Lovro Perko: Nekaj spominov na prvi občni zbor Zaveze slovenskih učiteljskih društev Bilo je 22. in 23. aprila (velikonočni ponedeljek in torek) 1889. leta. Zaradi tega prihaja ta kratki opis že nekako po 50 letnem jubileju. Kljub temu pa ne bo odveč, če obudim nekaj isvojih spominov na ta važni dogodek. In raznih važnih, veselih, pa še bolj težkih in žalostnih dogodkov v borbi za dosego svojih stanovskih pravic, za napredek šolstva in za dvig prosvete in narodne zavesti ima učiteljstvo dokaj za seboj. Da bi imelo večjo moč in silo ter večjo oporo pri tem prizadevanju, si je pričelo snovati svoja okrajna učiteljska društva, kajti le v združitvi za istimi cilji stremečih pridobiva vsak stan na moči, odpornosti in vztrajnosti. Da pa fe sile še poveča, si je začelo okrog 1887./88. iz teh učiteljskih društev snovati »Zavezo slovenskih učiteljskih društev«. Po dolgem so bila pravila odobrena. Na gotovih višjih mestih niso imeli nič kaj preveč smisla in še veliko manj naklonjenosti za taka združevanja. Za 22. in 23. aprila 1889. je bil sklican prvi redni občni zbor »Zaveze« v Ljubljani. Delegati vseh k Zavezi pristopivših društev so imeli prvi dan v mestni dvorani občni zbor. Tu so izvolili predsedstvo in odbor ter določili programske točke za glavni občni zbor, ki se je vršil naslednji dan. V predsedstvo so bili izvoljeni: Srečko Stegnar, Anton Razinger in Iv. Praprotnik, prva dva učitelja v Ljubljani, a slednji na Stajerskem v Puščavi. V odboru so bili tedanjemu učiteljstvu dobro znani odločni borci za učiteljske pravice in za obče napredno šolstvo, med drugimi: Armin Gradišnik, Vojteh Ribnikar, Kocbek in drugi. Zborovanje delegacije, kateri je izrekel dobrodošlico in pozdrave okrajni šolski nadzornik Andrej Zumer, je bilo sicer živahno, a brez vsakih motenj. Zvečer je bil pozdravni večer v čitalniških restavracijskih prostorih nasproti Kazini. Med sviranjem godbe in pevskimi točkami je bilo izrečenih tudi nekaj pozdravnih napitnic na zbrano učiteljstvo. Kot govornik je nastopil z nad vse tcmperamentnim govorom tedaj še aktivni učitelj, zdai že tudi pokojni Andrej Gabršček z Goriškega. In naistalo je tiho šušljanje med navzočimi: ta bo imel jutri na glavnem občncm zbo ru odločen govor proti Lichtensteinovemu predlogu za konfesionalno šolo, iznešenem v dunajskem parlamentu. Ta predlog je zbudil med tedanjimi svobodomiselnimi poslanci in publiko veliko ogorčenje in odpor. Odklanjalo ga je tudi tedanje, svojega učiteljskega poklica se zavedajoče učiteljstvo. No, in napcčil jc dan glavne skupščine, 25. april. Ob 10. uri se je napolnila čitalniška dvorana starcjšega, po večini pa mlajšcaa tcdanjeoa ueiteljistva iz vseh krajev naše slovenske domovine. Izjema je bila le tužni Korotan. 2e pri otvoritvi se je opazilo, da obhaja nekaterc na boljših mestih ali po teh hrepenečih strah, da bi jim to ne bilo v škodo. Zato se niso udclcžili občnega zbora. Tako ni bil navzoč prvi predsednik Stegnar in občni zbor je otvoril podprcdscdnik Razinger Anton s prav pohlevnim otvoritvenim in pozdravnim govorom. Navzoč je bil kot policijski ali vladni zastopnik mag. svotnik Zamida Zborovalce jc v prav lcpcm govcru pozdravil tedanji meStni župan Petev Grasselli. Pcdčrtal je važno delo in upravičene zahteve učitcljskega stanu po gmotnem zboljšanju ter želcl ustanovljeni učiteljski Zavezi obilo uspeha. Za njim je pozdravi! zborovalce tedanji dež. odbornik kranjski d; Jos. Vošnjak. Govora cbth sta bi!?. z navdušenjem sprejeta. Profesor Luka Lavtar je ime). predavanje o metpdičnem postopku pri računskcm pouku v ljudski šoli. Pričela je razprava o žc omenjenem Lichtensteinovem predlogu o konfesionalni šoli. Referent je bil, kakor že omenieno, pokojni Andrej Gabršček. Svo.j referat je pričel s kaj temperamentnim uvodom. Ali kakor hitro se je dotaknil in kritiziral šolske zakone in predpise, že je bil ustavljen po vladnem zastopniku, da ni dopustno govoriti in še manj kritizirati državni šolski zakon. Seveda je nastalo mcd navzočimi veliko vznemirjcnje in klici: »Naj, se nadaljujc!« Toda govornik se je moral ukloniti, ker sicer bi bila skupščina in najbrž tudi »Zavcza« žc takoj po rojstvu razpuščena. Sprejeta je bila resolucija za zboljšanje učiteljskega položaja in šolstva, v kolikor te zahtevc niso nasprotuvale tcdanjim šolskim zakonom. Daljša in precej živa debata se ie razvila pri odločitvi, katero obeh učiteljskih glasil naj bo glaisilo Zaveze. Po daljši debati je obveljalo, da bodi to »Popotnik« in ne »Učiteljski tovariš«. To pa zato, kcr je »Popotnik« zavzel od vsega začetka odločno stališče proti Lichtensteinovemu predlogu, ?, »Učiteljski tovariš« je omahoval in ni pri tem tako usode polnem vprašanju za šolo in učiteljstvo pokazal prave bar.ve. To je bilo takrat, pred dobrimi 50 leti No, kljub vsem težkočam, oviram in težavam se je to prvo zborovanje Zavezc lc srečno završilc. In Zaveza, četudi je imcla prva leta po ustanovitvi šc dokaj neprilik in tcžav, se jc lc krcpila od leta do lcta, se razvijala in pridobivala na veljavi in ugledu že pred vcjno, a po vojni se je pretvorila v mogočno učiteljsko organizacijo, kakršne nima skoraj noben stan, v Udruženje jugcslov. učiteljstva — UJU. ' L. P. Lovro Perko