigrali svoje tretjo pripravljalno srečanje in prvič zmagali. Tudi tokrat niso nastopili v kompletni sestavi, saj trener Bojan Munda ni mogel računati na Jakoba Majcna, Matjaža Hanželiča, Mitjo Horvata in Dejana Veselka. V prvem polčasu je bila igra dokaj enakovredna, vendar so ves čas vodili domačini. Gostom je pred odhodom na odmor uspelo zmanjšati vodstvo na samo zadetek zaostanka.
V nadaljevanju so se domačini razigrali in brez večjih težav premagali goste iz sosednje Hrvaške. Pri domačih se je strelsko odlikoval Dejan Ivančič, ki je 11-krat zadel v polno.
DK
Rekreacija
V Njivercah se pripravljajo na športni teden
V športnem društvu Nji-verce, ki deluje šele dobrih šest let, se pripravljajo na aktivnosti ob športnem tednu, ki ga bodo izvedli v zadnjih počitniških dneh, od ponedeljka, 27., do petka, 31. avgusta.
Kot je pojasnil predsednik športnega društva Matej Novak, je med njihovimi aktivnostmi v letošnjem letu izstopala odlična izvedba prvomajskega srečanja, ki so ga pripravili na predvečer mednarodnega delavskega praznika v sodelovanju s krajevnim odborom Njiverce in je bilo zelo dobro obiskano. Mladi in zagnani člani športnega društva Njiverce, ki šteje okoli 50 članov, so tudi v času poletnih počitnic skrbeli za šport in rekreacijo; poleg rednih treningov in občasnih športnih srečanj tudi letos pripravljajo tradicionalni športni teden za otroke, na katerem
bodo s pomočjo mentorjev in športnih animatorjev poskrbeli za aktivno preživljanje prostega časa razigranih mladih počitnikarjev.
Na športne aktivnosti, ki jih bodo izvajali na igrišču v Njiver-cah od ponedeljka, 27., do petka, 31. avgusta, med 9. in 12. uro vabijo vse otroke, stare od 6 do 15 let. Športna animatorka Anja Rajher je povedala, da se bodo prvi dan, v ponedeljek, posvetili nogometu, v torek košarki, v sredo bodo opravili pohod do lovskega doma na Hajdini, kjer jih čaka presenečenje, v četrtek se bodo posvetili izvajanju odbojke in spretnostnemu poligonu, zadnji dan pa bodo izvedli zaključna tekmovanja v nogometu, košarki in odbojki. Za vse dodatne informacije in prijave je na voljo Anja Rajher, telefon 051 689 321, ali na elektronski naslov anja.sr@gmail.com.
OM
Foto: M. Ozmec
Organizatorji pričakujejo, da bo udeležba mladih Njiverčanov v aktivnostih športnega tedna številna, vsaj taka, kot je bila lani (na posnetku).
Planinski kotiček
Mala Mojstrovka (2332 m) - Slemenova špica (1909 m)
Sobota, 8. septembra
Ob peti uri zjutraj se zberemo na parkirišču pod gradom. Pot nas bo vodila na gorski prelaz Vršič. Dolgo gorsko pregrado zaključuje Mala Mojstrovka. Zraven nje - kot »zadnji« vrh nad Vratci (1799 m) in Vršičem (1611 m) - je Šitna glava z 2087 m. Ne bomo mu delali »krivice«, ampak se bomo kljub njegovi vabljivosti brezpotja podali proti Mali Mojstrovki. Severne stene teh gora so strme in prepadne. Trentar Ivan Vertelj - Hanza ima zasluge, da se bomo podali na vrh po zavarovani, a zahtevni poti razgledne Mojstrovke. Hanza je eden izmed legendarnih trentarskih vodnikov, ki so prvopristopnikom konec 19. stoletja pomagali osvajati vrhove Julijcev.
Slabo uro hoje je do vstopa v zahtevni del plezalne Hanzove poti. Mi se bomo podali proti Slemenu in bližnjemu vrhu Slemenova špica, ki nudi edinstven pogled na »kralja gora«, Jalovec, in bližnje Ponce.
Vrnili se bomo do vstopa Hanzove poti in sledilo bo prijetno plezanje ob jeklenicah in po klinih s police na polico. Najlepši del je nedvomno izpostavljena polica tik pred koncem, pod katero je prepadna stena prav do dna. Do vrha nas loči še nekaj lažjega plezanja, kjer se nam odpre širok razgled na osrednji del Julijskih Alp od Jalovca in mogočnega Mangarta na zahodu prek Špika, Škrlatice in njenih sosedov do bližnjega Prisojnika, Razora in najvišjega med njimi - Triglava.
Sestopili bomo po južni strani gore, ki je precej gruščnat, proti škr-bini v Grebencu. Seveda pa vmes ne manjka lepih skalnih plošč.
Oprema: potrebna je popolna oprema za visokogorje, plezalni komplet, čelada, visoki planinski čevlji, vetrovka, kapa, pohodne palice, sončna očala, krema proti UV-žarkom, rezervna oblačila ...
Stroški izleta so cca 28 evrov (prevoz ... - odvisno od števila udeležencev)!
Hrana je iz nahrbtnika ali na kateri izmed koč na Vršiču. Predvidena hoja bo med 5 in 7 ur z vmesnimi postanki in občudovanjem narave s cvetličnimi aranžmaji na Slemenu in s točke, od koder je verjetno največkrat upodobljen »kralj gora«, Jalovec.
V primeru, da se bodo izleta udeležili pohodniki, ki se ne bi podali na vrh zahtevne Mojstrovke, si bodo lahko privoščili sprehod po obširni planini ali pa se povzpeli po lažji in nekoliko manj zahtevno poti na Malo Mojstrovko.
Prijave sprejemamo do torka, 4. septembra, na sedežu PD Ptuj. Vse potrebne informacije so na voljo v pisarni društva in na GSM: 041 237 010. Ne pozabimo na veljavne osebne dokumente (osebna, planinska, zdravstvena izkaznica ...).
Domov se vrnemo med 20. in 21. uro. Izlet vodi Miran Ritonja s sovodniki.
Boks • Dejan Zavec
■k I	v	■	■	■■■
Dejan ze na okrevanju po operaciji
Dejan Zavec bi se moral po prvotnem scenariju v soboto, 25. 8., v Berlinu pomeriti z Uz-bekistancem Šerzodbekom Alimjanovom, kar bi bil njegov 36. profesionalni dvoboj. A do njega ni prišlo, saj je med pripravami v levem komolcu ponovno začutil bolečine, ki so ga na koncu privedle na operacijsko mizo (podoben poseg je enkrat že prestal). V torek ga je tako v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru že operiral dr. Oskar Zupanc.
»Operacija je po mnenju zdravnikov uspela, zato optimistično gledam v prihodnost. Z brušenjem poškodovanega komolca in odkrušenimi delci je
imel zdravnik precej dela. Seveda sem vesel, da bodo bolečine za mano in da se bom lahko po okrevanju posvetil treningom.« je kratko povedal Dejan, ki bo po predvidevanjih zdravnikov za rehabilitacijo potreboval približno dva meseca. »Sicer je čas okrevanja še daljši, vendar ga lahko zaradi naprednih metod operacije in tudi rehabilitacije delno skrajšajo. Potem pa novim dvobojem naproti,« je optimistično zaključil Dejan, ki se v soboto odpravlja v Berlin, kjer bo stiskal pesti za klubskega kolega Roberta Stieglitza, ki bo branil naslov svetovnega prvaka v srednji kategoriji po verziji WBO.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec je v torek uspešno prestal operacijo komolca.
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Zelo uspešen vikend kolesarjev Perutnine
Mladi kolesarji Perutnine Ptuj so bili po kratkem zatišju minuli konec tedna ponovno zelo aktivni, obenem pa so na dirkah, kjer so nastopili, posegli pa zelo visokih mestih. Letos smo že navajeni, da nas KK Perutnina Ptuj - ki letos sicer nastopa le z mlajšimi selekcijami - razvaja z uspehi.
Manuel Bedenik dr-Zavni prvak v vzponu na Vojsko
V soboto je Kolesarski klub Sloga 1902 iz Idrije organiziral gorsko državno prvenstvo za člane, U-23, mladince in mlajše mladince tako v moški kot ženski kategoriji. V kategoriji mlajših mladincev je bila najvišja stopnička rezervirana za člana Perutnine Ptuj Manuela Bredenika, ki je prvi pripeljal na Vojsko nad Idrijo. Za vzpon na 9,3 km dolgo Vojskarsko planoto je porabil 26 minut in 35 sekund ter kar za 22 sekund ugnal vse tekmece, obenem pa dokazal, da se razvija v odličnega hribolazca, čeprav je letos nekajkrat presenetil s svojo vsestranskostjo. Uspeh Bede-nika sta z 8. in 9. mestom dopolnila njegova klubska kolega Mitja Serdinšek in Alen Plajn-šek. Odlični ptujski kolesar je tako slavil kljub utrujenosti, saj je v tednu pred vzponom na Vojsko skupaj s Serdinškom kolesaril v Avstriji, kjer je branil barve slovenske reprezentance. V konkurenci mladincev je bil član ptujskega kolesarskega kluba Sašo Mikolič 15.
Dve zmagi v Ivanic Gradu
Počitka pa za kolesarje iz Ptuja ni bilo niti v nedeljo, ko so se udeležili že 42. Memo-riala Stjepana Grgca na Hrvaškem. Tudi tokrat se je končalo po željah strategov kluba, saj je Perutnina Ptuj dosegla dve zmagi. V selekciji mladincev je največ znanja pokazal repre-zentant Mitja Serdinšek in tako unovčil odlično formo. Na dirki, ki je bila dolga 54,6 km, je na približno 10 km glavnini pobegnila skupina štirih kolesarjev, ki so imeli med dirko največjo prednost okrog treh minut in pol. Složno so narekovali tempo, pri zadnjih 10 km
Luka Sagadin (KK Perutnina Ptuj) in .
Foto: Marjan Keiner
Serdinšek in Bedenik v reprezentanci
Kolesarji slovenske reprezentance v kategoriji mlajših mladincev so se od 12. do 17. avgusta merili na eni najmočnejših dirk v Evropi v tej kategoriji, imenovani 27. Int. Asko Radjugendtour 2012, ki je potekala v okolici avstrijskega Dunaja. Slovenske barve so zastopali Žan Jerkič, Kristjan Kumar, Luka Pajek, Matic Veber ter člana KK Perutnina Ptuj Manuel Bedenik ter Mitja Serdinšek. Dirka je imela prolog in štiri etape. Po prologu, ki so ga vsi naši fantje odpeljali zelo dobro, je Slovenija celo vodila v ekipni razvrstitvi. V 1. in 2. etapi so člani slovenske ekipe prišli v cilj v glavnini. V 3. etapi, ki je bila zelo hitra, pa je imel Mitja Serdinšek obilo smole, saj je padel ter zaostal, ostali pa so v cilj prikolesarili v glavnini. V 4., zadnji in obenem najtežji etapi je z begom poskušal prav član Perutnine Ptuj Serdinšek, vendar pa je bil beg neuspešen. Skupno je bila Slovenija zelo dobra 5., svoje pa sta, čeprav nista bila v ospredju, dodala tudi člana Perutnine Ptuj.
Foto: Marjan Kelner
... Mitja Serdinšek (KK Perutnina Ptuj) sta v svojih starostnih kategorijah zmagala v Ivanic Gradu.
pa je začel taktizirati hrvaški reprezentant Kristič, kar pa se mu je maščevalo in je na kon-
cu zasedel 2. mesto, saj je bil odlični Serdinšek pač boljši. Uspeh slovenskega moštva sta
med 46 nastopajočimi kolesarji dopolnila še Mitja Mohorko z 8. in Aleš Korpar s 14. mestom.
V Ivanic Gradu pa so bili uspešni tudi dečki, ki so startali skupaj, vse tri kategorije pa so tako morale prevoziti 21,6 km oz. dva kroga po 10,8 km. Pričakovano, glede na to da je letos praktično nepremagljiv, je v kategoriji dečkov B slavil Luka Sagadin, ki je svoje delo opravil tako suvereno, da je zmagal tudi absolutno med dečki. Njegova prevlada na dirkah je letos tako nepremagljiva, da vse skupaj izgleda zelo monotono za ostale tekmovalce, saj jim povečini ostaja le boj za 2. mesto. Zelo dobro je v kategoriji dečkov B nastopil tudi Jernej Paj, ki je bil 5., Jan Medved pa 10. Odlično so pedale vrteli tudi dečki A, pri katerih je bil član KK Perutnina Ptuj Luka Kramberger 4., Tim Roškar pa 6. Pri najmlajših je 10. mesto zasedel Žan Ljubec.
tp
Nogomet • 1. liga MNZ Ptuj
Kdo v Super ligo
Ta konec tedna se bo pričelo tekmovanje v 1. ligi MNZ Ptuj (1. razred). V primerjavi z minulim tekmovalnim letom bo liga štela enajst klubov, odigranih pa bo 22 krogov. Kar nekaj ekip lahko računa na napredovanje v višji rang tekmovanja in imajo z igranjem v tej ligi bogate izkušnje. Videm, Apače, Skorba, Rogoznica in Gorišnica so ekipe, ki bi lahko računale na visoka mesta, preseneti pa lahko še kdo, predvsem novinca Tržec in Majšperk. V prvoligaško konkurenco se vračajo Markovci, ki bodo neugoden tekmec vsakomur. Cilji na začetku prvenstva so pri vseh vedno visoki, vendar vsi na koncu ne bodo zadovoljni.
Ustanovitev Super lige naj bi povečala zanimanje za nogomet na območju MNZ Ptuj tudi v 1. in 2. ligi MNZ Ptuj, zato bo to velika preizkušnja za vse.
Dejan Lendero - predsednik NK Apače: »Mnenja sem, da smo se dobro pripravljali. Naši cilji v prihajajočem prvenstvu so visoki, srečanja pa
bi znala biti zanimiva in dobro obiskana, saj je kar nekaj klubov v naši bližini.«
Marko Žerak - predsednik NK Lovrenc: »Minula sezona ni bila najboljša in ne bi želeli, da se to letos ponovi. Startali smo z novim trenerjem in nekaj okrepitvami. Naš osnovni cilj je obstanek v ligi, kar pa bi bilo nad tem, pa bo toliko bolje.«
Igor Levstik - trener Trž-ca: »Osnovni cilj je, da se ne bi borili za obstanek; tega bi si radi zagotovili veliko pred koncem. To bi pomenilo, da sezona ne bi bila tako stresna kot minula, ko smo se do zadnje sekunde borili za naslov prvaka. Ob tem pa obstaja želja, da bi Tržec dolgoročno igral v tej ligi.«
Miran Klajderič - trener Markovcev: »Naše priprave so bile usmerjene v to, da čim bolje pripravljeni pričakamo prvenstvo. Naše želje oziroma ambicije so usmerjene v obstanek in upam, da bomo pri tem uspešni.«
Gorazd Ladinek - pred-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Tržca in Majšperka so novinci v 1. ligi MNZ Ptuj, oboji si v osnovi želijo obstanka v ligi.
sednik NK Majšperk: »Želje v našem klubu so zelo enostavne: da bi dobro igrali. Ob tem imamo cilj, da ostanemo v ligi. Smo še mlad kolektiv in
si bomo nabirali izkušnje. Tekmovanje bo vsekakor zelo zanimivo, saj bo veliko lokalnih derbijev.«
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
1. SML
REZULTATI 2. KROGA: Maribor - Aluminij 1:1, Gummi Miral Jarenina - Krka 1:3, HIT Gorica -NOGA Triglav 3:1, Olimpija - Celje 1:0, IB Interblock - Bravo Publikum 1:1, Šampion Celje - Domžale 0:2, Mura 05 - Rudar Velenje 3:1, Koper - Jadran Dekani 2:0 REZULTATI 3. KROGA: Aluminij
-	Koper 0:1, Celje - HIT Gorica 0:4, Krka - Maribor 1:3, Domžale
-	IB Interblock 3:1, Bravo Publikum - Olimpija 2:1, Rudar Velenje
-	Šampion Celje 3:1, Jadran Dekani - Mura 05 3:1, NOGA Triglav -Gummi Miral Jarenina 0:1
1.	HOT GORICA
2.	DOMŽALE
3.	KOPER
4.	MARIBOR
3	0 0	9:1	9
3	0 0	7:2	9
3	0 0	4:0	9
2	10	8:3	7
5. BRAVO PUBLIK. 3 2 1 0 6:3 7 3 2 0 1 4:3 6
6.	OLIMPIJA 3
7.	ALUMINIJ 3
8.	IB INTERBLOCK 3
9.	MURA 05 3
10.	RUDAR (V) 3
11.	KRKA 3
12.	JAD. DEKANI 3
13.	G. M. JARENINA 3
14.	NOGA TRIGLAV 3
15.	ŠAMP. CELJE 3
16.	CELJE 3
1 1 1 4:3	4 1 1 1 5:6 4 1 0 2 5:6 3
1 0 2 4:5	3 4:6 3 4:6 3
1 0 2 3:7	3 0 0 3 2:6 0 2:8 0 2:8 0
Foto: Črtomir Goznik
Mladi nogometaši Kopra (rumeni dresi) so v sredo iz Kidričevega odnesli celoten izkupiček: slavili so mladinci in kadeti (na fotografiji).
1 0 2 1 0 2
0 0 3 0 0 3
ALUMINIJ - KOPER 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Smrtnik (58.). ALUMINIJ: Cvetič, Legčevič (Brence), Kajtna, Dvoršak - Špe-har, Cafuta, Sagadin, Kirič (Planin-šek), Ž. Špehonja (Zečevič), Dam-še, Vindiš, Petek (Vujisič). Trener: Bojan Špehonja.
1. SKL
1. DOMŽALE 3	3	0	0	17:2	9
2. KOPER 3	3	0	0	10:2	9
3. MARIBOR 3	3	0	0	5:0	9
4. IB INTERBLOCK 3	2	0	1	8:6	6
5. HIT GORICA 3	2	0	1	6:4	6
6. BRAVO PUBLIK. 3	2	0	1	5:3	6
7. KRKA 3	2	0	1	3:1	6
8. JADRAN DEKANI 3	2	0	1	5:4	6
9. RUDAR VELENJE 3	1	1	1	4:3	4
10. NOGA TRIGLAV 3	1	1	1	6:6	4
11. CELJE 3	1	0	2	5:6	3
12. OLIMPIJA 3	0	1	2	1:3	1
13. ŠAMP. CELJE 3	0	1	2	1:7	1
14. ALUMINIJ 3	0	0	3	2:8	0
15. FERK JARENINA3	3	0	0	1:8	0
16. MURA 05 3	0	0	3	1:17	0
0:4, Žalec - Maribor 0:13, Nš R. Koren Dravograd - Mura 05 0:4, Celje - Nissan Ferk Jarenina 4:2, Rudar Velenje - Ljutomer 18:0
1.	RUDAR VELENJE 3
2.	MURA 05 3
3.	ŠAMPION CELJE 3
REZULTATI 2. KROGA: Maribor
-	Aluminij 1:0. Nissan Ferk Jarenina - Krka 0:2, HIT Gorica - NOGA Triglav 4:2, Olimpija - Celje 0:1, IB Interblock - Bravo Publikum 3:1, Šampion Celje - Domžale 1:4, Mura 05 - Rudar Velenje 1:3, Koper - Jadran Dekani 3:0
REZULTATI 3. KROGA: Aluminij
-	Koper 1:5, Celje - HIT Gorica 1:2, Krka - Maribor 0:1, Domžale - IB Interblock 2:1, Bravo Publikum - Olimpija 1:0, Šampion Celje - Rudar Velenje 0:0, Jadran Dekani - Mura 05 3:0, NOGA Triglav - Nissan Ferk Jarenina 3:1.
ALUMINIJ - KOPER 1:5 (1:3)
STRELCI: 0:1 Mesarič (4., avto-gol), 0:2 Bartulovič (11.), 0:3 Bar-tulovič (26.), 1:3 Vrbanec (27.), 1:4 Nikolič (71.), 1:5 Bartulovič (73.).
ALUMINIJ: Janžekovič, Šoštarič (Gale), Novačan (Zorec), Ahec, Bela, Mesarič (Brodnjak), Pinta-rič (Knez), Rogina, Novak (Ornik), Vrbanec, Dobaj. Trener: Tomislav Grbavac.
Liga U - 14 vzhod
REZULTATI 3. KROGA: Aluminij -Pobrežje 2:2, Krško - NŠ Poli Drava 2:0, Železničar - Farmtech Veržej
4.	CELJE
5.	KRŠKO
6.	ALUMINIJ
7.	MARIBOR
8.	POBREŽJE
9.	FARM. VERŽEJ
10.	DRAVOGRAD
11.	LJUTOMER
12.	NŠ POLI DRAVA 3
13.	FERK JARENINA 2
14.	KOV. TEZNO 2
15.	ŽALEC 2
16.	ŽELEZNIČAR 3
2	1	0
2	1	0
2	1	0
2	0	0
2	0	1
1 2	0
1 1	0
1 1	1
1 1	1
1 1	1
1 0	1
0 1	2
0 0	2
0 0	2
0 0	2
0 0	3
21:2 19:2 15:3 10:3 8:3 5:2 13:0 7:5 7:7 4:7 2:18 2:9 2:7 1:8 0:15 1:26
7
ALUMINIJ - POBREZJE 2:2
(1:1)
STRELCI: 1:0 Bohak (21.). 1:1, Ramot (35.), 2:1 Panikvar (45.), 2:2 Žižek (46.).
ALUMINIJ: Ponudič, Koser (Munda), Kaisesberger, Bračič, Lončarič, Hliš (Dobnik), Krivec, Elšnik, Panikvar, Petrovič, Bohak (Milič). Trener: Borut Kolar.
KRŠKO - NŠ POLI DRAVA 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Ribič (35.), 2:0 Kneževič (44.).
NŠ POLI DRAVA: Ž. Pivko, Maj-cen-Kostič, Brumen, Murko, Irgl, Mesarič (Šoštarič), A. Pivko, Love-njak, Furjan (Prelog, Vajda), Cesar, Kramberger.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA - SOBOTA 20.00: Celje - Maribor, Domžale -Rudar Velenje; NEDELJA 17.00: Aluminij - Olimpija, Triglav - Gorica; NEDELJA 20.00: Luka Koper - Mura 05
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 4. KROGA - PETEK 20.00: Zavrč - Kalcer Radomlje; SOBOTA 17.00: Roltek Dob - Krka; NEDELJA 17.00: Bela krajina -Dravinja Kostroj, Krško - Šmartno 1928, Šampion Celje - Garmin Šenčur
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 1. KROGA - SOBOTA 17.30: Kovinar Štore - Farmtech Ve-žej, Malečnik - Agroservis Beltinci, Čarda Martjanci - Grad, Ljutomer - Zreče: NEDELJA 10.30: Rakičan - Koroška Dravograd: NEDELJA 17.30: Odranci - AHA EMMI Bistrica, Tromejnik G Sukič - Šmarje pri Jelšah
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
4. KROG: Mura 05 - Aluminij (sobota 17.30)
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
4. KROG: Mura 05 - Aluminij (sobota 15.30)
LIGA U-14 VZHOD
4. KROG: Farmtech Veržej - NŠ Poli Drava Ptuj (sobota 11.00), Šampion Celje - Aluminij (sobota 17.30)
1. SLOVENSKA ZENSKA NOGOMETNA LIGA
1. KROG: Krka - ŽNK Dornava (sobota 17.00)
SUPER LIGA MNZ PTUJ
PARI 2. KROGA - SOBOTA 17.00: Boč Poljčane - NŠ Poli Drava Ptuj, Središče - Carrera Optyl Ormož, Oplotnica - Bukovci; NEDELJA 17.00: Stojnci - Hajdina, Podvinci Betonarna Kuhar - 1A Avto Gerečja vas
1. LIGA MNZ PTUJ
PARI 1. KROGA - SOBOTA 17.00: Apače - Majšperk, Tržec -Markovci, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Gorišnica, Rogoznica -Lovrenc: NEDELJA 10.20: Skorba - Videm
VETERANI 35
PARI 1. KROGA - PETEK 18.00: Boč - Videm, Skorba -Apače - Cirkulane, Pohorje Oplotnica - Borovci
Grajena,
20. MEMORIAL ROMANA KRAJNCA V GRAJENI
V	nedeljo, 26. avgusta, ob 13.30 bo na Grajeni 20. memorial Romana Krajnca. Gre za turnir v spomin na preminulega nogometaša ŠD Grajena. Letos bodo prvič nastopale veteranske ekipe: poleg domače ekipe Grajene bodo nastopile še veteranske ekipe Apač, Podvincev in Gorišnice. Vljudno vabljeni!
Karting • Dirka v Hajdošah
V	soboto, 25. avgusta, bo na kartodromu v Hajdošah potekala 8. dirka za državno in pokalno prvenstvo v kartingu, ki ga bo organiziralo AMD Ptuj. Predfinalne vožnje bodo na sporedu od 12. uri, finalne pa ob 14.30.
Slovenski kasaški derbi v Ljutomeru
Na hipodromu v Ljutomeru, zibelki konjeniškega športa, bo v nedeljo, 26. 8., vrhunec letošnje kasaške sezone. V sklopu velikih kasaške prireditve bodo odpeljali tudi najprestižnejšo dirko vsakega kasača - državno prvenstvo štiriletnih konj. Na sporedu bo namreč slovenski kasaški derbi, že 22. po vrsti v samostojni državi. Pomerilo se bo dvanajst kasačev; osem si jih je svoj nastop zagotovilo na julijskih kvalifikacijah v Ljubljani, še štirje pa so na dirko bili uvrščeni po najboljšem kilometrskem času.
Na 2600 metrov dolgo stezo se bodo podali Jerry Lou GJ (Roman Jerovšek, Komenda), Prior Right (Slavko Franko, Šentjernej), Disa BJ (Matej Osolnik, Krim), Patricia MP (Milan Prašnikar), Sun Naglo OM (Janez Hrovat, oba Ljubljana) ter sedmerica članov KK Ljutomer: Florko (Darko Sodec), Inerra (Mirko Šonaja), Melissa (Janko Sagaj), Leo Gerd (Dejan Jureš), Isar (Primož Slavič), Florida (Jože Sagaj ml.) in Apolis (Jernej Slavič). Strokovnjaki menijo, da imajo največ možnosti za zmago Jerry Lou GJ, Inerra, Florko in Apolis. Od derbija, kjer nagradni sklad znaša 9100 evrov, si veliko obetajo tudi Ljutomerčani, saj lovorike v največji rejski dirki niso osvojili že od leta 2008, ko je slavil Dawson MS z Markom Slavi-čem. Konjeniški praznik v Prlekiji se bo pričel ob 14.00, derbi pa bo na sporedu ob 16.15.
DK, JM, NŠ
7
7
6
6
5
4
4
4
4
3
1
0
0
0
0
Borilni športi • K1
Petjeju v Portorožu profesionalna zmaga
Sodnik v ringu je Samu Petjeju (Muay Thai Gym Ptuj) po borbi v Portorožu dvignil roke v zrak.
Minulo soboto so organizatorji v Portorožu pripravili pravi borilni spektakel z imenom Admiral Markets Fight Night. Na njem je imel svojega tekmovalca, Sama Petjeja, tudi Klub tajskega boksa Ptuj, Muay Thai Gym Ptuj. Gre za izkušenega borca, ki ima za seboj že 41 dvobojev, izmed katerih jih je 17 profesionalnih.
V Portorožu se je v kategoriji do 70 kilogramov meril z italijanski tekmecem Fabiom Di Marcom. Profesionalni dvoboj je potekal po pravilih K1, Samo Petje pa je gladko slavil z soglasno sodniško odločitvijo 3:0. Potek dvoboja nam je glavni trener ptujskega kluba Matjaž Tomažin opisal takole: »Fanta sta sedaj merila moči že drugič, saj sta se prvič borila pred dvema letoma - tudi takrat je slavil Petje. Tako smo tekmeca že poznali od prej in se tudi v drugo dobro pripravili nanj. Tudi tokrat ga nikakor nismo podcenjevali, saj gre za dobrega tekmovalca, ki ima že precej izkušenj. Za seboj ima okoli 40 dvobojev in se ne predaja do zadnjih atomov moči.
Dvoboj je bil eden od najatraktivnejših na tem dogodku, saj sta fanta prikazala odlično in čvrsto borbo. Petje je v prvi rundi prevladoval in Italijana dvakrat poslal s krošejem na tla, vendar se ta ni predal in je nadaljeval borbo. Tudi v drugi rundi je bil Petje za odtenek boljši, v tretji pa sta oba borca iz sebe iztisnila zadnje atome moči. Petje je borbo pripeljal do konca z zmago v svojo korist.«
S to borbo je Samo Petje pokazal, da je v dobri formi in da so za njim odlične priprave za nastop na svetovnem prvenstvu v tajskem boksu. Ob njem bo barve ptujskega kluba tajskega boksa Muay Thai Gym zastopal naš najboljši tekmovalec zadnji let Tadej Toplak. Tudi on se je za nastop v Rusiji, na katerega borca odpotujeta 4. septembra, v zadnjem obdobju intenzivno pripravljal in po tiho se od obeh - če bosta imela nekaj sreče v žrebu in predvsem če bosta zdrava - lahko pričakuje tudi kakšna osvojena medalja.
David Breznik
Podlehnik • Uspel drugi padalski turnir
Odločali so centimetri
Na podlehniškem jezeru je bilo prejšnjo soboto in nedeljo moč videti odlične in neverjetno natančne doskoke najboljših padalcev; skupno jih je na drugem padalskem turnirju za pokal občine Podlehnik tekmovalo 18 iz štirih ekip. O zmagovalcu je odločal -centimeter ...
Letošnjega tekmovanja v skokih s padalom na ciljno točko sredi lesenega splava na podlehniškem jezeru se je sicer udeležilo nekaj manj od napovedanih oziroma pričakovanih ekip - zaradi dopustov ni bilo padalske ekipe iz Avstrije in Italije, prišle pa so štiričlanska ekipa iz Bosne in Hercegovine (AK Prijedor), petčlanska ekipa iz Hrvaške (PC Croatia) ter dve ekipi (ena štiri- in druga petčlanska) ptujskih padalcev (AK Ptuj 1 in AK Ptuj 2). Padalci so v soboto preko dneva opravili šest skokov, v nedeljo pa še zaključna dva. Najboljši med njimi so bili v doskokih na splav neverjetno natančni, sicer pa so prav vsi padalci iz vseh ekip letos uspešno dosko-čili na ciljno blazino na splavu, tako da ni bilo videti niti enega ponesrečenega skoka bodisi v vodo bodisi na nasip jezera kot lani.
Tudi končni rezultati so pokazali, da so razlike med najboljšimi minimalne. Ekipa sodnikov, ki so jo sestavljali Stanko Čuš, Milan Kramberger in Branko Pukšič (na splavu) ter Janez Vidovič in Miro Vindiš na vremenski postaji, nikakor ni imela lahkega dela. Končna razvrstitev pa je bila naslednja: posamično je zmagal padalec Draško Lajič iz AK Prijedor z le
13	kazenskimi točkami v vseh serijah, kar pomeni, da je v povprečju ciljno točko doskoka zgrešil le za borih 1,6 centimetra! Tik za njim, s praktično enakim povprečnim odmikom od ciljne točke pri doskoku in s
14	kazenskimi točkami, je drugo mesto osvojil Boris Janžeko-vič iz AK Ptuj 1, tretji pa je bil z

TURNIR V TENISU - pari * STREETBALL košarkarski turnir trojk ■ HOKEJ NA ROLERJIH
predstavitev, delavnica,Tekme ■ FOTOORIENTACIJA po mestnih ulicah -SPINNING - vadba na stacionarnih kolesih ODBOJKA NA MIVKI ■ PREDSTAVITVE DEJAVNOSTI ptujskih klubov, društev in zavodov • MINI OLIMPIJADA za otroke ptujskih vrtcev • MALI NOGOMET navijačev velikih evropskih klubov -TEST HOJE na 2 km * NORDIJSKA HOJA • ANIMACIJA ZA OTROKE• VOŽNJA Z GOKARTI • PREDSTAVITVE DEJAVNOSTI ptujskih klubov, društev in zavodov ■ TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA DEKLICE od 10 do 16 let • ROKOMET NEKOČ - tekma • MALI NOGOMET-tekme med politiki,gospodarstvenrki,novinarji,športniki"ZUMBA REKORD
Informacije: ZAVOD ZA S PO RT PTUJ.Čučkova ulica 7, Ptuj, T: 02 787 76 30, www.sport-ptuj.si
Razlike med najboljšim tremi padalci v skokih na ciljno točko na splavu sredi podlehniškega jezera so bile minimalne, odločali so centimetri ...
Najbolje uvrščene ekipe padalcev: AK Ptuj 1 (prvo mesto), PC Croatia (drugo mesto) in AK Prijedor iz BiH (tretje mesto) s sodniško ekipo.
18 kazenskimi točkami Damir Sadetič iz PK Croatia.
Ekipno je zmagovalni pokal letošnjega turnirja s 140 točkami osvojila ekipa padalcev AK Ptuj 1 v sestavi Peter Balta, Boris Janžekovič, Gorazd Vin-diš, Aleksander Čuš in Tonček Gregorčič, ki sicer velja tudi za šesto najboljšo ekipo padalcev na svetu. Drugo mesto je osvojila ekipa PK Croatia z 275 točkami, tretji pa so bili padalci iz AK Prijedor z 291 točkami.
Obiskovalci dvodnevnega padalskega turnirja so si poleg atraktivnih skokov padalcev z višine 1000 metrov lahko ogledali še predstavitev Peugeoto-vih vozil iz avtohiše Toplak, letalske modele sekcije modelarjev AK Ptuj, prodajni program
Honde iz ptujskega podjetja Navigator ter se popeljali z njihovimi motornimi čolni po jezeru, pogumnejši pa so lahko preizkusili tudi temperaturo vode v jezeru, ki je adrenalinske navdušence na vlečnih blazinah za dirjajočimi čolni prav lepo ohladila ... Spet tisti, ki jih ni premamila ohladitev v vodi, so se lahko z balonom grajenskega kluba Oblak popeljali pod nebo in dogajanje na jezeru opazovali iz višine.
Pobudnik oživitve padalskih skokov na podlehniške jezeru, tamkajšnji župan Marko Mau-čič, je po uspelem tekmovanju povedal: „Moram reči, da sem zadovoljen tako z izvedbo padalskih skokov kot z obiskom. Vsekakor gre velika zahvala
vsem, ki so sodelovali in tudi pomagali na tej prireditvi. Bilo je zelo zanimivo, ves čas. Dejstvo je, da je lokacija ribnika izjemno zanimiva z rekreativnega, športnega in turističnega vidika. Je pa tudi veliko premalo izkoriščena lokacija glede na vse možnosti, ki jih ponuja. To bomo v prihodnje gotovo spremenili, tudi tako, da se bo na tem območju odvijalo več prireditev, dogodkov. Brez dvoma pa bomo padalski turnir za pokal občine Podlehnik skupaj z AK Ptuj organizirali tudi naslednje leto, le da bo termin turnirja najverjetneje junija, da se bo tekmovanja udeležilo čimveč padalcev!"
SM
18. Ptujski športni vikend 2012 v novi podobi
Letošnji že 18. Ptujski športni vikend, ki bo potekal v terminu od 7. do 9. septembra 2012, bo letos zaživel v povsem novi grafični podobi, prav tako pa tudi v novi organizacijski obliki. Velika večina športno-rekreativnih prireditev se bo namreč odvijala na Mestnem stadionu na Ptuju, kjer bomo za šport in rekreacijo izkoristili vse možne športne površine.
Za udeležence različnih starostnih kategorij (od 4 do 99 let), bodo na voljo
različne športne dejavnosti, in sicer se jih bo od petka do nedelje zvrstilo kar 17. Osrednji dogodek bo zagotovo Zumba rekord v najstarejšem slovenskem mestu, kjer bomo poskušali postaviti nov rekord po številu udeležencev skupinskega plesa zumba. Dogodek bo tudi dobrodelne narave, saj bo izkupiček namenjen družinam, ki so pomoči potrebne. Posamezne dogodke na letošnjem športnem vikendu bomo predstavili v naslednji številki Štajerskega tednika.
Foto: SM
Foto: SM
Kuharski nasveti
i
Koruza
Koruzo so v Evropi najprej gojili kot okras vrtov. Bela zelenjavna koruza je starejša in veliko manj razširjena kot rumena z veliko vitamina A. Ne glede na sorto so koruzna zrna tesno zgnetena na storžu in jih obdajajo papirju podobni ovojni listi.
Koruzo najdemo najrazličnejših velikosti, od čisto majhnih storžev do zelo velikih pisano okrasnih storžev. Kakor večinoma stročnic tudi večina sort koruze vsebuje sladkor, ki se kmalu po trganju spremeni v škrob. Zato je pri uporabi koruze zelo pomembno, da je ta sveža.
V prehrani številne sorte koruze delimo v dve poglavitni skupini: v zelenjavno ali sladko in v poljsko koruzo, ki jo v prehrani uporabljamo v poletnih mesecih, ko jo pečemo v naravi. Koruzo uporabljamo za pripravo številnih jedi, ko še ni popolnoma zrela, posebno majhno koruzo pa vložimo v storži vred in storže uporabimo tudi pri pripravi jedi. Zelenjavna koruza ima majhne koničaste storže in je znana kot pokov-ka. Kuhana zelenjavna koruza je vsestransko zelo uporabna. Kuhano prelijemo s staljenim surovim maslom in jo ponudimo kot prilogo k mesnim jedem. Lahko je ena izmed vrst solat. Kot solata je posebej okusna, če kuhano ali vloženo prelijemo z jogur-tovim solatnim prelivom. Kuhano lahko ponudimo tudi kot sladico, če jo prelijemo s karamelom.
Poljsko koruzo v prehrani svežo manj uporabljamo, veliko bolj jo uporabljamo za koruzno moko, zdrob, škrob in olje.
Iz koruzne moke lahko pripravimo dober mešani koruzni kruh, koruzne ponvič-nike in druge jedi. Od toplotnih postopkov pri pripravi zelenjavne koruze uporabljamo kuhanje in dušenje , poljsko koruzo pa tudi pečemo in dušimo. K pečeni koruzi lahko ponudimo zeliščno ali čilijevo maslo.
Kuhano zelenjavno koruzo pa lahko pripravimo tudi s številnimi dodatki. Tako jo lahko kuhamo v smetani, pogosto jo mešamo z rižem in ponudimo kot solato, prilogo ali rižoto. Pomešano s kuhanim rižem lahko obe sestavini skupaj pretlačimo in uporabimo kot osnovo za slane in sladke narastke. Slanim narastkom za boljši okus dodamo kuhano zelenjavo ali meso, sladkim narastkom pa za boljši okus dodajamo svežo ali vloženo sadje, lahko pa tudi orehe, kostanje in lešnike.
Zrela in kuhana ali dušena zrnca koruze lahko pripravimo skupaj s paradižnikovo ali smetano omako. Iz sveže zelene in rumene paprike, paradižnika in kuhane koruze pripravimo odlično mešano solato, ki jo lahko ponudimo kot uvodno jed ali kot samostojno solato za manjši prigrizek. Pazimo le, da dodatne sestavine režemo v velikosti koruznih zrnc. Iz zelenjavne koruze lahko
Vsekakor preprečimo kuž-ku, da bi si rano lizal, saj si jo bo s tem dodatno iritiral in poškodoval. Zmotno je mišljenje, da si bo kužek rano zalizal in da bo prej zacelila, če si jo liže. Resnica je ravno obratna: kužek, ki si vneto liže rano, si jo dodatno inficira in vzdraži, da ga prične skeleti in bolj si jo liže, bolj ga moti in tako je v
Solata s koruzo
pripravimo tudi okusno kremno juho. Pol kilograma koruze skuhamo in odcedimo. 2/3 kuhane koruze zmelje-mo v multipraktiku. Posebej v loncu ali kozici razpustimo 1 žlico masla, prisipamo koruzni pire in zalijemo s pol litra mleka ali poljubne mesne juhe, dobro premešamo in prilijemo še pol litra vode. Začinimo po potrebi s soljo, muškatnim orehom in po želji popramo. Ko juha zavre, prisipamo preostalo tretjino celega koruznega zrnja in kuhamo še 10 minut. Preden juho ponudimo, dodamo premešano kislo smetano in potresemo s peteršiljem.
Zrnje zelenjavne koruze pa je zelo primerna sestavina zelenjavnih enolončnic in minešter. Pri pripravi enolončnice zraven koruze uporabimo še luščen grah, fižol, krompir, čebulo, česen, por, papriko, paradižnik, panceto ali slanino, lahko tudi domačo klobaso. Enolončnico zgostimo s podmetom, lahko s svetlim prežganjem ali z nari-banim surovim krompirjem.
Iz kuhanega koruznega zrnja pa si lahko pripravimo tudi jesensko solato, ki jo pripravimo tako, da manjšo glavo zelene solate operemo in
narežemo na večje liste, prav tako operemo in narežemo na tanke rezance dve rdeči papriki in ju potresemo po narezani zeleni solati. Po solati posipamo še 30 dekagra-mov kuhane ali vložene koruze ter prelijemo s solatnim prelivom. Solatni preliv pripravimo iz enega navadnega jogurta, ki ga dobro premešamo, dodamo eno manjšo fino sesekljano čebulo, rahlo solimo in popramo ter dodamo še sesekljan peteršilj. Preliv prelijemo po solati, tik preden jo ponudimo.
Solata s koruzo
Potrebujemo: 1 malo glavo zelja, 1 paradižnik, 1 papriko, 1 korenček, 1 malo konzervo vložene koruze, 3 kolobarje vloženega ananasa; preliv: malo olja, zeliščni kis, sol, poper, mleta kumina, po želji kisla smetana.
Zelje naribamo ali narežemo na tanko, dodamo na majhne kocke narezan paradižnik, papriko, naribano korenje, prisipljemo koruzo in dodamo na majhne koščke narezan ananas. Narahlo premešamo, dodamo olje, kis, sol in ostale začimbe.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Kako ravnati, če se naš kužek poškoduje (2. del)
Rane, ki ne krvavijo in pri katerih je prizadeta koža in podkožje, lahko speremo s tekočo vodo, da rano očistimo umazanije in posprejamo s sprejem za rane, če ga seveda imamo pri roki. Rano lahko prekrijemo s tamponom iz prve pomoči v avtomobilu in prevežemo s povojem.
zaprtem krogu z vedno večjo iritirano in inficirano rano. Veliko napako storijo tudi lastniki, ki mažejo rane z medom, mlekom, oljem in podobnim. Za namene tretiranja ran obstajajo najrazličnejša mazila in spreji za rane, ki vsebujejo antibiotike, encime, v zadnjem času tudi mazila s hialuronsko kislino, ki zelo pripomore k hi-
Foto: E. Senear
trejšemu celjenju rane in regeneraciji kože in podkožja. Tudi mazila s klorheksidinom in propolisom so priporočljiva, saj delujejo izrazito aseptično. Zagotoviti, da si kužek rane ne obdeluje z jezikom, pogosto ni enostavno, saj ne upošteva naših ukazov, naj tega ne počne. Lahko se trenutno pritaji, vendar si ob prvi priložnosti, ko ga lastnik ne vidi, spet intenzivno obdeluje rano. V takih primerih je najučinkoviteje namestiti kužku zaščitni ovratnik, ki mu mehansko prepreči lizanje rane. Sprva je naš kužek nejevoljen zaradi tega, vendar se kasneje vda v usodo in se navadi nositi zaščitni ovratnik.
Celjenje rane traja najmanj 10 dni, prav toliko rabijo razne odrgnine, ekcemi in ostale težave na koži, kjer je prišlo do poškodbe povrhnjice. Kot sem omenil, lahko celjenje rane pospešimo z uporabo mazil in sprejev za rane, in če smo preprečili lizanje, bomo zadovoljni z rezultatom, saj bo po 10 do 14 dnevih vse v redu, rana zaceljena, kužek pa zdrav in vesel vnaprej. Pogosto pa se na žalost dogaja, da lastniki bodisi ne vedo ali ne upoštevajo osnovnih pravil pri oskrbi ran in tako lahko na videz majhne rane, povzročene s samo enim
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
ugrizom zoba, vodijo v težke zaplete in gnojna vnetja s septičnimi stanji in zelo dolgotrajno sanacijo rane. Prav tako vsekakor svetujem lastnikom kužkov, da imajo vedno pri sebi zraven obveznih vrečk za pobiranje iztrebkov za našim kužkom tudi elastični povoj, ki ga s pridom uporabimo v primeru, da moramo zaustaviti krvavitev zaradi poškodbe tačk. En tak povoj nam bo prihranil dramatično, panično in krvavo vožnjo našega kužka do veterinarja. V primeru poškodbe tačk z močno krvavitvijo lepo na tesno previjemo mesto krvavitve na tačkah s povojem in se mirno napotimo po pomoč do veterinarja. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Pojav koruzne bulave sneti
Na letošnjih posevkih koruze se pojavlja v večjem obsegu okužba s koruzno bulavo snetjo (Ustilago maydis). Gre z glivo, ki se po okužbi razvija najpogosteje na storžih, pa tudi na ostalih delih koruzne rastline, vključno s koreninami. Najprej opazimo majhne nabrekle bule, ki se intenzivno razvijajo. Pokrite so s srebrno sivo ovojnico, ki pa se kmalu osuši in začne pokati. Pri tem se začne prašiti črni prah.
Gliva prezimi v obliki klamidospor, ki potem kale in razvijajo promice-lij, na njem pa se razvijejo sporidiji, ki okužijo koruzo. Kot vdorna mesta za okužbo koruze so poškodbe od toče, škodljivcev ali posledic stresa rastlin zaradi suše. V letošnjem letu je posebej na prodnatih površinah koruza že v avgustu podvržena stresu zaradi pomanjkanja vlage, zato se tudi pri manj odpornih sortah pojavlja napad koruzne bulave sneti. Obramba proti njej je praktično edino setev odpornejših sort in pravilna obdelava tal zaradi ostankov rastlin.
Pojav bulave koruzne sneti je bil v Sloveniji že znan v preteklosti, posebej v sušnih letih. Tako je bil večji obseg sneti v letih 2000 in 2006. Za pridelovalce, posebej živinorejce, se pojavljajo vprašanja, ali lahko takšno koruzo silirajo, kako bo bulava snet vplivala na kvaliteto silaže in ali je silaža škodljiva za zdravje živali.
Podrobnih raziskav v Sloveniji ni bilo opravljenih. V letih 2000 in 2006, ko se je pojavljala koruzna bulava snet, je Kmetijski inštitut Slovenije opravil analize silaž, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da se energetska vrednost koruznih silaž nekoliko zmanjša v primeru močne okuženosti rastlin. Pri manjši okuženosti pa se energetska vrednost silaž bistveno ni spremenila. Glede ješčnosti takšnih silaž lahko po podatkih iz literature razberemo, da se zmanjša v odvisnosti od okuženosti in tudi od zrelosti sneti. Pozneje ko siliramo, bolj je bulava snet zrela, več je prašnih delcev v silaži, slabša je lahko ješčnost.
Glede negativnih vplivov koruzne bulave sneti na zdravje živali navaja Jože Verbič (2006), da so mnenja deljena. Nedozorele bule koruzne sneti v zgodnji fazi razvoja so užitne in ponekod v svetu predstavljajo pravo gurmansko specilaiteto. Posebej poznano je to v Mehiki.
Stadij razvoja bulave sneti predstavlja tudi različno stopnjo okuženosti s toksini. Namreč same spore, ki se razvijajo v zaprti bulavi sneti, niso strupene. Po dozorevanju, ko bule pokajo in se izločajo spore, se iz njih razvijajo tudi toksini. Prav tako pa se na okuženih koruznih rastlinah razvijajo tudi ostale glive, posebej iz rodu Fuzarium, ki pa proizvajajo nevarne toksine.
Na zdravstveno stanje živali vpliva tudi odpornost in občutljivost živali na toksine, tako da negativnega vpliva na zdravje živali ne moremo v celoti izključiti pri krmljenu zelo okužene silaže. Posebej občutljive so lahko visoko breje živali in živali, ki so v stresnem obdobju zaradi drugih dejavnikov. Pri visoko brejih živalih lahko pride tudi do abortusov. Prisotnost toksinov v krmi posledično zmanjšuje ješčnost in povzroča plodnostne motnje.
Povzemam pa nekaj priporočil za krmljenje okužene koruze z bulavo snetjo, ki jih navaja Verbič (2006).
Svežo koruzo, okuženo z bulavo koruzno snetjo do 5%, lahko krmimo živalim neomejeno, v primeru večje okuženosti pa ni priporočljivo.
Močno okuženo koruzo (ko opazimo od 80 do 100 % okuženih rastlin ) siliramo prej, da zmanjšamo delež odprtih sneti. S tem zmanjšamo prašne delce in posledično tudi manjši delež toksinov. Če je koruza dosegla tudi dovolj visok delež sušine (nad 60 %), je okužene posevke koruze z bulavo koruzno snetjo priporočljivo silirati.
Če ocenimo, da je do 30 % rastlin okuženih z bulavo snetjo, lahko takšno silažo krmimo govedu brez omejitev in ni pričakovati zdravstvenih težav.
Če ocenjujemo, da je okuženost močna (do 80 % okuženih rastlin) potem omejimo v obroku količino takšne silaže: pri visoko brejih živalih do 5 kg na dan, pri ostalih pa do 15 kg na dan.
Če je okuženost rastlin od 80 do 100 %, pa takšno silažo uporabimo le pri pitancih, izognemo pa se krmljenju plemenskim živalim. Upoštevati moramo, da se pri silaži z zelo močno okuženostjo z bulavo snetjo zmanjša energetska vrednost silaže in moramo v krmnem obroku to nadoknaditi.
Kaj lahko pričakujemo pri spravilu pridelka koruznega zrnja?
Koruzno zrnje pospravljamo bolj pozno in v letošnjem letu lahko pričakujemo zaradi okužbe z bulavo snetjo posledično večjo prisotnost mi-kotoksinov iz rodu Fusarium v zrnju. Torej bomo morali letošnji pridelek koruznega zrnja preventivno pregledati na vsebnost toksinov. Poznano je, da rod Fusarium izloča deoksinivalenol (DON), zearalenon, T-2 toksin, fumonizin in fuzarično kislino. Vsebnost teh toksinov v zrnju koruze lahko povzroča pri prašičih in perutnini pa tudi pri govedu veliko težav. V primeru, da bo po močnem sušnem obdobju v letošnjem letu ob pojavu dežja v zgodnji jeseni na posevkih koruze pospešen razvoj gliv in posledično tudi okuženost z nevarnimi toksini. Na kmetijskih gospodarstvih je letošnji pridelek koruze pod močnim udarom, najprej zaradi težav s strunami ob setvi, v poletnih mesecih zaradi suše ter pojava bulave koruzne sneti in posledično tudi lahko zaradi prisotnosti toksinov v pospravljenem pridelku.
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.,
Kmetijska svetovalna služba, KGZS Zavod Ptuj
Foto: ASV
Astrolog Tadej svetuje
Duševno zdravje
Amnezija
Renato zanima, kaj natančneje je amnezija. Ve le to, da je to motnja spomina.
Amnezija je res najpogostejša motnja spomina. Gre za nesposobnost, da bi se naučili kaj novega, in se izraža tako, da se ne moremo spomniti vsakdanjih dogodkov. Inteligenca ostane neprizadeta, prav tako pa sposobnost, da pridobivamo nove vidne, prostorske in spoznavne spretnosti - drugače povedano, prostorsko zavedanje in učne sposobnosti niso prizadete. Amnezija je lahko posledica poškodbe ali bolezni vezja ali žil, alzheimerjeve bolezni, poškodbe glave, nevrokirurške operacije ali pa srčnega napada in je ponavadi ni mogoče pozdraviti.
Retrogradna amnezija npr. se izraža kot nesposobnost, da bi se spomnili dogodkov pred poškodbo ali boleznijo. Pogosto jo spremlja anterogradna amnezija, ki stanje še poslabša, tako da preprečuje utrjevanje starih spominov. To lahko traja nekaj dni ali več let in v večini primerov spomini niso izgubljeni, temveč le nedostopni.
Mag. Bojan Šinko
ŠIFRA: Irena 5
Vprašanje: Moje vprašanje se vam bo zdelo neumno. Imam tako službo, da moram veliko potovati in sem na mesec tudi po dva tedna v tujini. Medtem pa me neprestano najedajo dvomi, kaj v tem času počne moj fant, s katerim sva skupaj že tri leta (to službo imam zadnjega pol let). Verjetno sem po nepotrebnem ljubosumna, vendar si ne morem pomagati. Včasih mi pride na misel, da bi ga pustila in živela sama. Prosim, svetujte mi. Vnaprej hvala in vse čestitke za rubriko!
Odgovor: Prav veseli me, da vam je rubrika všeč in da radi prebirate moje odgovore. Vaš problem je skrit v tančico skrivnostni. Bistvo je v tem, da se iz preteklosti vleče nek dvom, strah in
da s fantom nista prišla do zaključka v nekemu sporu. Nekaj nejasnosti je vezano z intimnim življenjem, vendar pa krivde ni mogoče pripisati ne vam in ne vašemu partnerju. Vi ste oseba, ki je zelo moralna, delavna, pridna in marljiva. Partnerja srčno ljubite in tega si ne upate priznati. Igrate poslovno žensko in tam ni časa za čustva, ampak ko pa pridete domov, pa se lahko zlijete s partnerjem v eno in bodite krhki. Ni vedno vse v tem, da rečete: vse je dobro, saj bo bolje. Bistvo se skriva v tem, da skupaj najdeta rešitve. On je izredno intuiti-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
ven in globok. Preteklost je taka, kot je pač bila, toda nanjo je ostal le bežen spomin. Seveda pa ni spodbudno,da menite, da vas vara, in da imate o moških na splošno slabo mnenje. Res pa je, da če boste obtožbe govorili, lahko varanje celo prikličete, potem pa boste dejali: saj sem vedela. Ampak to se ne bo zgodilo. Dobro pa je, da se sprostite. Bodite v službi poslovna ženska, doma pa čutna ljubica, žena in nekoliko kasneje mati. Tam nekje za hribom se dela dan, ki bo prinesel svetlobo, ki bo trajala in trajala. Srečno!
Šifra: Služba
Vprašanje: Že več kot leto in pol opravljam delo, ki me zelo zanima, z veseljem hodim v službo, saj se s sodelavci
dobro razumem. Prej se zato tudi nisem oziral na slabo plačo, s katero pravzaprav komaj preživim, saj sem menil, da se bo sčasoma dvignila. Vendar se ni in zdaj me čedalje bolj mori. Svetujte mi, ali naj začnem iskati novo službo ali pa vidite kakšne možnosti, da se bo stanje sčasoma izboljšalo.
Odgovor: Spoštovani bralec rubrike! Prav ste zapisali o tem, da ste zadovoljni, da ljubite svoje delo in da se dobro počutite v sedanji službi. To je vse res, vendar je prišel čas, ki bo prinesel nekatere spremembe in novosti. Do katere mere se boste spustili, pa je odvisno od vas. Nakazano je, da ste v svojem bistvu izredno premišljeni in da le s težavo naredite kakšne širše korake naprej. Na drugi strani pa ste pionir in orjete ledino in tako bo tudi v bodoče. Potrebujete izzive in iščite jih, kajti kdor išče, ta najde. Lahko pa rečem, da imate v svoji bližini ljudi, ki vam zelo dobro svetujejo in pomagajo. Prodorni ste dovolj, da najdete v življenju še kaj novega, drugačnega, in če se izrazim poetično odkrijete nova obzorja. Nikoli pa ne smete pozabiti
nase in na svojo interese -na tisto, kar vas veseli, kajti so obdobja, ko je mnenje drugega pomembnejše od lastnega. S tem zgolj kažete to, da radi odgovornost prelagate na druge in se s tem rešite bremena. Če pomislite dobro, morate imeti lepši odnos do denarja in narediti tudi selekcijo, zakaj ga potrebujete. Če pogledam v prihodnost, je nakazano,
notranjosti zaslišal drsanje hišnih copat. Odprla mu je starejša ženska, ki ga je le debelo pogledala. Naredila je nenavadno grimaso, šla nazaj v hišo in zamahnila z roko, kar je Jakob razumel, kot da naj vstopi. Od pričakovanja bi ga lahko razneslo tisti trenutek. Prsni koš se mu je napolnil z vročim občutkom. Dihanje ga je prehitevalo. Potem je prišla iz sobe mlada ženska. Jakob je obstal, potovalka mu je padla z ramena, tudi starka, ki mu je odprla vrata, je samo molčala.
»Teja ...« je naposled izustil.
Približala se mu je, rekla pa ni še vedno ničesar. V njenih očeh so vzkalile solze in ji zalile lica. Vrgla se mu je v objem .
***
Tudi nekaj mesecev kasneje so znanstveniki še vedno raziskovali fenomen prelomljenega vijoličnega obeska - od kod je, zakaj je, kdo ga poši-
da vas finančno čaka sreča in veliko ugodnosti. Ne pozabite pa na dejstvo, da ste sami tisti, ki orjete ledino, in da je včasih dobro zaupati v moč trenutka. Želim vam veliko magičnih trenutkov in naj vas spremlja pesem sreče vse dni. Sprostite se in zaupajte v oazo življenja. Srečno!
Tadej Šink, horarni astrolog
lja, kam ... Še vedno jim ni bilo nič jasno.
A svet se je počasi umirjal. Ljudje so našli, kar so pozabili, nekoč zavrgli. Prebudili so v sebi, kar je zaspalo v njih, našli tiste, za katere prej ni bilo nikoli dovolj časa.
Našel je tudi Jakob, ki od Tejinega odhoda v tujino ni bil nikoli več srečen. Vanjo je bil zaljubljen že od petega razreda osnovne šole, potem pa se je ona z družino preselila, vendar Jakobu ni hotela povedati, kam. A tudi ona ni pozabila nanj. Pravzaprav je mislila le na njega, do drugih moških ji ni bilo.
Zdaj sta bila srečna. Po dolgem času je imelo vse svoj smisel: v vetru tresoči listi na drevesih, mimoidoči ljudje, ob pločnike zlepljene ceste, sive deževne kaplje, počasni vlaki, temni predori . in dva prelomljena vijolična obeska, ki ju je Jakob združil in postavil na vidno mesto v dnevni sobi - v majhni hiši, na Lambert Street 13 v Londonu.
Ce imate tudi vi kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da kjer je volja, tam je tudi pot. A odločiti se boste morali sami. Svojemu vprašanju ne pozabite pripisati šifre, vse skupaj pa pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da stanje opišete na kratko ter da napišete točen datum, uro in kraj vprašanja.
Poletna zgodba • Piše: David Bedrač (2.)
Skrivnostni vijolični obeski
Nadaljevanje
»Tako! Zdaj pa ne boš več zvonil. Na jetra mi gre zvo-njenje!« je zavpil, da se je neka starka ustavila in ga prestrašeno opazovala.
Pri tem Jakob še opazil ni, da so mimo hodili ljudje s prelomljenimi vijoličnimi obeski, da so jih primerjali, spet drugi so pakirali kovčke, množično sedali v avtomobile, nekateri pa so samo sedeli in čakali.
»Joj, folk zmešan! Najbrž mislijo, da je valentinovo. Kot tisti razpolovljeni srčki ali kaj je to?! Nek brezzvezen obesek in vsem se že meša . Prekleti bedaki!«
Končno je prispel pred blok, v katerem je imel majhno garsonjero. Kolo je malomarno prislonil ob zid, da je padlo, a ga ni pobral. V njem je bilo toliko jeze, razočaranja, utrujenosti ... Najprej je pobrskal po poštnem nabiralniku. Kupi reklamnih katalogov, kuponov, reklam ... Vse je raztrgal in zmetal v bližnji koš. V rokah mu je ostala le kuverta, v kateri je zatipal droben predmet. Gledal je, od kod, od koga . Nič ni pisalo. Kuverto je pospravil v žep suknje in se po stopni-
cah povzpel do vrat svojega uspešen in mu prijazno na- bilo do družbe, tudi pivo mu
malega stanovanja. Slekel je suknjo in se zleknil na kavč; do ničesar mu ni bilo. V sobi je ležal razpotegnjen vonj jutranjih cigaret, zrak je bil zelo slab. A Jakobu je zadnje čase godila tema, zastrte zavese, zaprta okna.
Prižgal je televizor. V rokah je leno držal daljinec, po katerem je živčno opletal s prsti. In preklapljal z enega na drug program. Med preklapljanjem se je vrstila množica nevzne-mirljivih povedi in stavkov: ». parlament je določil . zdaj je pred nami še en referendum . javni sektor danes v vsesplošni stavki ... Grčija le težko iz krize . Nemčija spet zdrsnila v primež gospodarske krize . politična kriza v Franciji ... Koreja preizkuša rakete dolgega dometa . genocid v Darfurju ... izživljanje vojakov nad nemočnimi zaporniki . od jutri naprej mnogo dražji bencin .«
Tudi ko je preklapljal po tujih programih, ni bilo nič bolje, zato je televizor ugasnil. Sedel je za pisalno mizo, prižgal računalnik in pričel igrati igro Spomin. Ko je naredil prvo stopnjo, ga je jekleni glas robota opozoril, da je bil
povedal, da naj se pripravi za drugo stopnjo. Pa ga je spre-letelo, ko je odkril par dveh ploščic, na katerih je bila podoba kuverte, da je v žepu pustil skrivnostno pošiljko. Igro je ustavil, vstal in šel do suknje. Iz žepa je izvlekel kuverto, jo odprl in se cinično nasmehnil.
»Ne morem verjeti. Obesek! Hahaha! Pa je res neka tečna reklamna kampanja!« je pogodrnjal sam pri sebi.
Vseeno je obesek približal toliko, da je lahko razločno prebral, kaj je pisalo na njem:
LAMBERT STREET 13, LONDON. In na hrbtni strani njegovo ime in priimek.
Jakob je obesek odvrgel v plastični koš za smeti. Ležal je na postelji, vse do večera mu je po glavi hodil ta naslov. In ti obeski. Spet je sedel za računalnik. Malo je pobrskal po facebooku. Vmes mu je prijatelj na zid pripisal že več sporočil: »Kje si? Na telefon se ne oglašaš. Da je številka nedosegljiva, ponavlja kar naprej. Prideš na pivo? Srečko, Tone in Peter tudi pridejo. Pa Petrova nova bejba. In Tonetova žena. Javi se čim prej!«
Jakob ni odpisal. Ni mu
ni dišalo. Malo je še pobrskal po fotografijah svojih facebo-ok prijateljev. Na več fotografijah so bili ljudje z obeski. Še posebej pa ga je vznemirila fotografija neke ženske in starejšega gospoda. Jakob jo je povečal, prebral pa je tudi besedilo pod fotografijo: LANA JE VSE ŽIVLJENJE ISKALA SVOJEGA OČETA. ZDAJ GA JE NAŠLA. NA NJENEM OBESKU JE PISALO, KAM MORA ITI, NA OČETOVEM PA, DA NAJ ŠE MALO POČAKA. IN STA SE NAŠLA. IN ŠE VELIKO DRUGIH LJUDI JE NAŠLO SVOJO SREČO. KDO NASTAVLJA TE OBESKE, SE ŠE NE VE, A LANA JE KONČNO POMIRJENA IN SREČNA.
Jakob je ugasnil računalnik. Srce se mu je divje krčilo.
»Kaj je to? Kakšne šale so to?!« si je ponavljal.
Ulica na obesku . in to v Londonu .
***
Jakob je prispel na naslov, zapisan na obesku, v zgodnjih jutranjih urah, na sončno soboto. Potrkal je na vrata. Enkrat, dvakrat . , ko je iz
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04Í3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Zdravniški nasveti z Marijo Slodnjak. Vsak torek ob 11. uri in ponovitev v ponedeljek po 19. uri.
Slo glasbene novice
■k Ji Ji
V reciklažnem centru Surovine na Teznu bo danes nastopil glasbeni kolektiv The Stroj s projektom Kyma-tikon. Občinstvu se bodo predstavili s sistemom za materialno vizualizacijo zvoka, ki ga razvijajo v zadnjih nekaj letih. Skupina, ki jo je leta 1997 ustanovil tol-kalec in filozof Primož Oberžan, je svojo prepoznavnost zgradila na zvokih, ki so jih izvabili iz odpadnih sodov, odsluženih strojnih delov in različnih delovnih orodij. S svojimi nastopi, podprtimi s spektakularno pirotehniko, so zapolnili neobičajne lokacije, kot so rudniki in kamnolomi. V zadnjih letih so svoje delovanje nadgradili z zvočno vizualizacijo svoje glasbe, znane pod imenom kymatika, s katero se je v 60. in 70. letih ukvarjal Hans Jenning. Kot prvi so jo uspeli artikulirati tako, da jo lahko uporabljajo za spremljavo svojih nastopov.
JtJiJi
Žirija glasbene redakcije drugega programa Radia Slovenija - Vala 202 je med več kot 130 skladbami, prispelimi na javni razpis za produkcijo novih skladb, izbrala 15 skladb, ki bodo objavljene na kompilaciji Val 012 - Imamo dobro glasbo!. Za kompilacijo, ki bo izšla jeseni, so bili izbrani naslednji izvajalci in skupine: Blu.sine, BO!, The Drinkers, Gaber Brin, House-mouse, Grega Korošec, Kühlschrank, The Marvin Shot, Palijo, Sedukt, Šansongaraž, T.M.S. Crew, Valter, The Vast Blasts in Žiga Štiftar - Žygc. Žirijo, ki je pretehtala prijavljene skladbe, so sestavljali glasbeni uredniki Aida Kurtovic, Blaž Tišler, Igor Bašin, Jernej Vene in Jure Longyka.
MZ
Glasbeni kotiček
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. MATJAŽ JELEN - MED SPOMINI PIRANA 9. VLADO PILJA - RAD BI ŠEL NA MORJE 8. DANILO KOjCJpiČ&FRIENDS - DAJ, DAJ, DAJ 7. MAMBO KINGS ' - MAMBO COLA 6. IN&OUT - TE ČAKAM 5. TANGELS - TI SI POLETJE 4. OMAR NABER - ZA SREČO, ZA SANJE 3. NUŠA DERENDA - ZA STARE ČASE 2. EVA BOTO - DVIGNI MI KRILA 1. DEMETRA MALALAN - POIŠČI ME SREČNO
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Evil Eve na koncertnih odrih
Skupina Evil Eve se je te dni vrnila z gostovanja v Srbiji. Prvo obletnico delovanja so tako izkoristili za mini turnejo in si poleg dveh odličnih koncertov privoščili še nekaj dni skupnih počitnic.
Tokrat so imeli priložnost nastopiti na dveh popolnoma različnih odrih: najprej so poleg zmagovalcev FB-natečaja, srbske skupine Aman Zaman, ogreli publiko v Beogradu na Beer Festu, kjer se dnevno zbere tudi do 100.000 ljudi. Navdušeni nad organizacijo, velikostjo samega festivala in gostoljubjem so odigrali del avtorskih pesmi v slovenščini, del pa so jih prevedli v angleški in srbski jezik ter za konec dodali še nekaj zanimivih priredb z novimi aranžmaji v rock maniri. Ob odlični odrski energiji je zanimivo sestavljen repertoar navdušil prisotne, Srbi pa so očitno opazili tudi trud, ki ga je bend vložil v prevode nekaterih besedil. »Tri pesmi sem iz slovenščine v srbščino prevedla sama, potem pa mi je pri korekturah
pomagala dolgoletna prijateljica Milena Terzic, sicer novinarka na TV Niš. Pri korekturah angleških različic mi je pomagala sestra, ki že deset let živi v ZDA. Če bi igrali na primer v Nemčiji, bi se prav tako potrudila vsaj kakšno pesem ali dve odpeti v nemščini. Zanimivo je, kako lahko ista pesem v drugem jeziku zveni popolnoma drugače. Z užitkom raziskujem in ustvarjam,«
je povedala pevka zasedbe Evil Eve Eva Breznikar.
Evil Eve so v Srbiji poželi izjemno pozitivne kritike tako pri organizatorjih kot pri publiki in glasbeni kolegi, česar so se še posebej razveselili. Zasedba se bo v Srbijo tako zagotovo še vračala, saj so že prejeli dve novi povabili za gostovanje.
Ta večer so za njimi koncer-tirali še uveljavljeni Hladno
Foto: Spela Macuh in Tjaša Vinkovič
Zasedba Evil Eve na beograjskem Beer Festu
pivo, Vlatko Stefanovski in Rambo Amadeus. Slednja dva sta bila nad Evil Eve navdušena že na tonski vaji, s Stefano-vskim pa sta se po koncertu na zabavi seveda še posebej ujela oba kitarista, Jure Golobic in Matej Pečaver.
»Igranje na tako velikem festivalu in še v tujini je vsekakor nekaj posebnega. Daje ti zagon in motivacijo za nove zmage in obenem poplača trud, ki sem ga leta in leta vlagal vase in v bend,« je povedal Jure Golobič, ki je dan kasneje na Beer festu nastopil še z Zoranom Predinom in za svoje igranje kitare prejel pohvale tudi v srbskih medijih.
V sklopu turneje so imeli Evil Eve še klubski koncert v Novem Sadu, kjer so v Rou-te66 nastopili s polnim koncertnim programom in skupaj z domačima zasedbama Pry in Wolfram poskrbeli za rokenrol do jutranjih ur. Publika je šestčlanski rock kolektiv odlično sprejela, tako da se bodo Evil Eve v novosad-ski Route66 na povabilo organizatorja ponovno odpravili tudi prihodnje poletje.
MZ
Filmski kotiček
Plačanci 2
V ZDA imajo na koncu srednjih šol, gimnazij in kolidžev navado, da učenci glasujejo o tem, kdo ima največje možnosti, da bo življenju uspel, in kdo jih ima najmanj. Sošolci so Sylvestra Stallona izbrali za zgubo, ki v življenju ne bo dosegel ničesar. Čeprav je kasneje dobil oskarja in v osemdesetih postavljal merila, pa se ob filmih, kot je Plačanci 2, zavemo, da je vsa njegova filmo-grafija, vključno s Stallonom kot scenaristom in režiserjem, pravzaprav ena sama megla, ki je zgolj slučajno ujela stik z
The Expendables 2.
Igrajo: Liam Hemsworth, Jason Statham, Bruce Willis, Arnold Schwarzenegger, Sylvester Stallone, Jean-Claude Van Damme, Jet Li, Dolph Lundgren, Scott Adkins, Chuck Norris. Režija: Simon West. Scenarij: Richard Wenk, Ken Kaufman, David Agosto, Sylvester Stallone. Žanr: akcijski. Dolžina: 102 minuti. Leto: 2012. Država: ZDA.
občinstvom in kritiki. Stallone se vedno naslanja na klišeje o osnovnih človeških čustvih, a ta formula najbrž ni bila še nikoli tako očitna in manipulativna kot v franšizi Plačanci. Zdi se, da se plitkosti svojih globočin zaveda tudi sam, zato je ta film predvsem šala na njegov račun in na njegov resni umetniški opus, kot bi se hotel smejati vsem kritikom, ki so ga kdaj hvalili, češ, poglejte, kako sem vas nategnil.
Gledalcem je to seveda vseeno, zato vsa namenska in risan-kasta pretiranost Plačancev 2 deluje filmu v prid. To ni toliko film, kot je manekenski sprehod vseh nekdanjih akcijskih zvezd in zvezdic. Nastopi nekaterih zvezd so seveda šale same zase, recimo tisti od Chucka Norrisa. Ker so tako rekoč vsi
že krepko ostareli, je film videti kot odprta vrata doma za starejše, kjer hočejo njegovi prebivalci, polni mladostniškega adrenalina, dokazati, da še zmorejo in da še znajo, mladina pa itak nima pojma. Zato ni čudno, da edini mladi lik takoj na začetku umre. Da bo škripnil, vemo v trenutku, ko se razgovori o svoji punci in družini, ki bi jo rad imel. Takšni liki v filmih vedno umrejo prvi. Film je tako poln ostarelih in prenapetih adolescentov, ki se pete-linijo po srednješolsko. Na srečo je samorefleksija precej očitna, in to je tisto, kar film reši, da postane točno to, kar želi postati: neobvezna poletna retro akcijada v stilu 80. Siva horda, kot bi lahko poimenovali glavne junake, spada v muzej, a po desetletjih pretepanja je škoda takšnega znanja, da gre v nič, zato so akcijski prizori na
nivoju računalniških iger. Ni čudno, po vseh teh izkušnjah stari mački pač že vnaprej vedo, kje morajo biti, da zmedejo sovražnika, in to počnejo s takšno lahkoto, da se zdi, kot da se premikajo v počasnem posnetku. Šale na račun vsakega zvezdnika posebej so ob tem prava poslastica.
Amerika očitno hoče nazaj v 1980., ko je bila najmočnejša država sveta. Filmi, kot so Plačanci 2, so filmi s sindromom Petra Pana. To je predvsem film za njegove igralce, ki nočejo in nočejo odrasti, zato je videti kot umirajoči krik in slepilo nekdaj močne ZDA, ki se pretvarja, da v svetovnem merilu ni na poti navzdol. Amerika očitno ne prenese, da jih je premagal komunizem (Kitajci), in to na njihovem lastnem področju, kapitalizmu.
Matej Frece
OVEN ^ (21.3. - 20.4.)
_o
E	Dobro vam bo šla od rok diplo-'g	macija. Aktivni boste tam, kjer .g	bo veliko ljudi, in k akciji boste S	znali motivirate druge ljudi. -a	Priložnosti na delovnem mestu "s	boste znali pravilno izkoristiti. 1	Največ energije in motivacije bo-1	ste potrebovali doma. Spremembi	be so sestavni del življenja.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Globoko v sebi boste izdelali načrt in določili pomembnost nalog. Prvi dnevi v septembru bodo za vas zelo pisani in harmonični. V ljubezni se boste z ljubljeno osebo zbližali. Pomembne spremembe vas čakajo glede komunikacije in intelektualnih dejavnosti.
wl
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)

Pričakovati je, da vas bo spremljala sreča, tako da boste kos obveznostim. Največ moči boste našli v pogovoru, naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Ustvarjalna energija vas čaka glede službe. Aktivno se boste soočili s tistimi izzivi, ki vas bodo čakali. Srečen dan: sreda.
RAK (21.6. - 22.7.)
Čeprav bodo mnogi trdno po-prijeli za delo, boste vi imeli možnost oddiha. Sreča se skriva na strani pogumnih in aktivnih ljudi. Soočili se boste s tistim, kar morate še spremeniti. V ljubezni vas čaka prijetnost in odprtost. Poslovni uspehi in finančni prilivi gredo z roko v roki.

LEV
mm
Wal (23.7. - 22.8.)
Globoko v sebi boste spoznali pojem ljubezen in se veselili vsakega dne. Romantična doživetja in prijetnosti bodo šle skupaj. Na delovnem mestu vas čaka zatišje in diplomacija bo tista, ki bo prinesla napredek. Pravzaprav bo pomembno, da ne spregledate smerokazov.
Mi DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
Narava bo prava sprostitev in oblika meditacije. Gotovo boste imeli veliko obveznosti, kijih boste delali z ljubeznijo. Pomembno bo, da ločujete zrno od plev. Tišina v ljubezni vam bo podarila moč, da boste lažje spregledali partnerjeve namige. Kreativno izražanje bo igra za dušo.
Štajerski TEDNIK
KRAJ PRI NOVEM MESTU
DUŠEVNI BOLNIK
TOLKAČ ZA OTREPANJE PREDIVA
NAŠA EKONOMISTKA PETRIN
KOMOLČNICA
CLAN LAZARISTOV
ENOČLENSKA OPERACIJA
MORNARSKA PIJAČA
IVO DANEU
KRAJ PRI ŠMARJU PRI JELŠAH
IGRA S KOCKAMI NA DESKI
ČLAN SENATA
EDO MOHORKO
SLIKAR ŽIVIH BARV
INDIJSKI HRAST
KRAJ PRI ŠMARJEŠKIH TOPLICAH
SERVIRNI PRTIČEK
ESEJIST (ANDREJ)
SIJ
TRMOGLAVOST
IRIDIJ
ANTI-JUDAIZEM
NIKELJ
SNOV ZA FILME
POLMER
POTEGAVŠČINA
ANGLEŠKI PESNIK
CUNJAR
VODNA GLADINA
KRVAVEČE POŠKODBE
ŽE UMRLI SMUČAR PETROVIČ
ODPRTO PRVENSTVO
KROJAČ (STAR.)
MERILO
PLES STEP
POLITIČNI MOGOTEC (BOSS)
ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA
TALJENJE, TOPITEV
PRISTAŠ TABORITOV
HITER TEK
DRAGO BAJT
BRANE OBLAK
ILOVICA (BELOKRANJSKO)
PRIRAST DOBRIN
OTROŠKA SOBA
TANJŠA VRV, OŽA
IZ BESEDE KOPNO
GOZDNI LISTAVEC
GASILSKA PRIPRAVA
UGANKARSKI SLOVARČEK: AUDEN = angleški pesnik in dramatik (Wystan Hugh, 1907-1973, Doba tesnobe), CELON = snov za filme, ILOVAK = belokranjski naziv za ilovico, RATAJ = bivša slovenska alpska smučarka (Mojca, 1979-), SAPON = večja motika, rovnica, STRELAc = kraj pri Šmarjeških Toplicah, TRIKTRAK = igra s kockami na deski, ULNA = kost komolčnica, podlahtnica.
■>)eroA '}sejq 'douo>j
'eojqos 'souop '^baoh 'j¡p 'juoqe} 'Ae^e} 'y\e 'ejeiu 'jeAjs 'uedo 'jedj>j 'uepny 'osq '!N 'wezmwesuue 'J| 'jepndeo 'jas 'oeiejjs 1suo|c»i 'uejnipcy 'Hiupíejq 'jojej 'edojs 'jb^bj '^sejd :ouAejopc>A '3>1NVZId>1 31 a3hs3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 25. avgust:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pregled tedna (ponovitev). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). NEDELJA, 26. avgust:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE
(še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtička-rije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). PONEDELJEK, 27. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00).
6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bez-jak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). TOREK, 28. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila
(še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). SREDA, 29. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva.
17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Puta-rek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). ČETRTEK, 30. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35
Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Murski val). PETEK, 31. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val).
Oddaja Sredi življenja z novinarko Marijo Slodnjak. Ta torek med 18. in 19. uro!

TEHTNICA
c^ (23.9. - 23.10.)
Pričakovati je priložnost, da se vam bo izpolnila srčna želja. Pogumno boste stopali po zastavljeni poti in odločno hrepeneli po izzivih. Na delovnem mestu vam bojezik tekel kot namazan, imeli boste celo paleto zamisli. V ljubljeni osebni boste našliprija-telja in zaupnika.
ŠKOmjON^S STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Srečo boste iskali vsepovsod in jo našli v osrčju svojega doma. Pred vami je ambiciozen teden, in če boste uporabili kanček zdrave previdnosti, bo to čas bri-ljantnih rezultatov. Službeno se boste še dokazovali in plezali po statusni lestvici. Srčni izvoljenec vam bo igral prijetno melodijo.
Zelo se boste umirili in premislili, preden naredite korak naprej. Raziskovalno delo vam bo koristilo. Na svoj način boste sledili skrivnostim in jih odkrivali. Poglobili se boste v tisto, kar vam bo neznanka. Življenje vam bo ponudilo možnost prijetnega ljubezenskega srečanja.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
V vaše življenje bo zapihal svež vetrič in prinesel nekatere novosti. Pravilno bo, da spremembe sprejmete z odprtimi rokami in da naredite kaj zase. Odpravite se lahko na dolg sprehod in partnerju izpoveste ljubezen. Čas bo primeren za nove naloge in obveznosti.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Na gosli življenja boste zaigrali prijetno in živahno melodijo. Našli boste smisel za naprej in ustvarjanje prijetnosti. Postali boste zelo delavni in marljivi. Spodbudno bo, da telesu v naravni obliki dovajate dovolj vitaminov in mineralov. V ljubezni se naučite poslušati.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Poletju boste pomahali v slovo in se soočili s kopico obveznosti. Naredili boste nekaj zase in pogumno stopali naprej po svoji poti. Ne pozabite na drobne trenutke sreče in povezanosti v ljubezni. V komunikaciji vas bo označevala tišina, sočasno boste našli mnoge odgovore.
20 Štajerski
Od tod in tam, poslovna sporočila
petek • 24. avgusta 2Q12
Videm • Po lanski tragični smrti na pobreškem igrišču
Zakaj letos ne bo pobreskih iger brez meja
Tragična nesreča na pobreškem športnem igrišču, ki je lansko majsko nedeljo vzela življenje 51-letnemu domačinu Marjanu Primožiču, bo imela precej bolj dolgoročne in širše posledice, kot je kazalo sprva. Prva od teh (negativnih) posledic je letošnja odpoved tradicionalnih pobreških iger brez meja, ki so vsako leto privabile na stotine gledalcev in tekmovalcev.
Naj spomnimo: Marjan Primožič, nekoliko samosvoj možakar, se je usodnega nedeljskega večera poigraval na kovinskem nepritrjenim golu na asfaltnem igrišču v okviru športnega centra Pobrežje, ki ga upravlja tamkajšnje športno društvo. Ko se je prijel za zgornjo prečko gola in se zazibal, se je gol prevrnil, nesrečnik je padel na hrbet, nanj pa je padel še gol ter ga s prečko udaril čez prsnico in vrat. Smrt je bila takojšnja.
Čeprav za nesrečo ni bil kriv nihče, še najbolj sam Primožič, pa je bila po veljavni zakonodaji po prijavi policije o dogodku zoper predsednika ŠD Pobrežje Ivana Gojkoška kot odgovorno osebo sprožena preiskava in je trenutno še v predkazen-skem postopku, ki še vedno ni končan.
Bratje in sestra umrlega zahtevajo 50.000 evrov
Približno leto dni po smrti pa so se štirje bratje in sestra pokojnega Primožiča odločili, da je smrt njihovega brata, ki je sicer živel popolnoma sam zase, v svoji hiši, brez partnerice in otrok, močno priza-
dela njihova življenja in jim povzročila hudo izgubo. Vrednost hude izgube so ocenili na 50.000 evrov, za vsakega od njih po 10.000 evrov. Zahtevek za poplačilo odškodnine so preko svojega odvetnika naslovili na občino Videm.
„Na zahtevek Primožičev je naš odvetnik že odgovoril, seveda pa razpleta ne morem napovedati. To igrišče, kjer se je zgodila nesreča, imamo na srečo zavarovano za takšne primere pri zavarovalnici. Vsekakor za nesrečo nismo krivi, nihče od nas, niti se ni zgodila v času kakšnega organiziranega dogodka," je bil zelo kratek župan Friderik Bračič, ki tako kot veliko Videmčanov pozna vse Primožičeve, od njihove mame naprej, ki je v domu upokojencev.
Občinska pravnica pa je pojasnila, da se je zahtevek petih Primožičevih bratov in sestre nanašal na t.i. izgubo 'trajnejše življenjske skupnosti': „Vendar pa po zakonu o obligacijskih razmerjih bratje in sestre ne spadajo v ožje sorodstvo, zato nimajo pravice do tovrstnih odškodnin. V takšnem smislu je na zahtevek odgovoril tudi naš pooblaščen odvetnik Vladimir Toplak. V tem primeru, ker umrli ni imel ne partne-
rice ne otrok, bi morda lahko bila upravičena do odškodnine mama, če bi živela skupaj z njim v istem gospodinjstvu. Vendar mama sploh ni podala zahtevka za odškodnino, poleg tega ni živela z umrlim sinom. Glede na to, da so bili podobni primeri že obravnavani na sodiščih in je bilo dosojeno, da bratje in sestre ne morejo zahtevati odškodnine, in da tukaj ne gre za noben precendens, bomo zdaj pač počakali na odgovor Primožičevih."
Kdo bi v teh okoliščinah sploh še kaj organiziral?!
Kot je povedal že župan, bo torej potrebno na razplet počakati; če se bodo bratje in sestra umrlega na podlagi odgovora vseeno odločili občino tožiti, se bo zaplet reševal pač tam.
Med ljudmi, ki poznajo Pri-možičeve, pa je slišati veliko besed, ne ravno v prid podanemu zahtevku za odškodnino ...
Gotovo pa je v teh dneh še najbolj neprijetno nič krivemu in nič dolžnemu predsedniku ŠD Ivanu Gojkošku, zoper katerega še vedno teče predka-zenski postopek, ki se lahko zaključi na več načinov; morda
Pogled na opustelo pobreško igrišče, kjer se je lani ob igri smrtno ponesrečil domačin Marjan Primožič. Letos zaradi odškodninskih zahtevkov njegovih bratov in sestre ter predkazenskega postopka, ki teče zoper nič krivega (a uradno odgovornega) predsednika ŠD Pobrežje, ne bo vsako leto odlično obiskanih pobreških iger brez meja.
z oprostitvijo, pogojno zaporno kaznijo, morda z zaporno kaznijo in finančno kaznijo.
„Popolnoma ga razumem, saj zaradi takšnih nehotenih nesreč, ki se jim na noben način ne da stoodstotno izogniti, lahko izgubi premoženje ali pa je obsojen na zaporno kazen.
Kdo bo potem pod takšnim pritiskom groženj in tožb še sploh upal kaj organizirati?! Osebno mi je zelo žal, da so igre odpadle, vendar povsem razumem in tudi podpiram takšno njegovo odločitev in odločitev upravnega odbora društva, sploh glede na vse
opisane okoliščine. Mislim, da ni človeka, ki bi v teh pogojih šel pripravljati takšen spektakel, kjer je možnost poškodb še večja, čeprav je za vse odlično poskrbljeno in čeprav jih na srečo doslej še nikoli ni bilo," je še povedal župan Bračič.
SM
Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbira,
NAJ MEDIC
MEDICINS
Naj medicinska sestra / medicinski tehnik po vašem izboru bo prejel/a: Paket OLIMSKI ODDIH vključuje:
•	2-krat polpenzion z olimskim samopostrežnim bifejem,
•	kopalni plašč,
•	termalnovodovsobi,
•	kopanje v bazenih Wellness centra Termalija,
•	kopanje bazenih v Termah Tuhelj,
•	kopanje v Termalnem parku Aqualuna (od maja do septembra),
•	vodno aerobiko po programu,
•	telovadbo za dobro jutro,
•	uporabo fitnes studia,
•	nočna kopanja v Wellness centru Termalija - ob petkih in sobotah,
•	živa glasba za ples v Gostišču Lipa.
Turistična taksa se plača v recepciji.
Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali.
ili naj natakarjal-ico, smo se letos ponovno odločili
■kD^91
f^ Catering
ÏUCRAY
IK 2012
Nekdo izmed v
sovali pa boste prejeli: DRUŽINSKI PAKET - STARI, GREVA NA SAFARI - za kopanje v Termalnem parku Aqualuna vključuje:
•	kopanje, 4-krat hrana - piščančji zrezki s pomfritom, 4-krat pijača -voda 0,5 I z okusom ali brez okusa, majica za otroke
•	2 odrasla + 2 otroka (5-14 let)
www.terme-olimia.com Trenutni vrstni red (prvih 25):
ZDENKA VRSIC - AMBULANTA DR. SASK0
IVANKA P0TRČ - INTENZIVNA NEGA SPL0SNE BOLNIŠNICE PTUJ
MARIJA KOZEL - ORDINACIJA DR. BERIČ
VALERIJA B0ŽIČK0 - SPLOŠNA AMBULANTA VIDEM
ANDREJA BRAČIČ - AMBULANTA DR. PRIB0ŽIČ
KARMEN K0DERMAN VTIČ - AMBULANTA ZG. HAJDINA
NATALIJA KIDRIČ - ZD KIDRIČEV0
IGNAC BALAŽIČ - PSIHIATRIČNA B0LNICA 0RM0Ž
DARJA H0RVAT - ZASEBNA PATR0NAŽA 0RM0Ž
STANKA ZUPANC - AMBULANTA DR. J0VAN0VIČ
JANJA 0ŽINGER - INTERNI 0DDELEK SPL0ŠNE B0LNIŠNICE PTUJ
DANICAAMBR0Ž - D0M UP0K0JENCEV MURETINCI
ST0PAJNIK IRENA - ZDRAVSTVENI D0M PTUJ
JADRANKA GERDAK - GINEK0L0ŠKI0DDELEK SPL0ŠNE B0LNIŠNICE PTUJ
ANDREJA 0BRAN - ZD 0RM0Ž
ALENKA RATEK - INTERNI 0DDELEK SPL0ŠNE B0LNIŠNICE PTUJ HELENA P0P0ŠEK - DIALIZNI0DDELEK SPL0ŠNE B0LNIŠNICE PTUJ DARINKA SVENŠEK -AMB. DR. LET0NJA JAUŠEVEC METKA D0LENC - INTERNI 0DDELEK SPL0ŠNE B0LNIŠNICE PTUJ BLANKA KRIVEC - ZD VIT0MARCI MAJA K0LEDNIK - AMBULANTADR. ŠAŠK0INDR. JERK0VIČ BREDA ZAVEC - INTERNI 0DDELEK SPL0ŠNE B0LNIŠNICE PTUJ P0T0ČNIK J0ŽICA - CENTER STAREJŠIH 0BČAN0V 0RM0Ž MARTA HANŽEK0VIČ - AMBULANTA SPL0ŠNE MED. DELA ZLATKA KNEZ - KLINK0N ZDRAVSTENIZAV0D
Terme ÖI i m i a
GLASOVALNI KUPON NAJ MEDICINSKA
SESTRA
MEDICINSKI TEHNIK 2012
Glasujem za:
Naziv in naslov ordinacije:
Ime in priimek glasovalca:
Naslov: _
Telefonska številka: Davčna številka: _

Glasovalni kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj
Zaposleni v družbi Radio Tednik Ptuj in z družbo povezane osebe ne morejo glasovati za svojo naj medicinsko sestro l medicinskega tehnika.
Akcija poteka od10.7.do 30. 8. 2012. -prikoninemseštevkubomo upoštevali dopisnice, ki bodo prispele v tajništvo družbe najkasneje 30. 8. do 10. ure. Zmagovalecl-ka akcije bo objavljena v petek31. 8. 2012, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po pošti.
Foto: SM
petek • 24. avgusta 2Q12
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187._
PRODAM premog in drva zelo ugodno, z dostavo, vozimo tudi gramoz, pesek (sekanec). Telefon 041 279 187. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
IZVAJAMO vse vrste strojnih ometov, zunanjih in notranjih, z materialom Roefix. Strojni ometi Kokot: 040 460 691, 041 726 398.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa? V Milumed, d. o. o., Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www. ramainox.si.
Slikopleskarstvo - fasaderstvo. Poskrbimo, da boste imeli kvalitetno izvedbo, dobre materiale, ugodno ceno ter pomoč pri pridobitvi subvencij eko sklada. Kristjan Murkovič, Muretinci 48 b. TEL: 041 510 853.
KMETIJSTVO
PRODAM telico simentalko, brejo, v osem mesecu, in kupim kravo ali telico za zakol. Tel. 041 263 537.
PRODAM prašiče od 25 do 70 kg, mesni tip. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj._
PRODAM odojke, težke od 20 do 35 kg, cena po dogovoru. Tel. 031 261 486._
PRODAM 230-litrsko hidravlično stiskalnico. Tel. 041 504 204.
KUPIM bikca ali teličko od 10 do 30 dni in prodam trosilec hlevskega gnoja 3,5 T. Tel. 02 803 65 41._
KUPIMO starejše krave, jalove. Tel. 040 727 779.
PO ZELO ugodni ceni prodam odoj-ke, težke od 25 kg. Tel. 031 568 484.
ZA MIZARSTVO PRODAM suh rezan les, deske in fosne - hrast, jesen, črna jelša, lipa, akacija, macesen, smreka, rdeči bor in češnja. Tel. 031 848 466.
PRODAM suha bukova drva z dostavo. Telefon 031 532 785._
PRODAM ovna in tri breje ovce. Telefon 041 828 016.
PRODAM siloskombajn SIP SK 80, obnovljen, in nakladalko Mengele 21. Telefon 031 623 275.
NEPREMIČNINE
DOM - STANOVANJE
V NAJEM ODDAM novo marsardno klimatizirano stanovanje, delno opremljeno, v Gorišnici. Tel. 031 744 413.
ISCEM eno- oz. dvosobno stanovanje (od 40 do 70 m2) na Ptuju ali bližnji okolici. Tel. 041 389 577, Nataša.
ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem, plin, z uporabo interneta in kabelska v centru Ptuja. Telefon 041 428 673.
IŠČEMO delavko za prodajo tekstila. Telefon 070 286 871. Trgovina Sara, Marjana Potrč, s. p., Muzejski trg 2 a, Ptuj.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM mlade nemške ovčarje, čistokrvne. Inf. na tel. 041 602 656.
PRODAM skobeljni stroj, starejši, z vsemi priključki, širine 61 cm. Tel. 031 430 194._
PRODAM 50 l bojler, malo rabljen. Telefon 041 915 368.
RADIOPTUJ
89,8*98,2-10473 www.radio-ptuj.si
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
UGODNO PRODAM bukova ali mešana drva v hlodih (poln kamion). Počasi rastoča visoko kalorična gorska bukev, mešana drva gaber in hrast. Telefon 041/798-740.
PRODAM 300 l rdečega vina (jurka -kvinton) po 50 centov, 400-litrski kovinski sod, ročni mlin, brento in 350 l kad PVC. Tel. 031 588 553.
komunala
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
swoomo m® mm
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
O OMiklavž
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A6 2.7 TDI AVANT	2009	18.900,00	NAVIGACIJA	SREBRN
BMW 318 DUMUZINA	2008	12.580,00	C0NF0RT	KOV. ČRNA
BMW 525 DKARAVAN	2006	12.750,00	AVT.KLIMA	SREBRN
CITROEN C 4 PICASS01.6 HDI	2009	9.980,00	DYNAMIC	KOV. SIVA
FIAT BRAV01.6 MULTIJET	2009	7.880,00	DYNAMIC	SREBRN
FIAT CR0MA 1.9 MJT	2009	8.190,00	DYNAMIC	KOV. ČRNA
FIAT PANDA 1.3 MULTUET	2008	5.280,00	DYNAMIC	BELA
F0RDF0CUS 1.6 TD Cl KARAVAN	2006	5.480,00	NAVIGACIJA	SREBRN
FORD FOCUS CMAX1.6 TDCI	2009	8.790,00	TREND	SREBRN
LANCIA DELTA 1.6 MULTIJET	2010	11.680,00	PLATINO	KOV. SIVA
PEUGEOT 5008 PREMIU	2010	13.880,00	NAVIGACIJA	KOV. BAK. SIV
RENAULT ESPACE1.9DCI	2006	7.980,00	EXPRESSION	SREBRN
SKODA 0CTAVIA COMBI 2.0 TDI	2010	14.990,00	ELEGANCE	KOV. ČRNA
TOYOTA AURIS2.0D4D	2009	9.680,00	AVT.KLIMA	SREBRN
TOYOTA YARIS 1.3 WH	2006	4.780,00	COOL-LUNA	SREBRN
VW BORA 1.9 TDI	2002	3.770,00	ALU. PLATIŠČA ČRNA	
VW GOLF PLUS BLUEM0T10N 1.6 TDI	2010	11.980,00	C0NF0RTLINE	MIŠJE SIVA
VW PASSAT 1.9 TDI UMUZINA	2004	5.980,00	ALU.PLAT	KOV. MODRA
ODKUP VOZIL V ENI URI
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
LCD TV
gratis ob nakupu novega vozila na leasing
Avtoceiiter Preteč d.o.o„ Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Komunalno podjetje Ptuj d.d.
Puhova ulica 10, SI 2250 PTUJ Telefon: (02) 787-51-11 Telefax: (02) 771-36-01 e-pošta: taj nistvo@komunala- ptuj. si http://www.komunala-ptuj.si
Dejavnosti družbe:
*	proizvodnja in distribucija vode,
*	komunalna storitve
*	odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
*	proizvodnja, distribucija pare in tople vode,
*	kemijski laboratorij, akreditiran po standardu SISTENIS0/IEC
*	čiščenje javnih površin,
*	vzdrževanje prometnih površin,
*	urejanje in vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih površin,
*	vzdrževanje javne razsvetljave,
*	upravljanje s parkirišči in odvoz nepravilno parkiranih vozil,
*	plakatiranje
*	izvajanje nizkogradenj
Prireditvenik
Petek, 24. avgusta
12:00 Ptuj: Dnevi poezije in vina - zajtrk s pesniki v muziKafeju; 16:00
zasebno branje Dan Coman in Tina Kozin; 17:30 zasebno branje Jose F. A. Oliver in Urška P Černe; 18:00 odprtje razstave Metke Krašovec v Tovarni umetnosti v Majšperku; 18:00 Impro predstava Pesnik na trgu; 19:00 Duo Šardone na Vrazovem trgu; DomKulture - Ob svetlobi noči, kabaret; 20:30 Veliko pesniško branje in koncert Damar; 23:00 dražba - predpasniki za verze z Boštjanom Gorencem - Pižamo 15:30 Ptuj, Vrazov trg: Slonova delavnica optičnih igrač; Dnevi poezije in vina - za otroke
17:00 Ptuj, Vrazov trg: pravljična urica z Grimmovimi pravljicami; Dnevi
poezije in vina - za otroke 18:30 Središče ob Dravi, Akcija: 2. DLUKfest, astro večer z Mitjo Govedičem 19:30 Ptuj, grad: 43. Festival domače zabavne glasbe 20:00 Vurberk, grad: predstava Gledališkega društva Vurberk, veseloigra
Frana Milčinskega Gospodična Mici 20:30 Slovenska Bistrica, grad: gledališka Predstava Razvalina življenja v
izvedbi KUD Gaj Zg. Polskava 21:00 Ptuj, Slovenski trg: TerasaFest 2012, KPŠ, koncert skupine Elemental, rap, funk, soul, jazz in rock
Sobota, 25. avgusta
09:00 Breg pri Majšperku, športno igrišče: prireditev Smo za bograč v organizaciji društva Smoteater 11:00 Ptuj, vinski hram: Dnevi poezije in vina; okrogla miza o poeziji Milana Jesiha
11:00 Središče ob Dravi, športni park: 2. DLUKfest, turnir v odbojki in otroške
delavnice, zvečer sledi v Akciji koncert skupine Mi2 13:00 Ptuj, Dnevi poezije in vina: odprto branje na Vrazovem trgu; 14:00 zasebno branje Gale Burns in Katja Perat; 16:00 zasebno branje Maarja Kangro, Gregor Podlogar in Martin Solotruk; 17:00 Pesniški turnir na Vrazovem trgu; 18:00 zasebno branje recital poezije Inger Christensen; 18:00 zasebno branje Ghayath Almadhoun in Barbara Skubic; 19:00 impro predstava Pesnik na trgu, degustacija vin - Vrazov trg, 20:30 veliko pesniško branje na Vrazovem trgu, koncert Lollobridgia in afterparty
14:00 Sestrže, športno igrišče: Poletne igre
14:00 Zabovci, na jezeru ob športnem parku: 5. Korantova rancarija, prijave
možne med 12. in 14. uro 15:30 Ptuj, Vrazov trg: pravljice O pujsku, ki ga ni bilo, Mali cvetlični kralj, O
loncu in koncu; Dnevi poezije in vina - za otroke 16:00 Spuhlja, pred večnamensko dvorano: srečanje krajanov 17:00 Ptuj, dom KULTure: lutkovna predstava Balon Velikon; Dnevi poezije in vina - za otroke
19:00 Markovci, dvorana ZAF centra: zaključni koncert Mladinskega glasbenega tabora Poj z menoj 21:00 Lenart, Dom kulture: komedija Butalci v izvedbi Gledališča Koper
Nedelja, 26. avgusta
09:00 Stoperce, dom krajanov: Zajtrk za občane v organizaciji Društva gospodinj Stoperce
14:00 Majšperk, kulturno-poslovni center: praznovanje 90-letnice delovanja LD Dravinja Majšperk
15:00 Krčevina pri Vurberku, Mohorkova graba: koncert Vokalne skupine Melos z gosti
16:00 Juršinci, kulturni center: komedija Ta veseli dan ali Ivek se ženi; ponovitev še ob 19:00
19:00 Slovenska Bistrica, dvorana glasbene šole: koncert zmagovalcev Tem-sig 2012
Ponedeljek, 27. avgusta
16:00 Poljčane, dom krajanov: poletni tabor in delavnice v izvedbi KUD Janko Živko Poljčane - vsak dan do 31. 8. med 16:00 in 18:00 18:30 Ptuj, minoritski festival: otvoritveni koncert festivala Glasba v kloštru
Torek, 28. avgusta
1B:30
Ptuj, minoritski samostan: koncert simboličnega orkestra z godalkarji v okviru festivala Glasba v kloštru
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: GLASBENA ODDAJA - HIT POLETJA Nastopajo:Glasbena skupina iz Avstrije; Roke-ri; Robi Horvat; Helena Blagne; Čuki; Alpski kvintet; Priznani pevci in tuje glasbene skupine.
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 24. avgusta 2012
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 24. 8.
SOBOTA 25. 8.
TV
www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Lenart - Koncert Big Band Radia Šmarje 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 14:30 Video strani 18:00 Oddaja iz Občine Lenart 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Glasbene novičke z Ingrid 22:00 Glasbeni koncert 23:30 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Kronika iz Občine Markovci 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Oddaja iz Občine Lenart 11:45 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Oddaja iz Občine Markovci 21:00 Ujemi sanje 23:00 Video strani
NEDELJA 26. 8.
00:00 8:00 9:00 10:40 11:00 13:00 15:00 16:20 17:00 18:30 20:00 22:00
Video strani Otroška oddaja
Gasilska slovesnost v Slovenja vasi Ptujska kronika
Obisk predstavnikov Vidma na Hrvaškem
Lukarski praznik v Dornavi
Gorišnica - Iz naših krajev
Glasbene novičke z Ingrid
Kmečke igre na Destrniku
Oddaja iz Občine Lenart
Video strani
PONEDELJEK 27. 8.
00:00 Video strani 8:00 Oddaja iz Občine Videm 10:25 Ptujska kronika 10:45 Ujemi sanje 12:00 Video strani
18:00 Obisk predstavnikov Vidma na Hrvaškem 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Oddaja iz Občine Markovci 21:00 Markovci - Oddaja iz preteklosti 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
UredniStvo:(02) 754 00 30 Markefing:{02) 780 69 90,031 627 340 Doinava 116 D, 2252 Dofnava
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPT U J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		cenf>	Oprema	Barva
ford escort 1.41	1999	550,00€	servo volan	kov. modra
renault grand espace 2.0 dciinit. paris	2008	12.900,00€	serv. knjiga	kov. srebrna
renault megane1.6 e coupe	1997	1.150,00€	servo volan	k0v.b0rd0
seat ibiza1.212v reference	2008	6.200,00«	prvi lastnik	rdeča
ford focus 1.416v ambiente	200s	3.450,00«	klima	kov. sv. modra
renault scenic 1.6 e rt	1998	1.250,00«	klima	kov.temnozelena
mercedez benz cabrio 320 clkavant.	2003	12.500,00«	avt. klima	kov. srebrna
citroen l2h1jumpi 2.0 hdi con.	2008	9.420,00«	prvi lastnik	bela
fiat punt01.2 sx	2002	1.750,00«	klima	kov. olivna
peugeot 307 cabriolet 2.0	200s	6.450,00«	serv. knjiga	kov.vijola
chevrolet lacetti1.416vse	2009	6.350,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
audi a31.8	1997	1.790,00«	servo volan	vuola
renault um. laguna 1.816vexp.	2001	3.150,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
volkswagen p0l01.4c0mf0rtline	2009	8.990,00«	serv. knjiga	kov. opečna
peugeot 2071.4itrendy	2007	5.790,00«	prvi lastnik	kov. modra
peugeot 2071.416v0utd00r	2009	7.990,00«	prvi lastnik	kov. srebrna
peugeot 2071.41 premium	2006	6.090,00«	prvi lastnik	kov. srebrna
volkswagen pol01.4	1996	750,00«	airbag	zelena
citroen picass01.616v exclu.	2006	5.900,00«	serv. knjiga	kov. peščena
mazda 2.0 cdhgt	2004	4.850,00«	serv.knjiga	kov. siva
toyota yaris1.3 wt-i stella	2007	6.300,00«	prvi lastnik	kov. modra
volkswagen polo 1.4tdi basis	2002	3.990,00«	klima	kov. srebrna
peugeot 3071.6isxaïï.	2003	3.150,00«	avt. klima	kov. zlata
PTUJSKA TELEVIZIJA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
peao
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja 26.8.
9:00 Ptujska kronika -pra h 20 Kuhi nji ca
' 0:10 Ouftovna o m - S. oddaja - por. 3:00 Pregled-tedna-pon 3:25 Zemlja in mi - S. oddaja - pnn. 3:50 Polka in majolka
17:00 Povahilo na kavo - pori.	13:00 Ptujska kronika -
13:20 Ptujska odrska deste - S. oddaja - pnn. 18:2010. Ptujske grajske igre - pnn.
Petek 24.8.
9:00 Dnevnik IV Maribor-pnn 3:iS Kutiinjica - pon. 10:00 Ptujska kronika - pnn 10:20 Modro - pon. 15:35 Kuiiinjica
16:00 Duhovna na za - 8. oddaja - pnn.
20:00 Ptujska kronika -pon 20:20 Gea eolleee - promocijska oddaja 20:30 Cista umeinost -10. nddaja, pon. 20:45 Sport(no) - pon, 21:15 20. Rancarija - pon. 21:25 Moto scena -12. oddaja - pon. 21:45 Regi IV Gorišnica - pnn.
Sobota 25.8.
9:00 Ptujska kronika-pon
10:00 Duhovna oaza - 8. oddaja - pnn.
10:25 Modro - pnn.
11:20 Zemlja in mi-8. oddaja-pon.
12:DD Ptujska kronika
12:20 Povabilo na kavo-pon.
13:00 Pregled tedna
13:20 Pol]e2012-2.del-pon.
15:15 Kufnniica - pnn
16:00 Ptujsb kronika - pon
13:00 Ptujska kronika - pon.
18:20 Ptujske odrske deske - 8. oddaja
13:50 Pregled tod na - pon
19:20 Goa college - promocijska oddaja
19:30 20. Rancarija - pon.
19:4010. Ptujske grajske igre - pnn
20:00 Ptujska kronika - pon
20:20 Epk napovednik - 9. oddaja - pon.
20:50 Zemlja in mi - 9. oddaja - pon.
21:25 Moto scena - 9. oddaja - pon.
21:50 Kultura na dlani - 6. oddaja - pon.
18:00 Ptujska kronika - pon . 18:2010, Ptujske pjskeigi. 18,40 Preglej tedna - pon. 19:40 Gea college - promocijska oddaja - pon. 19:50 20. Ranoarija-pon. 20:00 Ptujska kronik^ pon 20:20 Kultura na dlani 5. oddaja - pon. 21:15 Sport(no)- pon. 21:45 Moto scena - 8. oddaja - pon.
Ponedeljek 27.B, 9:00 Dnevnik TV Maribor -pon 9:25 Kuiiinjica - pon. 9:50 Modro - pon. 10:15 Pregled tedna-pon 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuiiinjica 17:00 Povabilo na kavo - pon 17:35 Pregled tedna-jron 19:05 Kultura na dlani - 6. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon 20:20 20. Rancarija - pon. pon. 20:30 EPK napovednik - 8. oddaja - pon.
21:00 Moto scena -12. oddaja - pon. pon. 21:20 Gea college - promocijska oddaja 21:30 Ofi in uiesa boga-pon.
www.petv.tv
Hslej ns laMaspremliate Mi naiïïn SIOl IV
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Kako rada, moji najdražji, z vami bi živela. Rada si imela ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala.
SPOMIN
21. avgusta sta minili dve žalostni leti, ko si nas za vedno zapustila, naša predobra žena, mama, babica in tašča
Melita Donaj
IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 52
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem pre-ranem grobu z lepo mislijo in ji prižgete svečko v spomin.
Tvoji najdražji
AVTOMOBILI P.R. & AVTO FILIPIC UfVK^ J Industrijska 9, MARIBOR ^Jj^ 02 2283020,031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
ZNAMKA LETNIK CENAc OPR. BARVA				
MAZDA 323 SEDAN Mi	1999	1.950,00	SAM0107.000 KM	RDEČA
HAT SCUDO VAN COMBI HiRGON 1.9 ID	2900	2.390,00	2.LASTNIK	DELA
OPEL FRONTERA 2.0 SPORT, HARD TOP 4X4 1997		2400,00	4X4, SUMA	TININO MODRA
HAT STIL01.6 UV DYNAMIC	2004	2.990,00	1.1AST,SERV. KNJIGA	KOV. TEMNO MODER
MGF CABRI01.1 WC	1997	2.990,00	SAMO 138.000 KM, P0M	RDEČA
JAGUAR XJ SOVEREIGN 4.0 UMUZINA	1996	1490,00	TEMP0MAT, 2.LASTNIK	DELA
FORD FUSION 1.6 COMFORT	2906	5.290,00	SAMO 76.281 KM	KOV. T0NIC MODRA
FORD TRANSIT 300S, 2.0D, 6 SED.+TOVOR 2004		5.490,00	1.IAST,SAM0139.000 KM	DELA
NISSAN NOTE M16V.5VRAT	2008	6.690,00	KUMA, 1. LASTNIK	KOV. MODER
OPEL AS1BA 1.4 GTC COUPE	2906	7450,00	1.USTNICA, SLO	KOV. SREBRNA
FORD MONDEO 2.2 TDCIGHIA 5 VRAT	2906	7.900,00	PARK SENZORJI, TEMP0MAT,.	ČRNA KOVINSKA
PEUGEOT 207 Mi, 5 VRAT	2010	7.990,00	1.1AST,SERV. KNJIGA	KOV. SVETU MODRA
VW GOlf 1.6 TRENDLINE V, 5 VRAT	2008	8.890,00	TEMP0MAT, 1.LASTNIK, SK	ČRNA
FORD FIESTA TREND 1.25,5 VRAT	2010	8.990,00	GARANCIJA 0011/2012	KOV. ČRNA
CHEVROIETCRUZE 1.61EVLS.4VRATA	2010	9.690,00	1.IAST.,P0TR.SERV. KNJIGA	KOV. SREDRNA
FORD FUSION EBONY 1.6- GARANCUA	2011	9.890,00	SAMO (450 KM, KOT NOV	KOV. ČRNA
VWTOURAH 2.0 TDIAVTDMAT1C	2007	11.280,00	SERVISNA KNJIGA,TEMP0MAT	KOV. TEMNO SIVA
FORD FIESTA M TDCI, 5 VRAT	NOVO	11.375,00	TREND, NAZAL0GI	DELA
FORD FIESTATITANIUM 1.25i, 5 VRAT	04/2012	11.535,00	TEMP0MAT, CONTROL PAKET	KOV. ČRNA
FORD FOCUS EBONY 1.6 TDCI - na zalogi	NOVO	13.855,80	TREND PLUS Pv DOD. ZAT.STEKLA	KOV. SIVA
BMW 325i, AVTOMATIC, 4 VRATA	2005	13.880,00	XENON,TEMP0MAT	KOV. ČRNA
MAZDA 6 2.0 ITE SPORT COMBI	2009	13.990,00	PARK SENZORJI, TEMP0MAT,.	PARIŠKO MODRA
FORD MONDEO 2.0 TDCI DPF MG	11/2010	19.725,00	RAZSTAVNO VOZILO, 0 KM	DELA
FORD MONDEO 2.0 TDCI TTTAN. 1G3KM	05/2011	23.280,00	ČRNA STREHA, NIZKA PORABA	DELA
FORD SMAX 2.0 TDCI TTTANIUM,TEST1H0	2012	25.808,80	POPUST, BIKSEN0N.PARK.SENZ.	KOV. ČRNA
FORD FOCUS EC0B00ST- AVTO LHA	NOVO OD 13.030,00		ZELO NIZKA PORABAH!	ČRNA.K0V. SREDRNA
FORD C-MAX TREND 1.6 VCT	NOVO »16.080,00		NA ZALOGI	MARS RED, DE1A.ČRNA
FORD KUOATUEND 2.0TDCI 4X2-nazaihbi NOVO «23.200,00			ST1ISKI PAKET,TEMP0MAT	BELA, ČRNA, KOV. UINAR
FORDSMAX TREND 2.0 TDCIIIAZNJM	NOVO oo23.330.00		PARK SENZORJI, LED LUČI,..	BELA
FORD FIESTA TREND 1.25,5 VRAT	NOVO	oí 8880,00		BDEČA, BELA,...
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.net/avtomobilipr				
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mostlček, proteze In bela zallvka taneJSa kot pri kornaslonaiju.
www.tednik.s
ZAHVALA
Ob izgubi najinega očeta
Franca Fiderška - Frančeka
S PTUJA, RIMSKA PLOŠČAD 6
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so prispevali, da je bilo poslednje slovo vredno njegovega življenja in dela.
Posebej se zahvaljujeva govornikom: gospe Veri Kokol, gospodu Ediju Kupčiču in gospodu Stanku Lepeju ter duhovniku p. Milanu iz župnije Sv. Ožbalta.
Hvala vsem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje -stanovalcem Rimske ploščadi 6, Društvu upokojencev Ptuj, Aktivu sindikalnih aktivistov Ptuj, županu Občine Žetale gospodu Antonu Butolenu, sorodnikom, prijateljem, sosedom in domačinom iz Nadol.
Posebej hvala Radiu Ptuj in uredništvu Štajerskega tednika za zapisane besede spomina v Štajerskem tedniku 17. avgusta 2012.
Iskrena hvala tudi Pogrebni službi Ptuj za brezhibno izvedene storitve.
Še enkrat vsem, ki ste ga pospremili na poti do groba, in vsakemu posebej - hvala!
Hčerki Jožica in Milena
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi. Povsod te čutimo mi vsi.
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta, dedka, pradedka in brata
Janeza Korparja
IZ ŽABJAKA 24
3. 10. 1932 + 8. 8. 2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za izrečena ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše.
Žalujoči: vsi njegovi
Težko je dojeti, težko je brez tebe živeti. Naše oko išče te povsod, pa najsi bo to domače dvorišče, bolnišnično ležišče. Iščemo vsak tvoj korak, vsak tvoj gib, a zaman. Solze po licu nam polzijo, srce boli, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi drage žene, mame, ome
Marije Flajšman
IZ DOLIČA 34
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji s tem izkazali spoštovanje, darovali cvetje, za svete maše, sveče, katerih plamen ji bo gorel v zahvalo, nam pa izrazili sožalje. Posebna zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, gospe Veri za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki v bolečih trenutkih sočustvujete z nami, in vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Žalujoči: mož Alojz, hčerke Anica, Marica in Lojzika z družinami
CEST, DVORlSC
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, email: vilko.gerecnik@siol.net
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
Ne jokajte, še sem tu v sončnem žarku in v snu. Ne bojte se, bolečina bo minila, s spomini srce bo ovila. Po novih hodim zdaj poteh, nevidnih, neslišnih, a vedno ob vas, po svojih najboljših močeh brisal bom solze v vaših očeh.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža in očeta
Borisa Ogrinca - Mišota
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 82
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu Sava-
tech, d. o. o., - program GTI Ptuj in vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi
mnogo prerani poti, darovali cvetje, sveče, izrazili ustna in pisna sožalja.
Hvala kolektivu ginekološko-porodnega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj.
Posebej zahvala celotnemu kirurškemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj in protibolečinski
ambulanti. Hvala pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, Maji za besede slovesa, podjetju
Javne službe Ptuj ter duhovniku za opravljen obred.
Še enkrat hvala vsem in vsakomur posebej, ki v bolečih trenutkih sočustvujete z nami.
Žalujoči: žena Nada in sin Mitja z Majo
Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker si za vedno vzel slovo.
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi našega dragega sina, brata, strica
Vinka Kukovca
IZ SENČAKA 14
8. 3. 1973 + 12. 8. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter hvala vsem od blizu in daleč, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem, govornici, zastavonoši, gospodu Janku za molitev ter podjetju Čisto mesto in Javne službe, d. o. o., Ptuj.
Žalujoči: vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Za seboj pustila si velik zaklad in vedi, da vsak od nas ima te rad.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Terezije Kokol
IZ VAREJE 34
15. 10. 1920 + 16. 8. 2012
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala za darovano cvetje, sveče in za sv. maše ter hvala vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranjali v svojih mislih.
Žalujoči: vsi njeni
Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica, teta, botra in svakinja
Ana Pal
rojena Svenšek
IZ BARISLOVCEV 19 A
Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v težkih trenutkih slovesa z nami. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku za čudovite besede slovesa, nosilcu prapora, DU Sela, Pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma. Hvala tudi vsem tistim, ki jih v zahvali nismo posebej omenili.
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Meseca avgusta je bilo, ko sonce komaj je vzhajalo, ura jutra še ni odbila, ko te kruta smrt je ugrabila. Deset let na tvojem grobu sveče že gorijo,
v žalostnih očeh pa solze se iskrijo, v naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi naša sreča.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 26. avgust 2002, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče, dedek, tast
Frančišek Tuš
IZ SAKUŠAKA 68
Hvala vsem, ki z lepo mislijo, cvetjem ali svečko postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Sv. Andraž, Drbetinci • Trije požari v treh nočeh
Vitomarčani v skrbeh - kdo podtika požare?
Na sadjarski kmetiji Mirana Toša v na začetku vasice Drbetinci v občini Sv. Andraž, pravzaprav domačini hišo in gospodarska poslopja še vedno štejejo v Vitomarce, je konec minulega tedna zagorelo dvakrat; prvič v noči s petka na soboto, drugič v noči z nedelje na ponedeljek, nato pa še tretjič v torek zgodaj zjutraj.
V	skopem policijskem sporočilu je zapisano le, da znaša neuradna škoda po prvem požaru, ko je zgorelo veliko gospodarsko poslopje 50.000 evrov, škoda po drugem požaru pa 70.000 evrov. Vendar pa so tudi policisti oziroma kriminalisti posumili, da gre za nameren požig, saj je zelo malo verjetno, da bi trikrat zagorelo na treh sosednjih lokacijah; v prvih dveh primerili na objektih enega in istega lastnika, v tretjem primeru pa na sosednji hiši. Kriminalistična preiskava še vedno teče, krajani pa so na nogah, saj jih je strah, da neznani požigalec ne bi zanetil požara še kje.
„Res je, da smo vsi krajani, pravzaprav vsi občani Vito-marc prestrašeni in jezni. Zelo težko je tri takšne požare pripisati naključju, ne, to pravzaprav ni verjetno," je najprej povedal vodja gasilske intervencije Stanko Lovrec iz PGD Vitomarci. Prav vito-marški gasilci so bili skupaj z gasilci iz Trnovske vasi (PGD Biš) prvi na kraju požara v Drbetincih, ki se je zgodilo v petek ponoči: „Na lokaciji požara smo bili točno ob 2 uri in 10 minut ponoči. Gorelo je gospodarsko poslopje s kmetijsko mehanizacijo in ostalo kmetijsko opremo. Žal je bil požar velik, škoda je ogromna, saj od zgradbe ni ostalo veliko. Pogorišče smo zapustili zadnji ob deveti uri dopoldne v soboto.
Drugič zagorelo v nedeljo
V	nedeljo nekaj čez eno uro po polnoči pa je zagorelo še drugič, slabih 20 metrov stran
od lokacije prvega požara, čez cesto. Takrat je zagorelo okoli 1000 plastičnih zabojnikov za jabolka, ogenj pa se je začel širiti še na bližnjo hladilni-
Žalosten pogled na pogorišče - od gospodarskega poslopja sadjarja Mirana Toša ni ostalo praktično nič, že dan in pol kasneje pa je neznani požigalec zanetil še drugi požar, ki je uničil Toševe zabojnike za jabolka in načel hladilnico ter hišo Toševega očeta.
co in tudi na hišo Miranovih staršev, ki stoji v neposredni bližini. Gasili smo spet gasilci iz domačega, vitomarške-ga društva skupaj z gasilci iz Biša, na pomoč pa so prišli še gasilci iz PGD Destrnik in PGD Desenci. Požar, ki je že grozil, da bo zajel še hišo in hladilnico, smo uspeli omejiti in ga nato pogasiti, vendar bo hladilnica zaradi popoka-nih zidov in poškodovanega ostrešja potrebna temeljite sanacije. Tudi na stanovanjski hiši, ki je na srečo stala cela, bo treba zamenjati vso stavbno pohištvo, od oken do vrat. Vročina je bila namreč grozovita in je naredila svoje," je dogajanje v prvih dveh nočeh groze opisal Lovrec, ki še zmeraj zmajuje z glavo: „Ne, kaj takega tukaj okoli ne pomnimo ... Sprašujem se, ali
ni tudi gozdni požar povezan s tremi požari objektov, čeprav tega ne bi upal trditi.
V	petek popoldne okoli treh, torej nekaj ur pred prvim požarom pri Toševih, je namreč zagorelo v tukajšnjem gozdu. Na srečo smo bili tudi takrat hitro obveščeni in smo uspeli požar pogasiti, še preden je zajel večji del gozda. Čudne stvari so to ..."
V	torek zagorelo še v tretje
Kot da se neznani požigalec iz situacije norčuje, je v centru Vitomarcev v torek ob 3.50 zjutraj zagorelo še tretjič; tokrat je požar zajel prvo hišo v neposredni bližini že pogorelega gospodarskega poslopja Toševih (na posnetku skrajno desno je viden del hiše,
ki je zagorela 24 ur kasneje): „Ta požar je na vso srečo terjal manjšo materialno škodo, ampak zgolj zato, ker ga je ob zgodnji jutranji uri slučajno opazil eden naših gasilcev, ki se je odpravljal v službo. Gasilci iz Vitomarcev, pomagali so nam tudi gasilci iz Biša, smo bili takoj na kraju požara in smo hitro pogasili ogenj, ki je načel del ostrešja. Gre za hišo, ki je v lasti občanke iz Trnovske vasi, v njej pa živi druži-
tehnični pregledi
na Dejana Toša, ki sicer ni v sorodstvu z Miranom Tošem. Skupen jim je le priimek. Ta, zaenkrat zadnji požar je sprožil alarmantno stanje v občini. Center občine, kjer so se zgodili vsi trije požari, pravzaprav v krogu 20 metrov, od takrat stražijo gasilci. Naslednja noč je bila nato mirna, kako bo naprej, pa ne vemo. Vzdušje med ljudmi je moreče, nihče več ne more mirno spati, saj je vsakogar strah, ali ne bo ogenj naslednjo noč zajel njegove hiše," je po zadnjem požaru še povedal Lovrec.
Razmišljajo o vaških stražah
Stanko Lovrec skupaj s sokrajani seveda upa, da se takšne noči groze ne bi več ponovile: „Škoda, ki je že stro-jena, je itak velika, prevelika in nepotrebna. Ne vem, kdo bi lahko zanetil požare, nihče ne more pokazati na nikogar, tudi Toševi niso bili nikomur trn v peti. Vsaj da bi se kaj vedelo, ne. Tako, da tavamo v popolni temi. Upam, da bo kriminalistična preiskava kaj pokazala, da se bo krivec, če obstaja, našel!"
Lovrec je še dodal, da v vasi resno razmišljajo o tem, da bi postavili t.i. vaške straže po širšem območju - podobno, kot so to naredili v Dornavi, ko se je lani poleti zgodilo kar nekaj zapovrstnih požarov in je bilo tudi precej jasno, da gre dejanja piromana. Žal ga v kriminalistični preiskavi niso uspeli odkriti, so se pa požari pri vzpostavitvi vaških straž nehali in se do danes še niso ponovili.
SM
íPoiLíojtt naí
fia ixjéourL¿m íjjLta!
RADIOPTUJ
www.radio-pluj.si
(za osebna, tovorna in motorna vozila, traktorje)
vse za pogon
(ležaji, tesnila, jermeni,...)
TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787-10-10
Črna kronika
S kolesom pred avto
18.	avgusta okoli 17.40 je 61-letni moški iz Ptuja v Spuhlji kolesaril proti Ptuju. V trenutku, ko je za njim pripeljala 48-letna voznica osebnega avtomobila iz Zreč, je nenadoma zapeljal proti sredini vozišča. Kljub umikanju v levo je voznica z osebnim avtomobilom trčila v kolo. Po trčenju je kolesarja odbilo na vetrobran-sko steklo, nato pa je padel po vozišču. V prometni nesreči je bil hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v SB Ptuj.
Našli rastlinjak z indijsko konopljo
15. avgusta so policisti Policijske postaje Podlehnik ugotovili, da se v Doklecah nahaja rastlinjak, v katerem je nasad zelenih rastlin, ki po videzu in vonju kažejo na to, da gre za indijsko konopljo, iz katere se pridobiva marihuana. Isti dan so opravili hišno preiskavo in v rastlinjaku našli 73 sadik konoplje, velikih 160 do 250 cm, ventilatorje in vlažilce prostorov. Predmete so zasegli in odvzeli primerjalne vzorce za testiranje. Zoper
40-letnega	moškega bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Vlomi, tatvine
17. avgusta je neznan storilec vlomil v osebni avtomobil na Osojnikovi ulici na Ptuju, tako da je zlomil steklo na vratih. Iz vozila je odtujil navigacijsko napravo, iz torbice, ki se je nahajala na sedežu v vozilu, pa gotovino. Premoženjska škoda okoli 1200 evrov.
Napihali so ...
14. avgusta okoli 21.15 je 35-letni kolesar v Lasigovcih zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča padel in se lahko telesno poškodoval. Policisti so odredili preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,30 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Vozniku so izdali plačilni nalog.
19.	avgusta ob 14. uri so policisti Policijske postaje Gorišnica v Moškanjcih ustavili 41-letnega kolesarja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,40 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
20.	avgusta ob 18.25 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Zgornjem Leskovcu ustavili
41-letnega	kolesarja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,43 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
21.	avgusta ob 12.15 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 47-letnega kolesarja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,61 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Napoved vremena za Slovenijo
Zrel grozd Jerneja (24.) dobiti -dosti bo sladkega vinca piti. 16/35
'16/33
Poletna ponudba
vseh pizz H r vPomaranči 5,90
pomaranča, ob dravi 3a, ptuj
eur
Danes bo pretežno jasno, pihal bo jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 20, najvišje dnevne od 32 do 38 stopinj C.
Obeti
V soboto bo sončno in vroče, pihal bo jugozahodni veter. V nedeljo bo dež od zahoda zajel vso državo, vmes bodo tudi nevihte, ohladilo se bo.
Opozorilo
Povsod po Sloveniji je velika nevarnost požarov v naravi. V popoldanskem času bo predvsem v mestih velika toplotna obremenitev.