Ludvik Tribnik. Komaj štiri tedne je minilo, kar smo stali tovariši in množiea žalujočega občinstva ob grobu g. nadučitelja Fr. Leskovarja v Novi cerkvi. * Eesničnost pregovora: rDanes meni, jutri tebi" občutimo tem bolj, ko se po tako malo dneh že zopet poslavljamo od drugega predragega nam tovariša, ki mu je nemila smrt strla mnogim toliko drago življeuje. Go-ipod Ludvik Tribnik se je narodil dne 23. julija 1854 V Slivuici pri Mariboru kot sin mnogozaslužnega občespoštovanega nadučitelja Jožefa Tribnika. Po dovršmih študijah 1874. je služboval v Poljčanah, Studfncih pri Mariboru, pri Sv. Knžu tik Slatiae, od koder se je Ieta 1879. preselil sem gor v prijazne Zreče, kjer je služboval 28 let, navdušen za svoj težki poklic, z vso vnemo in gorečnostjo, z vso ljubeznivostjo do izročene mu mladine, tako, da nara je bil vzor učiteljskega delovanja. To njVgovo vztrajno delovanje je priznal okr. šol. svet z mnogo mu poslanih pohvaluih pisem. Tukaj je poučeval in vzgojeval dva roriova in si obenem pridobil kot izkušen in izveden občan toliko zaslug, da ga je nedavno imenoval obč. odbor častuim občanom. To priznauje njegove neumorne delavnosti mu je bilo gotovo na veliko uteho v težkih dneh njegove smrtne bolezoi. Vsi smo bili veseli, ko smo čitali vest tpga odlikovanja in smo mu iskreno želeli, da bi mu ljubi Bog dal uživati to čast mnogo let. Ali nemila smrt je — ne oziraje se na te iskrene želje vam, ljubi ot.roci. ngrabila vzornega učitelia, ki vas je očetovsko ljubil, poučeval, opominjal, svaril in kazal pota poštenosti iu pravičnosti, ki vam jih je boditi, da boste kdaj spoštovaui možje ia žene, koristni udi svoje ob^ine in človeške družbe. Vsi l.jubi otroei. veste, da je hvaležnost do sta'šev in učiteljpv kot vaših najveejih dobrotnikov vaša najiraenitripjša dolžnost in to dolžnost bvaležnosti boste oajlepše izkazali tako, da boste živeli po naukih in opominih. ki varn jih je dajal rajni gospod nadučitelj. Dobre besrde, ki vam jih je on govoril iz svojega plemenitega srca, naj odmevajo v vaših srcih vse dni vašfga življpn.ja, naj vas varujpjo vsega zla. Neskoueno bridko je slovo od rajnnga za D.jegovo spoštovano gospo soprogo in njegova otroka, gospodično Araalijo ia gnspoda Karla. zaka.j vez obiteljske l.jubfzni vaše je bila res idealn<t. Z veliko potrpežljivostjo ste ateku stregli v njegovi rnueni in dolgi bolezni, ste ga tolažili v DJegovih duševnih in telesnih bolečinah, trpeč sami poleg njega neznosno duševno bol, ko ste se veduo bolj in bolj prepričevali, da vam ljubega soproga in očeta ne reši več nobena človeška moč. Eajni atek vas zato iz groba blagoslavlja in ta blagoslov vam ne mine, ampak bo trdna podlaga vaše sreče v prihodnosti. Blagor tebi, Ijubi tovariš v grobu, in blagor vam, spoštovana gospa mama! Vzgojila sta otroka, ki sta vama bila srčna radost ia ostaneta najslajše upanje osamele gospe marae. A tudi nam tovarišem in vara spoštovanim občanom je težko pri srcu, ko se ločimo od gospoda Tribnika, ki smo ga ljubili zaradi iijpgove požrtvovalne ljubeznivosti in osobito mi učitelji zaradi vzorne kolegijalnosti. Učiteljsko društvo konjiškega okraja žaluje za njim, saj mu je bil rajni zvest in vseh 28 let jako delaven član in več let tudi njegov predsednik. Vse učitelj^-tvo je gojilo do njega popolno zaupanje, zato ga je izvolilo tudi zastopnikom in šolskim strokovDjakom v okr. šol. svet. Evo vam torej moža, ki mu je bilo življenje naporen delavnik, ko si je nakopičil toliko dobrih del! Neizprosna smrt mu je sicer strla njegovo telo, a njegovib. dobrih del in duha njegovega mu ne more streti! Dub. njegov živi na veke v onih rajskih višavah, kjer toge ni in skrbi! Slava spominu takega moža, čast imenu njegovemu! Josip Ouček.