Zelemkras WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK LII - APRIL 2021 - ST. 4 Priznanja CZ bolničarkama in Prihodnost logaških Evropska sredstva tudi za gozdarstvo e z RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PRIZNANJA ŠPORTNIK LOGATCA 2021 Leto 2020 nas je zaznamovalo na prav poseben način, pa vendar vemo, da ste se športni klubi in društva potrudili in opravili najboljše delo, kar je bilo v dani situaciji mogoče. Vemo, da so tudi člani vašega društva oziroma kluba v preteklem letu dosegli lepe športne dosežke. Prav zato, ker je bilo preteklo leto tako posebno, je prav, da podelimo športna priznanja tistim, ki so leto 2020 še posebej zaznamovali. Objavljamo razpis za Športnika Logatca za leto 2020 pod istimi pogoji kot vsako leto. Ker pa vemo, da pri vseh športnih panogah zaradi znane situacije tekmovanja niso potekala tako, kot bi običajno morala, ali pa so bili pokali prekinjeni in nedokončani, napišite, prosimo, vse najboljše uvrstitve in komisija bo podrobno pregledala rezultate ter jih ovrednotila. Pravilnik ter obrazci za oddajo predlogov so na tej povezavi: http://www.srce-me-povezuje.si/szlogatec/ Prav tako pa tudi na e-pošti društva ali kluba Predloge zbiramo od 8. 4. do 8. 5. 2021 preko elektronske ali klasične pošte. Za vse informacije sem vam na voljo na GSM: 030435924 Predsednica Komisije za priznanja Jelka Kožman LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2021 - ŠT. 3 2 IZ VSEBINE UVODNIKI IZ OBČINSKE HIŠE Dnevni center Logatec.......................................................str. 4 Gorenjsko kolesarsko omrežje............................................str. 5 Kolopark v Logatcu...........................................................str. 8 Priznanja CZ bolničarkama in kinologu.............................str. 11 Po pomoč za obnovo ravniške cerkve tudi k Slovencem po svetu .. str. 13 Prihodnost logaških gozdov..............................................str. 17 Gozdne ceste - kdo plačuje in kdo izkorišča?....................str. 19 Evropska sredstva tudi za gozdarstvo................................str. 20 Igroteka - dobrodošla novost v logaški knjižnici ............... str. 22 Finančna pomoč mladim pri reševanju stanovanjske problematike ... str. 24 ŠPORT Jadralno padalstvo: z Ženčka pod oblake......................... str. 25 TSK Logatec: Hodimo po nordijsko................................... str. 26 Logaške rokometašice znova na treningih in tekmah........... str. 28 Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, mag. Dejan Šraml, Marcel Štefančič, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Občine Logatec za odnose z javnostmi Grafično oblikovanje in tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izida: 8. 4. 2021 Naklada: 4.650 izvodov Naslovnica: Jadralni padalci na Ženčku Foto: Primož Godina Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. Spoštovane, spoštovani, vsak izmed nas se verjetno spominja prvih stikov in doživetij v gozdu. Ta delček naravnega okolja je poln skrivnosti, lepot, daje možnost sprostitve in nabiranja moči. Ima zelo veliko ekonomsko in socialno vlogo. Gozd ohranja eko sistem in daje prijeten videz naši lepi deželi. Naši gozdovi imajo velik gospodarski pomen, saj poleg lesa ponujajo dejavnost lesne predelave, so velik potencial turizma in razvoja različnih poklicev, delovnih mest. Zelo razvito je gojitveno lovstvo. Skupaj z gozdarji skrbijo za kulturno in naravno dediščino. Gospodarjenje z gozdovi zahteva veliko znanja. Zaradi potreb imamo dobre srednje gozdarske šole in tudi fakulteto. Znanje, zavest upravljalcev in lastnikov vidimo v naravi. Srce boli, ko vidiš zanemarjen gozd, s kros motorji in gorskimi kolesi uničeno podrast. Vse to vnaša nemir med gozdne živali in kaže brezbrižnost posameznikov do narave in življenja. Zelo vesel sem, da večina ljudi spoštuje lastnino, se »z maniro« sprehaja ter uživa v podobah gozda in nabiranju gozdnih sadežev. Različne drevesne vrste, podrast, mir, vlaga, hlad ... so balzam za našo dušo v vseh letnih časih. Ni lepšega od sedenja na panju pod mogočnim drevesom in poslušanja žvrgolenja ptic, šelestenje listja in drugih zvokov narave. Naberemo si življenjske moči, nadihamo se ioniziranega zraka, ustvarimo notranji mir. Človek potrebuje malo, da začuti veselje, radost. Spoštovanje narave in lastnine dobimo z vzgojo. Vedeti in poznati moramo meje dovoljenega in zakonitega. Šele ko ločimo, kaj je prav in kaj narobe, lahko zaživimo svobodno v naravi, ne da bi nas bi kdo od lastnikov preganjal. Občudujmo veličino stvarstva, pridnih rok gozdarjev in kmetov. Gozd je imel velik strateški pomen v vseh vojnah. Preprosti spomeniki, kamni, prekriti z mahom in komaj vidnimi vklesanimi simboli, opominjajo na težke dogodke in žrtve. Ranjene so zdravili v skritih, iz lesa narejenih bolnicah, v objemu temnih gozdov. Gozd skriva v sebi mnogo zgodb, daje občutek varnosti in tudi strahu. Mnogim trpinčenim narodom, tudi Slovencem, je dal gozd veliko možnost, da smo se osvobodili izpod jarma tujcev. Varujmo gozdove, bodimo dobri gospodarji in se zavedajmo, kaj vse nam je in bo tudi našim zanamcem nudil gozd. Želim vam vesel velikonočni čas in obilo zdravja. Župan Berto Menard LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ŠT. 4 3 IZ OBČINSKE HISE RCPTJGLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELDr DRUŽINO, SOCIALNE 2ADEUE in ENAKE MOŽNOSTI DIREKTORAT Z^STAREjSE IN DEiNSTTTUCKWADZACIJCl DOITl Starejših LOgSteC i DNEVNI CENTER LOGATEC Dom starejših Logatec že vse od leta 2005 sprejema v svoje prostore starostnike, ki želijo ali potrebujejo dnevno varstvo, ne pa tudi bivanja v domu starejših. Na podlagi vse večjega povpraševanja po dnevnem varstvu starostnikov se je Dom starejših Logatec odločil, da preuči možnosti umestitve le-tega v prostor v neposredni bližini Doma. V letu 2019 je bila zato izdelana idejna zasnova za Dnevni center Logatec, 2020. pa projektna dokumentacija, na podlagi katere je Dom starejših Logatec v septembru pridobil gradbeno dovoljenje. Skladno s tem se na območju poleg objekta Doma, ob koncu javnega parkirišča načrtuje gradnja novega dnevnega centra, ki bo zagotovil ustrezne prostore za izvajanje dnevnih oblik varstva za osebe, starejše od 65 let, ki imajo zaznan kognitivni upad oziroma se želijo organizirano srečevati. V novih prostorih dnevnega centra bo lahko vključenih do 24 oseb. Aktivnosti bodo uporabnikom zagotovile varno bivanje, kvalitetno preživljanje prostega časa, kar posledično izboljša socialno vključenost starostnikov, ki jim bo tako omogočeno daljše obdobje bivanja v domačem okolju. Vključitev starostnikov v dnevne oblike varstva lahko pomeni tudi razbremenitev svojcev in drugih družinskih skrbnikov. Dostop do objekta Dnevni center Logatec bo zagotovljen z javnega parkirišča preko klančine ali stopnic do glavnega vhoda. Stavba centra je načrtovana kot samostojni objekt, ki ima pritlično etažo, delno vkopano v teren, ter delno previsno zgornjo etažo. Streha objekta je ravna, na njej pa bo tudi tehnična etaža. Glavni vhod v objekt bo izveden pod konzolnim delom nadstropja in je umeščen v nišo objekta, kar bo omogočalo prijetnejše vstopanje in izstopanje iz stavbe. Parkovna ureditev okolice novega objekta bo obiskovalcem, obstoječim stanovalcem Doma starejših Logatec in uporabnikom Dnevnega centra Logatec omogočala udobno in varno uporabo odprtih površin. V sklopu gradnje bodo urejene tudi ustrezne parkirne in zelene parkovne površine, vadbene površine, površine, namenjene gojenju rastlin ... V lanskem letu je Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti objavilo javni razpis za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo, namenjeno izvajanju dnevnih oblik varstva/začasnih namestitev za starejše, na katerem je Dom starejših Logatec uspešno kandidiral ter si zagotovil sredstva v višini 717.383,00 EUR. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Stroški gradnje novega Dnevnega centra Logatec so ocenjeni na 1.253.390,01 EUR z DDV. Poleg države in Evropske unije pa je pri izvedbi projekta Dnevnega centra Logatec pomagala tudi Občina Logatec, in sicer že pri pripravi projektne dokumentacije, prijavi na razpis, zagotovila pa je tudi ustrezno zemljišče. Zaključek gradnje novega objekta je predviden v letu 2023. Občinska uprava Občine Logatec 4 LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ŠT. 4 IZ OBČINSKE HISE GORENJSKO KOLESARSKO OMREŽJE Gre za skrbno izdelan preplet povezav na območju Gorenjske in nekaterih sosednjih občin, med katere sodi tudi Občina Logatec. Mreža cest, primernih za kolesarjenje, ponuja priložnost za popotovanje od kraja do kraja, odkrivanje znamenitosti na poti in srečevanje z lokalnim prebivalstvom. V občini Logatec je bila kot odziv na vzpostavljeno sodelovanje v okviru projekta Gorenjsko kolesarsko omrežje na Vrhu Sv. Treh Kraljev postavljena solarna polnilnica z možnostjo izposoje koles. Na Gorenjskem si že od leta 2015 priza-f devajo za celosten razvoj kolesarstva na _ regionalni ravni. Takrat je začel delovati ^ /V j Svetovalni organ Gorenjske regije za ra- ^^ zvoj kolesarstva (SORK) kot strokovno telo Odbora za okolje, prostor in infra-kolesar5ko strukturo pri Razvojnem svetu Gorenjske omrežje regije. Po dobrih petih letih delovanja je eden najpomembnejših rezultatov vzpostavitev Gorenjskega kolesarskega omrežja. Gre za skrbno izdelan preplet 640 kilometrov državnih in lokalnih kolesarskih povezav na Gorenjskem in v nekaterih sosednjih občinah. Pri določitvi so bili upoštevani mednarodni kriteriji prometne varnosti, atraktivnost pokrajine in dosegljivosti gostinskih in servisnih storitev, trase pa so bile potrjene s strani vseh 24 vključenih občin ter Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI). Glavni cilj projekta Gorenjsko kolesarsko omrežje v letu 2021 je na celotnem omrežju postaviti enotno prometno signalizacijo za kolesarje (usmerjevalne in info table), posvetili pa se bomo tudi natančnemu digitalnemu prikazu obstoječe kolesarske infrastruk- ture ter evidentiranju črnih točk oziroma odsekov na omrežju. Slednje z namenom, da se tem lokacijam pri načrtovanju investicij nameni posebno pozornost, se jih prioritetno odpravi in kolesarjem zagotovi varno pot. Gorenjska regija bo na tem področju opravila pionirsko delo, saj je prva v državi, ki se je vzpostavitve omrežja lotila na tako sistematičen način. Infrastrukturni del projekta želimo nadgraditi tudi s promocijskimi vsebinami. Namen je, da ne terenu označeno kolesarsko omrežje ustrezno promoviramo in predstavimo njegove potenciale tako za turizem kot za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Za prepoznavno podobo skrbi logotip, izdelani so promocijski zemljevidi in spletna stran www.gko.si s petimi predlaganimi izleti in gpx sledmi. Prav vsak kolesar lahko najde sebi primerno in ustrezno traso, kjer bo doživel širše območje Gorenjske. V letu 2021 bomo nadgradili tudi koncept »kolesarju prijazen ponudnik«, v katerega bodo vključeni predstavniki turističnih namestitev in storitev, kolesarske povezave ter naravne in kulturne zanimivosti pa bomo promovirali tudi na družabnem omrežju Instagram, kjer nas najdete pod imenom @gko_bike. Kolesarji predstavljajo pomemben segment turističnega gospodarstva in trajnostne mobilnosti, saj se v epidemiji covid-19 vse bolj zavedamo pomena zdravja, čistega okolja in povezanosti. Iz številnih držav po svetu poročajo o izjemnem povečanju števila kolesarjev v tem času, na kolo sede tudi vse več Slovencev. Turizem je ena izmed najbolj prizadetih panog v epidemiji, zato verjamemo, da Gorenjsko kolesarsko omrežje ter dodatna kolesarska ponudba lahko bistveno pripomoreta k izboljšanju privlačnosti Gorenjske ter k spodbujanju trajnostnih potovalnih načinov. Projekt Gorenjsko kolesarsko omrežje v letu 2021 financirajo občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Mestna občina Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica, Kamnik, Logatec, Medvode in Vodice, izvajata pa ga Razvojna agencija Zgornje Gorenjske in BSC Kranj - Regionalna razvojna agencija Gorenjske. Za več informacij sta na voljo Nina Kobal, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (nina.kobal@ragor.si), in Barbara Špehar, BSC Kranj - Regionalna razvojna agencija Gorenjske (barbara.spehar@ bsc-kranj.si). LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ŠT. 4 5 IZ OBČINSKE HIŠE Občina Logatec, ki je vključena v opisani turistični produkt Gorenjska kolesarska mreža, ugotavlja, da imajo kolesarji svoje specifične potrebe in navsezadnje tudi zahteve. Projekcije pa kažejo, da je ta segment turistične ponudbe v porastu. Kaže se povečano zanimanje za izposojo e-koles, saj je tako premagovanje razdalj ter zahtevnejših vzponov enostavnejše. Tako je Občina Logatec v okviru projekta sodelovanja LAS E-nostavno na kolo sofinancirala nakup treh električnih gorskih koles, solarne polnilnice, stojala ter servisnega stebrička. Pridobljena infrastruktura pa je postavljena na Vrhu Sv. Treh Kraljev, ki je priljubljena izletniška točka za pohodnike in kolesarje. Izposoja koles in uporaba solarne polnilnice bodo na voljo ob vikendih, in sicer takoj, ko bodo omogočale vremenske in epidemiološke razmere. Občinska uprava risfafe SLÜVfcNSKA FJLAN TROPI JA Hiša Sadeži družbe Logatec -Slovenska filantropija NOVOSTI V APRILU • 6. APRIL - 1. JUNIJ, 16.30: Psihogibalna terapija za otroke (6-10 let, vodi mag. Sara Idzig, potrebne prijave, izpeljanih bo 8 srečanj) • 10. APRIL, 9.00-12.00: DAN ZA SPREMEMBE - S sprehodi nad osamljenost (pridružite se nam na sprehodu, kjer boste lahko stkali nove vezi in »pohodili« osamljenost; pripravljene bodo trase različnih dolžin, po njih bodo vodili prostovoljci, dobimo se pred Hišo Sadeži družbe Logatec na Tržaški cesti 148) • 15. APRIL, 17.00: Kulinarična delavnica z Alenko Fink - jedi brez ogljikovih hidratov (ZOOM - za povezavo nas kontaktirajte) • 22. APRIL, 8.00 - 18.00: Izmenjava sadik in semen ob Svetovnem dnevu Zemlje (Prinesite svoje sadike in semena in jih izmenjate s takšnimi, ki jih še nimate. Dogodek se bo odvijal zunaj, na terasi ob naših prostorih) REDNE TEDENSKE AKTIVNOSTI Ponedeljek • 8.00: Začnimo dan z jogo (vodi Alenka Fink; ZOOM in v živo) • 9.15: Plesi za dušo (vodi Darja Bažec) • 16.00: Tečaj slovenščine 1 (vodi Anja Tomazin) • 18.00: Druženje ob kvački (vabljeni novi ljubitelji kvačkanja in tisti, ki bi se želeli naučiti kvačkati) Torek • 10.00: Druženje za mamice z dojenčki in malčki • 11.00: Pomoč priseljenim pri usvajanju jezika in integraciji v okolje r Ji r i i m f > ■ 4— VVIFaBUVU n« (TI f S 19.»pterrber ■ dan z~;u W v- ■■■ ■ ■brci za bjt m efanet • 16.30: Psihogibalna terapija za otroke (6-10 let, vodi mag. Sara Idzig, potrebne prijave) Sreda • 9.00 -11.00: Gibalne urice in druženje za mamice z dojenčki (vodi Ana Verdinek) • 15.00: Druženje ob kitari (potrebno osnovno predznanje igranja na kitaro) Četrtek • 9.30: Tečaj slovenščine 2 (vodi Anja Tomazin) • 10.00: Podporno pogovorna skupina - premagajmo osamljenost (vsak 2. in 4. četrtek v mesecu) • 17.00: Delavnica fotografije v naravi (vodi Bojan Rupnik) • 19.00: EFT - tapkamo skupaj (vodi Maša Kandušer - skype, prijave na masa.kanduser@gmail.com) Petek • 9.00: Petkovi potepi po Logatcu in okolici (vodi Saša Musec Čuk) Po dogovoru: • pomoč pri uporabi pametnih telefonov in računalnika za starejše (potrebna predhodna prijava) • učna pomoč za otroke iz socialno ogroženih družin (potrebna predhodna prijava) ZARADI OMEJENEGA ŠTEVILA UDELEŽENCEV SE JE TREBA NA AKTIVNOSTI PRIJAVITI. Na aktivnostih, ki so brezplačne, sledimo navodilom in ukrepom za zajezitev epidemije (obvezna uporaba mask, razkužil in ohranjanja medsebojne razdalje). Več informacij in prijave na: 070 892 903 ali hisa-logatec@filantropija.org 6 LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ŠT. 4 IZ OBČINSKE HISE OSKRBA S PITNO VODO NA OBMOČJU LOGATCA V LETU 2020 V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17; v nadaljevanju Pravilnik) vas kot upravljavec vodovodnih omrežij v Občini Logatec obveščamo o rezultatih laboratorijskih preskusov pitne vode za leto 2020. Obvestilo je sestavljeno na podlagi Poročila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode za leto 2020 za vodovodne sisteme v upravljanju Komunalnega podjetja Logatec d.o.o. Notranji nadzor in spremljanje stanja glede zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode na vodovodnih sistemih opravlja NLZOH Center za okolje in zdravje, lokacija Ljubljana. Notranji nadzor je vzpostavljen na osnovah internega Pravilnika o notranjem nadzoru pitne vode - HACCP, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Pravilnik določa izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih (KKT - kritične kontrolne točke) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo. Zdravstveno ustreznost in skladnost pitne vode je NLZOH v okviru notranjega nadzora ocenjeval skladno s Pravilnikom, na podlagi rezultatov opravljenih mikrobioloških, fizikalno-kemijskih preskušanj, terenskih meritev, ogledov terena in vodooskrbnih objektov, delovanja naprav in učinkovitosti postopkov za pripravo pitne vode. VODOVODNI SISTEM LOGATEC Vodovodni sistem Logatec se s pitno vodo oskrbuje iz več vodnih virov (vodni viri Cuntova Grapa, Kobalova Grapa, Petkova Grapa, Brana). V sistemu prevladuje nepovršinski tip vode. Na sistemu se opravlja preventivni postopek dezinfekcije pitne vode z natrijevim hipokloritom (NaClO) in UV presvetljevanjem. V letu 2020 je bilo v okviru notranjega nadzora na vodovodnem sistemu Logatec za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 27 vzorcev pitne vode. Rezultati preskušanj so pokazali, da so bili vsi vzorci glede na obseg opravljenih preskušanj skladni z zahtevami Pravilnika. Za fizikalno-kemijska preskušanja so bili na mestih vzorčenja pri uporabnikih odvzeti 4 vzorci pitne vode, vsi so bili skladni s Pravilnikom. V celotnem obdobju leta 2020 so bila na vodooskrbnih objektih izvajana redna tehnično-vzdrževalna dela in sanitarno-higiensko vzdrževanje. VS LOGATEC I skupno število I skladni I neskladni MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE FIZIKALNO KEMIJSKE PREISKAVE VODOVODNI SISTEM ROVTE Vodovodni sistem Rovte se napaja iz enega vodnega vira (vrtina Zajele). Voda je podzemnega izvora. Na vodovodnem sistemu se izvaja dezinfekcija pitne vode z UV napravo. V letu 2020 smo v okviru notranjega nadzora za mikrobiološka preskušanja odvzeli skupaj 10 vzorcev pitne vode. Devet oziroma 90% vzorcev pitne vode je bilo skladnih z mikrobiološkimi zahtevami Pravilnika. V enem mikrobiološkem neskladnem vzorcu pitne vode je bila ugotovljena prisotnost koliformnih bakterij. Skladno s priporočilom smo izvedli spiranje in dezinfekcijo javnega vodovodnega sistema. Za fizikalno-kemijska preskušanja sta bila odvzeta 2 vzorca pitne vode. Glede na obseg opravljenih preskušanj sta ustrezala fizikal-no-kemijskim zahtevam Pravilnika. Zaradi izvedbe stalne priprave (dezinfekcije) z UV presvetljeva-njem se je izboljšala mikrobiološka kakovost pitne vode. VODOVODNI SISTEM HOTEDRŠICA Sistem se s pitno vodo oskrbuje z dveh vodnih virov (vrtina Ho-tedršica 1 in Hotedršica 2). Na sistemu se opravlja preventivno kloriranje pitne vode z natrijevim hipokloritom (NaClO), drugih postopkov priprave ni. V letu 2020 smo v okviru notranjega nadzora za mikrobiološka preskušanja odvzeli skupaj 11 vzorcev pitne vode. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da je bilo vseh 11 vzorcev pitne vode skladnih z zahtevami Pravilnika. Za fizikalno-kemijska preskušanja sta bila odvzeta 2 vzorca pitne vode. Pri enem vzorčenju smo preskušali vzorec pitne vode na prisotnost stranskih produktov dezinfekcije. Vzorca sta glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezala fizikalno-kemijskim zahtevam Pravilnika. VODOVODNI SISTEM MEDVEDJE BRDO Vodovodni sistem se oskrbuje s pitno vodo iz enega vodnega vira (vrtina Medvedje Brdo). Voda je podzemnega izvora. Na sistemu se izvaja postopek dezinfekcije pitne vode z UV napravo. Za mikrobiološka preskušanja je bilo v letu 2020 odvzetih skupaj 11 vzorcev pitne vode. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da je bilo vseh 11 vzorcev pitne vode skladnih z zahtevami Pravilnika. Za fizikalno-kemijska preskušanja je bil odvzet en vzorec pitne vode, ki je glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezal zahtevam Pravilnika. VODOVODNI SISTEM LAZE - JAKOVICA Vodovodni sistem Laze-Jakovica se napaja iz vrtin Brana in Petkova Grapa, ki napajata tudi del vodovodnega sistema Logatec. Na vodovodnem sistemu se izvaja dezinfekcija pitne vode z UV napravo. V letu 2020 je bilo za mikrobiološka preskušanja odvzetih skupaj 15 vzorcev pitne vode. Štirje oz. 26,7% vzorcev pitne vode je bilo neskladnih z mikrobiološkimi zahtevami Pravilnika. V vseh neustreznih vzorcih pitne vode je bila ugotovljena prisotnost koliformnih bakterij. V enem vzorcu je bila potrjena prisotnost fekalne bakterije Escherichia coli. Zaradi potrjene prisotnosti fekalnih bakterij je bil na vodovodnem sistemu v juniju v veljavi ukrep prekuhavanja pitne vode v prehranske namene. Skladno s priporočilom smo izvedli pregled naprav ter spiranje in dezinfekcijo javnega vodovodnega sistema. Rezultati iz leta 2020 nakazujejo na nihanje mikrobiološke kakovosti pitne vode. 27 27 25 20 4 4 5 0 0 0 Graf 1: Prikaz skladnosti odvzetih vzorcev na vodovodnem sistemu Logatec s Pravilnikom LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ŠT. 4 7 IZ OBČINSKE HIŠE Za fizikalno-kemijska preskušanja sta bila odvzeta dva vzorca pitne vode, ki sta glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezala zahtevam Pravilnika. VODOVODNI SISTEM GRČAREVEC Vodovodni sistem Grčarevec se napaja iz vrtin Brana in Petkova Grapa, ki napajata tudi del vodovodnega sistema Logatec. Na vodovodnem sistemu se izvaja dezinfekcija pitne vode z UV napravo. V letu 2020 je bilo za mikrobiološka preskušanja odvzetih skupaj osem vzorcev pitne vode. En vzorec pitne vode je bil neskladen z mikrobiološkimi zahtevami Pravilnika, kar predstavlja 15,5% vseh odvzetih vzorcev. V neskladnem vzorcu pitne vode je bila ugotovljena prisotnost koliformnih bakterij v nizkem številu. Skladno s priporočilom smo izvedli spiranje in dezinfekcijo javnega vodovodnega sistema. Za fizikalno kemijska preskušanja so bili odvzeta dva vzorca pitne vode. Rezultati fizikalno kemijskih preskušanj pitne vode so pokazali, da je voda glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezala fizikalno-kemijskim zahtevam Pravilnika. VODOVODNI SISTEM VRH SV. TREH KRALJEV Oskrba vodovodnega sistema s pitno vodo poteka iz enega vodnega vira (vrtina Vrh Sv. Treh Kraljev). Na sistemu se opravlja OSTALI SISTEMI 14 15 > ij10 10 o > 8 _o y 8 7 >un 4 2 22 10 22 00 11 00 4 220 5 5 1 1 0 0 0 ROVTE H OTEDRŠICA ME DVEDJE BRDO LA ZE-JAKOVICA RČAREVEC VRH SV. TREH KRAU EV ■ MIKRO. (skupaj) 1 MIKRO. (skladno) I MIKRO. (neskaldno) FIZIK.KEM. (skuPaj) I FIZIK. KEM. (skladno) I FIZIK. KEM. (neskladno) Graf 2: Prikaz skladnosti odvzetih vzorcev na vodovodnem sistemu Rovte, Hotedršica, Medvedje Brdo, Laze - Jakovica, Grčarevec, Vrh Sv. Treh Kraljev s Pravilnikom oksidacija s kalijevim permanganatom (KMnO4), filtracija pitne vode in dezinfekcija z natrijevim hipokloritom (NaClO). V letu 2020 je bilo za mikrobiološka preskušanja odvzetih skupaj 5 vzorcev pitne vode. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da so bili vsi vzorci pitne vode skladnih z zahtevami Pravilnika. Za fizikalno-kemijska preskušanja so bili odvzeti trije vzorci pitne vode. Med drugim smo izvedli preskušanja na parametra železo in mangan. Rezultati preskušanj so pokazali, da so bili vsi trije vzorci pitne vode skladni z zahtevami Pravilnika. Komunalno podjetje Logatec do.o. KOLOPARK - GRBINASTI POLIGON - PUMPTRACK V LOGATCU Občina Logatec je v sklopu projekta FORMICA 5 v sodelovanju s partnerji Občino Idrija, Občino Cerkno, LAS s CILjem in ICRA, pristopila k izgradnji manjšega koloparka v središču Logatca. Kolopark oziroma angleško pumptrack je športni objekt, sestavljen iz zaobljenih grbin in zavojev, ki so med seboj ritmično povezani v krožno celoto. Razgibanost kolopark poligona omogoča pestro in zabavno, a varno kolesarsko izkušnjo tudi na manjših površinah. Asfaltni poligon je tako primeren za vse velikosti koles, rolke, roleije in skiroje. Primeren je za vse kolesarje ne glede na njihovo predznanje. Omogoča tako učenje vožnje s kolesom, kot tudi vadbo vrhunskih kolesarjev, ker je hitro gibanje po poligonu fizično intenzivno. Za premikanje po poligonu kolesarji ne uporabljajo poganjanja temveč se gibajo s premikanjem telesa navzgor in navzdol. Inovativen način poganjanja koloparke ločuje od drugih objektov in stez. Pumptracki se v tujini širijo z izjemno hitrostjo, vendar pa jih imamo prav v Sloveniji največ na prebivalca. Samo v zadnjih dveh letih je bilo namreč zgrajenih več kot 30 koloparkov, kar Slovenijo uvršča v sam svetovni vrh. V občini Logatec je predvidena gradnja koloparka med Notranjsko ulico in Poštnim Vrtom. Vrednost investicije je ocenjena na 40.000 EUR. Glede na vključenost v skupni projekt partnerjev območja LAS s CILjem bo Občina Logatec črpala sredstva iz ESRR sklada v predvideni višini 28.000 EUR. Poleg same izgradnje parka je predvidena postavitev table, klopi, smetnjakov, izdaja letakov ter organizacija dogodkov, vsebinsko povezanih z varno vožnjo, športnimi aktivnostmi in turistično promocijo. Opis povzet po Alliance ASE -Zavod Aliansa Občinska uprava Občine Logatec Slika je simbolična 8 LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ŠT. 4 IZ OBČINSKE HISE NE ČAKAJMO - STOP NASILJU! Nasilje v družini je splošen družbeni problem in se pojavlja ne glede na socialno-ekonomski položaj, spol, starost, etnično pripadnost ali druge osebne okoliščine družinskih članov. Leto epidemije je stiske, ki velikokrat vodijo tudi do nasilja, povečalo, in to obdobje terja še večjo pozornost države, lokalne skupnosti, javnih institucij in drugih organizacij. Vedno pa tudi pozornost vsakega posameznika, bodisi v vlogi soseda, prijatelja, družinskega člana itd. Nasilje ni konflikt in zanj ni opravičila Na Centru za socialno delo (CSD) Ljubljana opažamo, da je delež neprijavljenega nasilja v družini še vedno mnogo višji od uradnih podatkov. Nasilje med družinskimi člani, še posebej v intimno partnerskih odnosih, je pogosto prikrito, dogaja se za zaprtimi vrati, zato ga je tudi težje prepoznavati in preprečevati. Zagovarjamo ničelno toleranco do nasilja in s svojim delovanjem aktivno ozaveščamo strokovno in laično okolje pri prepoznavanju in prijavljanju nasilja. Za nasilno vedenje je vedno odgovoren povzročitelj nasilja, nasilje ni konflikt in zanj ni opravičila! Podatki, ki jih centri beležijo v zvezi z obravnavo nasilja v družini, kažejo na to, da je še vedno visok odstotek primerov, v katerih so žrtve nasilja v družini ženskega spola. Posebej poudarjamo, da so otroci žrtve nasilja tudi, če so ob nasilju le prisotni in ga ne doživljajo neposredno. Otroci kot ; žrtve, nasilja imajo prednost pri obravnavi. Vsako nasilje je treba prijaviti. Žrtev ima na voljo različne vrste in vire pomoči, s katerimi ji lahko pristojne institucije pomagajo pri reševanju njene ogroženosti. Center za socialno delo je osrednja institucija pri obravnavi nasilja v družini. Na centru bomo žrtvi ponudili možnost spremljevalca na policijo, da lažje pove svojo zgodbo. Grožnje je vedno treba vzeti skrajno resno Grožnje povzročitelja in strahove žrtve center vzame skrajno resno. Najnevarnejši čas za žensko je takrat, ko želi ali zapusti nasilnega partnerja, ker bo uporabil vse načine, da jo bo zadržal. Povzročitelji navadno to počno toliko časa, dokler jih sistem jasno in odločno ne ustavi. Naloga centrov za socialno delo je, da skupaj z žrtvijo naredijo vse, da jo zaščitijo. Kadar se oseba obrne na CSD zaradi nasilja v družini, ji najprej posredujemo vse informacije, ki jih potrebuje, in jo seznanimo z vsemi organizacijami, kamor se lahko obrne. Od samega začetka žrtvi nudimo vso pomoč, ki jo ob tem potrebuje. Policija lahko žrtev nasilja zaščiti tudi tako, da povzročitelju nasilja izreče ukrep prepovedi približevanja. Kaj lahko žrtve pričakujejo? CSD se je dolžan na vsak primer nasilja v družini, o katerem je obveščen, odzvati in takoj začeti s postopki za zaščito žrtve nasilja v družini na način, ki je zanjo varen. Žrtev spremlja, izdela se dolgoročni načrt pomoči za varnost žrtve, vključi druge institucije, pomembne za zaščito žrtev, po potrebi skliče multidisciplinarni tim. Pogosto se dogaja, da žrtve nimajo dovolj moči, da bi poiskale pomoč. Žrtev moramo opolnomočiti oziroma opogumiti in spodbuditi k iskanju pomoči ali zanje sami poiščemo pomoč. Skrito nasilje v času epidemije V času epidemije na CSD Ljubljana nismo zaznali porasta primerov nasilja v družini, to pa ne pomeni, da se je nasilje v družini zmanjšalo. V času epidemije so bili po večini družinski člani doma. Žrtev je težje klicala ali poiskala pomoč, ker je bil povzročitelj nasilja prisoten. V letu 2020 zabeležili 680 prijav Na CSD Ljubljana, pod katerega sodi osem enot centra za socialno delo (Ljubljana Center, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič Rudnik, Ljubljana Moste Polje, Ljubljana Bežigrad, Grosuplje, Vrhnika in Logatec), smo v letu 2020 skupno beležili 680 vseh informacij oziroma prijav nasilja v družini, od tega je Policija v 125 primerih izrekla ukrep prepovedi približevanja povzročitelju nasilja proti žrtvam le-tega v družini. Opravljenih je bilo 43 namestitev v varno okolje. Po pomoč se vsaka žrtev lahko obrne na Policijo (113), Nujno medicinsko pomoč (112), na najbližji center za socialno delo, Društvo SOS telefon, za nenasilno komunikacijo, žensko posvetovalnico ... Znak za pomoč v primeru nasilja Oseba, ki doživlja nasilje, pokaže znak osebi na drugi strani tako, da najprej pokaže odprto dlan, nato palec premakne na dlan in ga pokrije z ostalimi prsti. Oseba pri tem ne uporabi nobenih besed in lahko to opravi na skrivaj, ne da bi povzročitelj, če je v bližini, to opazil. Ob množični uporabi spletnih orodij in video klicev je znak za pomoč vedno bolj prepoznaven, tudi v Sloveniji. Delite ga tudi vi! CSD Ljubljana LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ŠT. 4 9 IZ OBČINSKE HIŠE KLJUB COVIDU-19 JE SODELOVANJE V PROGRAMU SVIT MODRA ODLOČITEV V Sloveniji je rak debelega črevesa in danke med petimi najpogostejšimi raki pri obeh spolih skupaj. Vsako leto za tem rakom zboli več kot 1.300 ljudi, čeprav je to ena izmed redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s presejanjem. Za to skrbi Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. S Programom Svit zmanjšujemo število na novo zbolelih ljudi ter raka odkrivamo v zgodnejših stadijih, kar bolniku omogoči lažje in učinkovitejše spopadanje z boleznijo. da ravno v času, ko smo delali test, spremembe niso krvavele. Če pa se v program odzovemo redno vsaki dve leti, zelo povečamo možnost, da morebitno bolezen še pravočasno zaznamo in jo uspešno odstranimo. »Vabilo v Program Svit je srečka, ki je vedno dobitna. Če je izvid negativen, v črevesu ni nevarnih predrakavih sprememb, če pa je izvid pozitiven, se naš zdravstveni sistem takoj odzove in ti nudi najboljše zdravljenje. Pomembna je udeležba vsaki dve leti. Lahko smo ponosni, da imamo v Sloveniji najboljši program za odkrivanje in zdravljenje raka na debelem črevesu na svetu,« je povedal ambasador Programa Svit mag. Samo Podgornik. Program Svit v času epidemije covid-19 Program Svit v drugem valu epidemije covid-19 poteka v običajnem obsegu, a ob premišljenih in strogih zaščitnih ukrepih, ki ščitijo tako udeležence kot izvajalce programa. Pri odzivu na vabilo v program niso potrebni stiki z drugimi osebami. Na kolonosko-pijo naročamo samo zdrave paciente, ki morajo nositi masko in so brez znakov okužbe dihal. Zdravniki in drugi zdravstveni delavci uporabljajo pri izvajanju kolonoskopij vso potrebno varovalno opremo. V Program Svit se je treba odzvati vsaki dve leti Rak na debelem črevesu in danki se v telesu razvija več let, preden se pojavijo prvi simptomi. Ko simptome opazimo in pomislimo, da z našim zdravjem nekaj ni v redu, je mnogokrat bolezen že napredovala, zato je pomembno, da ukrepamo prej. Spremembe v črevesu ne krvavijo nujno pri vsakem odvajanju. Lahko se zgodi, Svitove kontaktne točke kot vir spodbude in dodatnih informacij Podporo udeležencem v Programu Svit nudijo Svitove kontaktne točke v zdravstvenih domovih. Tam vam pomagajo pri izzivih in vprašanjih, npr. kaj storiti, če ste založili komplet za odvzem vzorcev blata, kako sodelovati v Programu Svit in kako se v okviru Programa Svit naročiti na kolonoskopijo. V času epidemije je zaradi reorganizacije dela v zdravstvenih domovih tudi delovanje Svitovih kontaktnih točk lahko nekoliko drugačno, še vedno pa so vsem na voljo preko telefona ali elektronske pošte. Z udeležbo v Programu Svit lahko naredimo veliko za svoje zdravje in kakovost življenja, saj do 65 % rakov odkrijemo tako zgodaj, da onkološkega zdravljenja pacienti ne potrebujejo. Naj ob tem poudarimo, da je sodelovanje v Programu Svit kljub co-vidu-19 varno. Zato vse, ki prejmejo vabilo v program, močno spodbujamo, da se nanj tudi odzovejo. civK-O VtTO JE JOO.OOO SLOVf N_ ^ VRSTI. DA POSKflETiJo SVOJO R*T. NIJZ Svîl1 www.program-svit.5i Cepljenje V Zdravstvenem domu Logatec zbiramo prijave za cepljenje proti covid-19. Vljudno vas naprošamo, da se za cepljenje prijavite preko spletnega obrazca na spletni strani Zdravstvenega doma Logatec https://zd-logatec.si. Le v kolikor prijava preko spletnega obrazca za vas res ni mogoča, pokličite v ambulanto svojega izbranega zdravnika. Pri vrstnem redu cepljenja se bomo držali navodil Ministrstva RS za zdravje ter količin odmerkov cepiva, ki jih bomo tedensko prejeli. Ko boste na vrsti za cepljenje, vas bomo obvestili o datumu in uri cepljenja. Zdravstveni dom Logatec 10 LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ŠT. 4 AKTUALNO I PRIZNANJA CIVILNE ZAŠČITE BOLNIČARKAMA IN KINOLOGU Prvega marca, na svetovni dan civilne zaščite, se spomnimo najbolj zaslužnih, požrtvovalnih in vztrajnih v sistemu zaščite, reševanja in pomoči. V običajnem letu potekajo na ta dan ali takoj za tem regijska in državna podeljevanja priznanj in odlikovanj civilne zaščite. Ker je bilo leto 2020 in je letos še vedno v znamenju epidemije covid-19, zaradi katere je sistem CZ še bolj obremenjen, smo se pripadnicam in pripadnikom, ki se razdajajo za splošno varnost, zahvalili in poklonili v nekoliko okrnjenem krogu, a nič manj slovesno. Letos so za svoj trud bronasta priznanja prejeli trije člani logaške civilne zaščite, in sicer bolničarki Mateja Zelenc in Helena Brand ter član Kinološke zveze Slovenije Aleksander Česnik. Mateja Zelenc priznanja ni pričakovala. »Poslanstva, ki ga živim, nikoli nisem opravljala z namenom, da bi kadarkoli dobila kakršnokoli priznanje. Le-to ne gre ravno meni, ampak gre v prvi vrsti mojim staršem, ki so me tako vzgojili, in moji družini, ki me pri tem podpira,« je za Logaške novice povedala nagrajenka. Heleno Brand, prav tako zapriseženo prostovoljko in humanitarko, sem po podelitvi priznanja povprašala o najbolj veseli in naj -bolj žalostni zgodbi zadnjega leta. »Ve- sele zgodbe so se dogajale na meji, ko zadeva še ni bila resna in smo merili temperaturo tovornjakaijem. Vrstile so se hudomušne pripombe ali pa se je en in isti tovornjakar že tretjič pripeljal nazaj poskusiti srečo. Morda smo se temu malo nasmejali. Žalostne zgodbe pa so bile zame, ko sem razkuževala prostor okoli bolniških postelj na intenzivnem oddelku na infekcijski kliniki, ko so tam ležali mlajši ljudje, intubirani in je osebje povedalo, da gre samo še za paliativo. Za vsakega pacienta, od katerega smo se poslovili na oddelku, mi je bilo hudo.« Aleksandra Česnika je za podelitev priznanja predlagala Kinološka zveza Slovenije. O svojem poslanstvu v civilni zaščiti je povedal: »V 1. in 2. covid valu sem želel in želim pomagati ljudem, da bi se razmere čim bolj umirile. Moje poslanstvo je, da lahko ljudem v težavah priskočim na pomoč, ko to potrebujejo.« Česnik izpostavi širšo sestavo civilne zaščite, » ... tako kot so kolegice z Rdečega križa, tako kot imamo potapljače, reševalce, skavte, tabornike. Drug drugemu pomagamo, delamo skupaj, predvsem pa za ljudi, za naše poslanstvo pomagati ljudem.« Blanka Markovič Kocen Foto: Uroš Gutnik LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ŠT. 4 11 I AKTUALNO VAROVANJE ČEBEL IN DIVJIH OPRAŠEVALCEV - NE ŠKROPI V CVET! Cvetenje sadnega drevja in drugih rastlin privablja opraševalce. Čebele, čmrlje, metulje in druge. Pri nabiranju medičine in cvetnega prahu opravijo izjemno vzporedno poslanstvo - oprašitev, ki omogoča kakovosten in obilen pridelek sadja ali tudi drugih rastlinskih pridelkov. Pri tem pa na opraševalce preži nevarnost, ki jo povzroča človek. To je morebitna nepravilna raba sredstev za varstvo rastlin (SVR). ^^ Žal se zaradi globalizacije, ko je Svet postal »velika vas«, pojavljajo pri nas bolezni in škodljivci, ki k jih prej ni bilo. Pridelovalci hrane so tako v primežu. Če želijo ohraniti pridelek in si zago-r tavljati socialno varnost, morajo posegati tudi po sredstvih za varstvo rastlin. Pri uporabi le-teh pa obstaja nekaj napotkov, ki veljajo tako za velike pridelovalce hrane kot vrtičkaije. Sredstev ne uporabljajte na pamet, ampak preverite, če je zatiranje res potrebno. Pred uporabo natančno preberite navodila. Posebej morate biti pozorni na morebitne omejitve uporabe in opozorila. Ker ste kot uporabnik sami najprej izpostavljeni tem sredstvom, uporabite ustrezno zaščitno opremo. Izpraznjeno in očiščeno embalažo lahko vrnete v trgovine, kjer sicer ta sredstva prodajajo. Za čebele škodljiva sredstva so označena z napisom »Nevarno za čebele« in opremljena z grafičnim znakom. Pred njihovo uporabo je treba prej pokositi cvetočo podrast, najbolje zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko na njej ni opraševalcev. Nikar ne kosite sredi lepega sončnega dneva, saj je takrat ravno na tej podrasti veliko čebel. Uporaba t. i. sistemičnih, čebelam nevarnih sredstev, je v času cvetenja gojenih rastlin prepovedana. Uporaba t. i. kontaktnih, čebelam nevarnih sredstev, je v času cvetenja gojenih rastlin dovoljena le v nočnem času. Sredstev ne uporabljamo v vetrovnem vremenu, da jih ne zanaša na druge površine ali celo na mimoidoče. Besedilo in foto: Marjan Papež SPOMLADANSKA OSKRBA NA TRAVNIKIH Za velike in kakovostne pridelke voluminozne krme s travnikov in pašnikov moramo spomladi prebujajočim poganjkom travne ruše zagotoviti optimalne rastne pogoje. To dosežemo z naslednjimi oskrbovalnimi ukrepi: čiščenje travne ruše - da bodo mlade rastline lažje in hitreje pognale, moramo ostanke onesnaženja z listjem, vejevjem, kamenjem, stare trave in plevela pograbiti. S tem bomo novim nežnim travam, deteljam in zelem dali optimalne pogoje (več zraka, svetlobe in toplote) za nemoteno rast in razraščanje. Nikakor pa stare nepokošene trave ne zažigajte. S takim nestrokovnim dejanjem lahko ogrozite sebe in naravo. Nič koristnega ne boste naredili niti za novo travinje. Nasprotno, poškodovali boste rastne vršičke kakovostnih trav in hkrati toplotno obdelali seme plevelov in gospodarsko manj vrednih vrst trav, ki potem hitreje vzkalijo in zasenčijo rast nežnih kakovostnejših trav in detelj. Toplota ognja uniči v gornji rodni plasti zemlje tudi koristne žuželke in mikroorganizme, ki spreminjajo organsko snov v rastlinam dostopna hranila. Brananje je nujno potrebno na zelo težkih, zbitih tleh, kjer je dolgo ležala snežna odeja in kjer je polno krtin. Če travne ruše ne branamo, lahko pridejo v silos zemlja in ostanki hlevskega gnoja s pokošeno travno maso in s tem tudi bakterije klostridiji (silaža se pokvari - zaudarja). V rahli in zaradi mraza privzdignjeni travni ruši pa moramo paziti, da s puljenjem mladih rastlinic ne naredimo več škode. V tem primeru je ukrep valjanje primernejši (rušo pritisnemo k tlom in rastline 12 LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ŠT. 4 AKTUALNO dobijo hitrejši stik s potrebno vlago ter hranilne snovi). Poškodovane rastlinice se tako hitreje ponovno ukoreninijo. Gnojenje: če nočemo kmetijske zemlje osiromašiti, potem ji moramo z gnojili vračati toliko hranil, kolikor smo jih odvzeli s pridelkom. Za poznavanje založenosti tal z makro in mikro hranili ter ph vrednosti (kisla ali bazična) moramo odvzeti vzorec zemlje in na podlagi dobljenih rezultatov gnojiti glede na rabo. Apnenje izvajamo praviloma jeseni. Vsejavanje travno deteljnih mešanic v obstoječo travno rušo pa je nujen oskrbovalni ukrep, ko travna ruša zaradi različnih vzrokov (posledica suše, poškodb škodljivcev, težke mehanizacije...) postane degradirana oziroma daje malo krme slabše kvalitete. Roman Rupnik PRIPRAVA ZBIRNE VLOGE ZA SUBVENCIJE V KMETIJSTVU 2021 ROK ZA PRIJAVO NA ELEKTRONSKI VNOS JE 20. APRIL Novo programsko obdobje skupne kmetijske politike je še vedno v fazi sprejemanja zakonodaje in bo stopilo v veljavo 1. januarja 2023. Do tedaj (v prehodnem obdobju) se bodo v letu 2021 in 2022 izvajali enaki ukrepi kmetijske politike kot v preteklem obdobju 2015-2020, kar je določeno v t.i. prehodni oziroma tranzicijski uredbi EU. Subvencije v kmetijstvu za leto 2021 lahko uveljavljajo nosilci kmetijskih gospodarstev ki so odgovorni za izvajanje kmetijske dejavnosti in ki vse prijavljene kmetijske površine upravljajo v svojo korist oz. korist KMG. Vsaj en dan pred določenim terminom izpolnjevanja vloge morate na upravni enoti urediti morebitne napake ali pomanjkljivosti, ki se nanašajo na neusklajene GERK-e (letalski posnetki, natančna izmera površin ornih njiv, neplodna zemljišča, ceste, rekreacijske površine, odlagališča lesa in bal ter drugih površin, ki niso v kmetijski rabi). Podatki o urejenosti GERK-ov so dostopni tudi na javnem pregledovalniku RKG. Tudi v letošnjem letu boste lahko za pašne živali (goveda, drobnica) uveljavljali ukrep dobrobit živali. Pred vnosom zbirne vloge morate imeti analizo blata (1 vzorec za 20 govedi) že vpisano v aplikacijo Volos (uredi veterinar). Novost pri proizvodno vezanih plačilih je podpora za rejo drobnice (imeti morate vsaj 14 ovc in koz). Za pomoč pri elektronskem izpolnjevanju zbirne vloge se je treba predhodno naročiti na tel.št. 01/7542933, GSM: 041/310186 (Roman) ali na tel.št. 7564932, GSM: 041/310-187 (Mojca) čim prej, kajti naročenim po 20. 4. ne bomo mogli zagotoviti pravočasne oddaje vloge. Več informacij lahko dobite na spletni strani https://www.kgzs. si/zbirne-vloge - vse o zbirnih vlogah. Priporočamo vam, da se poslužujete tudi obvestil na internetni strani KGZS, Javne službe kmetijskega svetovanja, Izpostave Logatec: https://lj.kgzs.si/ izpostava-logatec Kmetijski svetovalec Roman Rupnik PO POMOČ ZA OBNOVO RAVNISKE CERKVE TUDI K SLOVENCEM PO SVETU Idilična romarska cerkev sv. Barbare na Ravniku, prvič omenjena že leta 1526, je sredi prepotrebne temeljite zunanje in notranje obnove. Čas ji namreč ni prizanašal, a zbrali smo se še ravno pravočasno, da jo bomo lahko ohranili. Od leta 2019, ko smo začeli z obnovo, smo s skupnimi močmi naredili veliko - zamenjali dotrajano streho, sanirali temelje. V letošnjem letu pa je že bilo na vrsti stavbno pohištvo. Cerkev je dobila nova stranska vrata in okna nad glavnim oltarjem, preostala okna in vrata so obnovljena. Z letom 2021 stopamo v naslednjo zahtevno fazo. Pred nami je obnova fasade in ureditev zunanje podobe cerkve. Podrobneje to pomeni: novi zunanji ometi, izdelava strešnih vencev in sanacija zunanjih kamnitih vencev na zvoniku. Večji del sredstev moramo še zbrati. Tako se s prošnjo za pomoč v kakršnem koli smislu spet obračamo na vse, ki vam ni LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ST. 4 13 I AKTUALNO vseeno, kakšni bosta usoda in podoba rav-niške sv. Barbare. Ker bo za obnovo zunanjosti potrebnih veliko sredstev, nameravamo tokrat za pomoč prositi tudi naše izseljence. Hote-njci, Ravničani, Novosvečani in Žibršani, ki so odšli iz rodne dežele, imajo cerkvico na Ravniku najbrž še vedno v spominu. Predvidevamo, da so jo v pripovedovanju zgodb in opisu življenja omenjali tudi mlajšim rodovom in tako poskrbeli, da ni utonila v pozabo. Radi bi jih prosili za pomoč, zato vas prosimo, da nam posredujete njihove naslove ali elektronske naslove, da jim predstavimo zgodbo o napredovanju obnove cerkve sv. Barbare in načrte za naprej. Prosimo vas, posredujte njihove kontakte na naslov info@sveta-barbara.si Pred nami je mesec maj in prvo nedeljo v maju navadno obeležimo kot Florjanovo nedeljo, ko se člani domačega gasilskega društva udeležijo maše na Ravniku. Kako bo letos, zaenkrat še ne vemo. Je pa sama cerkvica lepa lokacija za pohod ali nedeljski sprehod. Pod zvonikom vsakega obiskovalca vabi knjiga vpisov, v katero lahko zabeležite tudi svojo misel. Vse aktualno dogajanje in napovedi lahko spremljate na Facebook strani Cerkev sv. Barbare na Ravniku pri Hotedršici. in na spletni strani www.sveta-barbara.si. Iniciativa za obnovo cerkve sv. Barbare na Ravniku pri Hotedršici Foto: Barbara Zelenec O POTRESNI DEJAVNOSTI ZEMLJE IN KAKO SE NA POTRES PRIPRAVITI Pomakni se na najbližje varno mesto, počepni pod trdo mizo, stopi med podboje vrat nosilne stene ali v kot ob notranji nosilni steni prostora. Umakni se od steklenih površin in predmetov, ki bi lahko padli nate. Zaščiti si glavo. Ne skači skozi okno. Ne uporabljaj dvigala.* »Potres je vsako nenadno in hitro tresenje dela Zemlje, ki je posledica nenadnega in hitrega delovanja naravnih sil (včasih tudi zaradi človeškega delovanja) v njeni notranjosti in zunanjosti. Ljudje ga občutijo ali pa ugotovijo s pomočjo posebnih instrumentov.« To je le ena izmed definicij tega nenadnega dogodka, »katerega dneva ne pove nobena pratka.« Na potres je treba misliti pri gradnji hiše Ker jih ne moremo napovedati, sledi vprašanje, kaj storiti, da bo v primeru potresa škoda čim manjša. Rešitev je v ustrezni potresno odporni gradnji, ki temelji na oceni potresne nevarnosti. Iz nje lahko razberemo, kako močni potresi se lahko zgodijo v izbranem časovnem obdobju na določenem območju. Ta je tudi obvezni del gradbenega načrta. Živimo v državi z zmerno potresno dejavnostjo, kjer pa tudi močnejši potresi niso redkost. V Ljubljanski kotlini in njenih obrobnih delih, kamor spada tudi občina Logatec, lahko pričakujemo učinke potresov med Vll.in Vlll.stopnjo ogroženosti po 12-stopenjski evropski potresni lestvici EMS (European Macroseismic Scale). To pomeni, da imamo težave z ravnotežjem tudi na prostem, pohištvo se lahko prevrne, težji predmeti padajo na tla, močno poškodovane in delno porušene so lahko tudi srednje dobro grajene hiše, v tleh so možne razpoke, lahko se prožijo plazovi. Seizmologi vabijo, da izpolnite Vprašalnik o potresih Ta ocena temelji na podlagi dolgotrajnega monitoringa potresne dejavnosti, na katalogu zgodovinskih potresov in geološko-tek-tonskih podatkih. Državno mrežo potresnih opazovalnic sestavlja 25 opazovalnic. Njihovi podatki se neprekinjeno prenašajo po računalniškem omrežju v središče za obdelavo podatkov v Uradu za seizmologijo na Agenciji RS za okolje. Podatki so dostopni na ARSO POTRESI, kjer najdete obvestila o zadnjih potresih in še druga koristna sporočila. Če ste občutili potres, pa vas vabi- jo, da izpolnite Vprašalnik o učinkih potresa. Redno obveščanje javnosti, služb za zaščito in reševanje, državnih organov in druge zainteresirane javnosti je ena od pomembnih dejavnosti Urada za seizmologijo. Tam so mi tudi povedali, da zadnji potresi na Hrvaškem ne vplivajo na potresno dogajanje pri nas, so pa najmočnejše med njimi čutili v celotni Sloveniji, zmernejše potresne sunke pa le na jugovzhodu države. Narodni dom je med ogroženimi zgradbami Z oceno potresne ogroženosti Republike Slovenije je občina Logatec uvrščena v peti razred oziroma zelo veliko stopnjo, ki poleg karte potresne intenzitete upošteva tudi število prebivalcev. Upoštevati je treba tudi, da je stavb, ki v naši občini niso protipotresno grajene, okoli 15 do 20 odstotkov. Gre za stavbe, zgrajene pred letom 1963, ko sta bila v Skopju in pozneje še v Banja Luki katastrofalna potresa, po katerih je bil sprejet zakon o protipotresni gradnji za nove objekte. Večina jih je v starem delu naselij, na podeželju, ki je tudi na drugačnih tleh kot nižinski del Logatca in zato še bolj podvržen prečnim silam, ki se sprožijo ob večji magnitudi. Gre za večje premikanje tal v vodoravni smeri, kar je posledica geološko problematičnega stika med dolomitom in krednim apnencem, ki ima različne trdnosti. Seznam si lahko kdor koli javno pregleda na portalu PISO (Prostorski informacijski sistem občin). Ena od stavb, ki bi se vsekakor precej stresla in poškodovala, je Narodni dom. Če bo šlo po sreči, ga bomo letos sami začeli podirati in sanirati. Streslo se je... Kaj pa, ko se močneje strese? Takrat se tudi v Logatcu aktivira celoten sistem odziva na dogodke (SVOD), pri reševanju pa sodelujejo lokalna prostovoljna gasilska društva, enote in službe civilne zaščite, javna zdravstvena služba, policija, športna in druga društva - skratka vsi, ki lahko kakorkoli pomagajo pri reševanju in pozneje pri odpravi posledic potresa. * S plakata POTRES - kako ravnati! Besedilo in foto: Brane Pevec 14 LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ŠT. 4 AKTUALNO 100-LETNICA KONCA ITALIJANSKE OKUPACIJE LOGATCA (14. 11. 1918 - 26. 2. 1921) - 2. DEL Od konca oktobra 1918 je s soške fronte preko Logaškega prehajala ogromna množica razpuščene avstro--ogrske vojske. Vzpostaviti je bilo treba red. Osrednji odbor za narodno obrambo je 4. 11. 1918 objavil razglas, naj se na deželi osnujejo odbori Narodne obrambe v sodelovanju z županstvi in občin, odbori, naslanjajoč se na gasilska, orlovska in sokolska društva ter na orožniške postaje. Logaški vedež: »(...) po migljaju iz Ljubljane na povelje logaških bogatinov in sebičnežev ustanovila nekako tako imenovana Narodna obrana kakih 30 do 50 mož iz (...) logaških vojakov (...)«. Pri tem se je žal ustvarjal črni trg z zaseženim blagom. Postopoma so Italijani zasedli ozemlje do demarkacijske črte, ki je Italiji prepustila več, kot je določal londonski (tajni) sporazum 26. 4. 1915. Kršeno je bilo osnovno načelo te pogodbe - razmejitev po razvodju med Črnim in Jadranskim morjem. (To je sicer kasneje popravila rapalska pogodba med Italijo in SHS 20. 11. 1920, a je vseeno tretjino slov. etničnega ozemlja pripadlo Italiji.) Italijani so v času okupacije Logatca zasedli vse državne urade in občinske stavbe (kjer je že med 1. sv. vojno bila avstro-ogrska vojska), ukinili društva, v šolo uvedli italijanski jezik, vojsko pa so nastanili po hišah in kozolcih. Demark. mejo so Italijani zavarovali z bodečo žico. Vlaki so vozili le do Logatca. Z Italijani so sicer prišle boljše osnovne življenjske razmere, toda oblast je bila stroga. A vladala sta korupcija in črni trg. »Logaški vedež«: »(...) ves čas ital. bivanja v Logatcu je bilo povsod dosti denarja in zaslužka.« Italijani so dajali vtis, da bodo Logatec širili kot pomemben obmejni kraj, saj se je doselilo precej njihovih civilistov. Bili so pa tudi zelo malomarni, kar se je videlo po njihovem odhodu. Slavnostna predaja ozemlja in železnice do Rakeka: o slavnostnem dogodku so (pred in po tem) pisali časopisi. Logatčani so že v četrtek obešali slovenske narodne zastave. V petek, 25. 11., se je v Logatcu pojavila razmejitvena komisija z generalom Maistrom. Zadnjo noč so Logatčani od navdušenja streljali iz skritega orožja. Italijani pa so to noč imeli »fašistične« izgrede in napadli župnišče. Oboroženi kmečki fantje so zaščitili dekana in župnišče. V soboto, 26. 2. 1921, je ob 8.30 iz Ljubljane proti Logatcu in Rakeku odpeljal vlak z okrašeno lokomotivo in napisom: I. VOŽNJA V OSVOJENO OZEMLJE! ŽIVELI OSVOBOJENI BRATJE! Na vlaku so bili: razmejitvena komisija z generaloma Rudolfom Maistrom in Nicolo Vacchellijem na čelu, častniki ljubljanske gar-nizije ter visoki predstavniki železnice in carine. Deželno vlado je zastopal dvorni svetnik Janko Kremenšek, po rodu iz Laz. Na Verdu je vstopila na vlak četa 40. peš. polka (»sami krepki VaI-jevci«, Srbi), na dotedanji demark. črti pa orožništvo in finančni stražniki. Kmalu po 10. uri je vlak prispel v Logatec. Na postaji je bila zbrana množica iz Logatca, Hotedršice, Planine in Rovt. Ka-rabinjeri in bersaljerji so dali počast uglednim gostom. Zastopnike Kraljevine SHS je pozdravil gornjelogaški župan Leopold Punčuh in govor zaključil: "Živela Jugoslavija! Živel naš kralj Peter! Živel regent Aleksander!« z navdušenim odobravanjem množice. Vojski sta se pozdravili po protokolu. General Rupnik je uradno vzpostavil vojaško oblast, Kremenšek pa civilno. Železničarji in orožniki so prevzeli službo. Po uradnih pozdravih se je odvijala veličastna manifestacija. Množična povorka je marširala po glavni cesti do Poveljstvo enote 7. stotnije "Decauville" ("ozkotir. želez. enote"), ki je spadala pod okrilje 3. bataljona 48. pehotnega ("Fanteria") polka "Ferrara". Vir: Knjižnica Logatec, dLib: https://www.kamra.si/mm-elementi/item/lonsatico- Gorenjega Logatca in nazaj. Na čelu godba dravske divizije, za njo Sokoli in Orli, za njimi gasilci iz Logatca in Hotedršice, dekleta v narodnih nošah, učenci z zastavicami, v sredi pa godba jugoslovanskih železničarjev. Pele so se narodne pesmi, pokali so topiči, povsod so bile slovenske zastave. Pred okrajnim glavarstvom je ljudstvo zapelo narodno himno. Po pozdravu župana in nadučite-lja g. Punčuha je vojaška godba zaigrala jugoslovansko himno in italijanska zastava na poslopju okrajnega glavarstva »je za vedno izginila«. »F. Mihevc: »(...) in potem nazaj na Logaški kolodvor, kjer je bil (...) slavnostni obed in ob 2. uri je vozil vlak naprej proti Rakeku (...)«. Tudi tam so bile slovesnosti. »Na povratku z Rakeka se je posebni vlak zopet ustavil v Logatcu in v hotelu »Kramar« je bil banket, pred hotelom je pa igrala godba dravske divizije jugoslovanske narodne melodije. Ob 5. uri popoldne se je začel pomikati posebni vlak živahnem vzklikanju zbranega občinstva domovini, vladarju in vojski proti Ljubljani.« Od takrat je potekala (rapalska) meja med Logaškim in Italijo: Medvedje Brdo - (nad) Hotedršica - (nad) Kalce - (nad) Grčarevec - Planina. S podpisom Pariške mirovne pogodbe med Jugoslavijo in Italijo 10. feb. 1947 je prenehal veljati rapalski sporazum. Gvido Komar Za ta zapis sem v glavnem črpal iz literature Grege Repovža, Milice Hacin - Wohinz, dr. Damijana Guština, Franca Mihevca - »Logaškega vedeža«, J. J. Švajncerja in slovenskega časopisja tistega časa. POPRAVEK V 1. delu prispevka 100-letnica konca italijanske okupacije Logatca je bil napačno zapisan del stavka: »(...), XI. arm. korp. (31. in 37. div.) pa je morda zasedel del DČ med Rovtami in Vrhniškimi vrati. Pravilno: »(...), XI. arm. korp. (31. in 37. div.) pa je mdr. zasedel del DČ med Rovtami in Vrhniškimi vrati. Okrajšava mdr. pomeni med drugim. Za napako se opravičujemo. Uredništvo LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ST. 4 15 I AKTUALNO www.lekarnaljubljana.si Veljavnost od 4. 3. do 19. 4. 2021 ZDRAV izbrano iz kataloga ugodnosti KOENCIM Q10 50MG 30 kapsul Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 13,82 € cena s Kartico zvestobe 11,06 + STRGALO ZA TRDO KOŽO VITRY 1 kos redna cena: 14,00 € cena s Kartico zvestobe ALOE OLJE ALOE VERA X2, 50 ml redna cena: 11,91 € cena s Kartico zvestobe m 8,93 + OTROŠKE ZOBNE ŠČETKE SILVER CARE 11,20 e + PROPOLIS 150 PRŠILO 20 ml Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 6,43 € cena s Kartico zvestobe 5,14 e* MAZILO ZA USTNICE NEKOČ IN DANES m&ii C 10 g redna cena: 3,95 € cena s Kartico zvestobe 2,77 na brezplačno telefonsko številko Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 4. 3. do 19. 4. 2021 oz. do prodaje zalog. i Lekarna ' Ljubljana ČISTILNA AKCIJA 2021 HOTEDRŠICA Zal letošnja epidemiološka slika ne dopušča širše organizirane čistilne akcije, kot smo jih običajno izvedli v preteklih letih. V lanskem letu je zaradi prepovedi druženja odpadla, zato smo se letos odločili za nekoliko drugačen pristop. V aprilu in maju so v prostorih KS Hotedršica na razpolago vrečke za smeti in zaščitne rokavice, ki jih lahko prevzamete za namen zbiranja odpadkov v naravi. Za prevzem se predhodno dogovorite na tel. št.: 051-611-008. Zbrane odpadke bomo odlagali na določenem mestu pri Stari šoli, kjer jih bo prevzelo Komunalno podjetje Logatec. Podrobneje vas bomo o akciji obvestili z letaki na oglasnih mestih. Običajno smo ob koncu akcije za udeležence poskrbeli z malico, se podružili. Ker bo letos akcija potekala bolj individualno, bo vsak udeleženec namesto malice prejel simbolično nagrado. Pozivamo krajane, da se čistilne akcije kljub nekoliko drugačni organizaciji udeležijo, predvsem pa, da vsak za svoje odpadke poskrbi sam in jih odlaga tja, kamor sodijo. Svet KS Hotedršica DREVESCE, KI MU NI BILO DANO, DA BI SE RAZRASLO V DREVO Res da je bil letošnji marec obložen z dokajšnjim mrazom, da je vse klicalo še po dolgi zimi, a s kakim žledom, ki ga še dobro pomnimo izpred nekaj let, ali kakim vrtin-častim vetrolomom, ki ga imamo mnogi še v spominu s konca osemdesetih let, nam mrzli marec ni postregel. In vendar so se čudne sile - očitno človeške narave - zganile in se brezsrčno lotile komaj zasajenih drevesc med klopcami ob novem pločniku, ki pelje od križišča Jačke proti križišču v obrtno-industrijsko cono. Drevesce z razcefranim vrhom. Stari latinci bi rekli: Cui bono? V našem jeziku pa: Komu ali čemu v prid? Le kaj bi nam znal povedati storilec? - Le kaj?! Kajpak, dobrosrčnega kaj malo! Ali pa sploh nič. Besedilo in foto: Artemis Človek, ne delaj tega! 16 LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ŠT. 4 V SREDISCU PRIHODNOST LOGAŠKIH GOZDOV Prvo poklicani, ki najbolje poznajo gozdove, so revirni gozdarji. V okviru Zavoda za gozdove Slovenije je varuh gozdov tudi Logatčan Matej Skvarča, po izobrazbi gozdarski inženir. Na terenu izvaja večino nalog, ki jih od njega zahteva zakonodaja. V sklopu tega predvsem spremlja stanje gozdov, svetuje lastnikom, izbira drevesa, primerna za posek, in načrtuje negovalna dela. Gospod Skvarča, kakšen je delovni dan revirnega gozdarja? Najprej, kot je tudi v drugih službah v današnjem času, je delo z računalnikom. To so razne administrativne zadeve, vnosi podatkov, katere pred tem pridobiš na terenu, izdelava gozdno-gojitvenih načrtov, elaboratov vlak, izdaja odločb in priprava podatkov za delo na terenu, predvsem v gozdu, in svetovanje lastnikom gozdov. Kakšna je sestava, debelina in višina drevja, značilnosti rastišč in starost logaškega gozda? Prevladujejo bukev, smreka in jelka. Prisotni pa so še hrast, lipa, gorski javor, veliki jesen, beli in črni gaber, divja češnja, kostanj, duglazija in druge manjšinsko zastopane drevesne vrste, kot je npr. tisa, ki je ni dovoljeno sekati. Premeri in višine dreves so odvisni od številnih dejavnikov, kot so starost drevesa, boniteta rastišča, razmer v gozdnih sestojih, legi rastišča, drevesne vrste, nadmorske višine ... Posamezna lahko v prsni višini 1,3 metra od tal, kjer običajno merimo premer dreves, na našem območju krepko presežejo en meter, v višino pa lahko zrastejo tudi prek 50 metrov. Vendar pa je takih dreves zelo malo. Glede starosti gozda ni znanih podatkov, običajno se ugotavlja starost posameznih dreves. Na Logaškem prevladujejo bukova in jelovo-bukova rastišča s sorazmerno veliko rastiščno sposobnostjo. Kakšen delež gozdov na Logaškem je v državni oziroma zasebni lasti? Državnih gozdov je 15 %, ostalo je v zasebni lasti. Vseh gozdov skupaj je 11.542 ha. Gospodari pa se v vseh sektorjih lastništva po enakih strokovnih načelih in zakonskih predpisih. Kam najpogosteje potuje les iz logaških gozdov in za kakšne namene? Gozdno-lesni sortimenti predvsem v zadnjem času ne potujejo prav daleč, predvsem jih vozijo na žage v naši občini. Večinoma jih predelajo v razne polizdelke, kot so deske, les za ostrešja, opaž, brune, lepljene plošče, palete. Nekaj lesa pa se predela tudi v končne izdelke, ki se nato prodajajo po širnem svetu. Na desetine logaških poslovnih subjektov - kmetij, Žagarjev, mizarjev, tesarjev, sekačev, prevoznikov ... živi od lesa. Kako vidite to lesnopredelovalno verigo pri nas in cene lesa? Veseli me, da se veliko lesa iz naših gozdov predela v lesnopredelovalnih obratih v domači občini. Posekajo in do cest ga spravijo lastniki sami ali pa lokalni izvajalci gozdarskih del. Ob tem naj poudarim, da je delo v gozdu nevarno in naj ga zato izvajajo le ustrezno usposobljeni lastniki gozda ali izvajalci. Verjetno je v obdobjih brez ujem za številne sodobne lesnopredelovalne obrate premalo posekanega lesa v logaških gozdovih, zato ga veliko pripeljejo iz različnih delov Slovenije, v zadnjem času pa tudi iz bližnjih držav, kar je nenavadna situacija, saj so v preteklosti veliko okroglega lesa izvozili, danes pa ga zaradi pomanjkanja lesa v določenih obdobjih uvažajo. Sicer pa je v okviru prostega trga lesa to tudi nekaj normalnega. K temu prav gotovo poleg pomanjkanja lesa pripomore njegova cena, kar je velikokrat posledica naravnih ujm, tako pri nas kot tudi v sosednjih državah. Cene so se v zadnjem obdobju precej zvišale, kar je posledica manjšega obsega sečenj predvsem v gozdovih, katere so v preteklem obdobju opustošile ujme. Nekaj vpliva pa ima tudi slabo vreme v posameznih delih leta, ko proizvodnja v gozdu ni mogoča ali je precej ovirana in je s tem posledično manj sortimentov na trgu. Na drugi strani sodobni lesnopredelovalni obrati predelajo dnevno velike količine lesa. Dviga cen lesa smo prav gotovo veseli lastniki gozdov, ravno obratno pa je pri lastnikih lesnopredelovalnih obratov. Vendar se na dolgi rok to zadovoljstvo nekako uravnoteži. Želim pa, da bi bil les posekan v gozdovih na območju naše občine deležen čim višje dodane vrednosti v končnih izdelkih. Razpon cen je trenutno od 28 €/m3 za celulozni les pa do 250 €/m3 in več za kvalitetne hlode nekaterih vrst listavcev kot sta hrast in gorski javor. Izjemoma pa lahko najkvalitetnejši hlodi gorskega javorja rebraša na javnih licitacijah dosežejo tudi 11.575 €/ m3. Vendar pa je tako kvalitetnih hlodov zelo malo. Upam pa, da bo v prihodnosti tako ceno dosegel tudi kakšen hlod, ki bo zrastel v logaških gozdovih. Na gozdarje pretijo klopi, poškodbe, poklicne bolezni, napadi zveri ., na gozd pa podlubniki - lubadar, nevarnost požarov, žledolomov ... Česa se vi v gozdu najbolj »bojite«? Nikakor si ne želim kakšnih koli podobnih ujm, kot smo jih bili deležni od leta 2014. Najprej je pustošil žledolom, potem je prišla še večja katastrofa v obliki prenam-nožitve smrekovega lubadarja. Vmes pa je zaradi zmanjšane stojnosti gozdnih sestojev kot posledica omenjenih ujm delal škodo v naših gozdovih še močan veter. Ta bo v prihodnosti očitno stalnica zaradi višjih povprečnih temperatur in slabše stojnosti gozdnih sestojev. Na vse revirne gozdar- LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ŠT. 4 17 V SREDIŠČU je, izvajalce del kot tudi obiskovalce gozda preži kar nekaj nevarnosti. Klopi pa so lahko prenašalci bolezni lymske borelio-ze, klopnega meningoencefalitisa (KME) in humane granulocitne anaplazmoze. Z okužbo lahko človeku povzročijo resne zdravstvene težave ali celo smrt. Vsem obiskovalcem gozda priporočam, da se cepijo proti KME oz. se ustrezno zaščitijo pred klopi. Od zveri pa so najnevarnejše medvedke z mladiči. Pri sprehodu po gozdu bodite dovolj glasni, da vas zveri slišijo in se pravočasno umaknejo in ne pride do neljubih srečanj človeka z zverjo. Ali si je gozd po ujmah na Logaškem že opomogel? Kako resna je situacija? Gozd si bo prav gotovo opomogel, prisotnega je že veliko naravnega mladja. Obilno semenenje, kakršno je bilo lansko leto, bo močno pripomoglo k pospešeni naravni obnovi gozda. Žal pa povsod ni tako. Nekateri predeli, posebno tam, kjer je nevarnost razgalitve gozdnih tal, so bili tudi umetno obnovljeni s sadnjo rastišču primernih drevesnih vrst. Teh površin je bilo na območju občine Logatec do zdaj 120 ha, kjer je bilo posajenih 750.000 sadik smrek, bukve, jelk, gorskega javorja, divje češnje in hrasta. Tudi v prihodnosti bo treba še obnoviti nekaj hektarjev po uj -mah opustošenih gozdov. Kateri dogodek se vam je v delovni praksi najbolj vtisnil v spomin? Prvo srečanje z medvedom v gozdu. Pravzaprav se ti vsako srečanje z medvedom v naravnem okolju močno vtisne v spomin. Takrat se zaveš svoje šibkosti in tudi adrenalina v žilah zaradi vznemirljivosti srečanja in skrbi za lastno varnost. Kateri letni čas v gozdu ter katero drevo je za vas najlepše? Čeprav me sneg močno ovira pri delu, kadar ga je veliko, pa celo onemogoča delo na terenu, so zame najlepši v gozdu sončni dnevi po novozapadlem snegu. Takrat je v gozdu lepo kot v pravljici, kakor radi rečemo. Lepo pa je tudi v poznojesenskem Gozd pozimi času, ko lahko v gozdu opazuješ različne odtenke toplih barv. Že od nekdaj mi je v naših gozdovih od drevesnih vrst najbolj všeč jelka. Ali malica res najbolj tekne v gozdu? Še bolj pa tekne po nekajurni hoji po gozdu. Hoja čez drn in strn zajema dobršen del terenskega dela revirnega gozdarja, ki je telesno precej naporno, posebno še takrat, kadar je teren strm, skalovit, jarkast, spolzek, hkrati pa je vroče ali pa mraz. Dejan Šraml KAKO PA VI GOSPODARITE Z GOZDOVI? Tako kot je v kmetijstvu vse večj poudarek na načinih kmetovanja ki manj obremenjujejo okolje ir bolj upoštevajo kroženje snovi v naravi tako je tudi v gozdarstvu v zadnjih de setletjih pomen trajnostnega gospodar jenja vse večji. Seveda pa samo reči, d; se nekje trajnostno gospodari, ni dovolj zato se je lastnikom gozdov smiselni vključiti v shemo, ki potrjuje trajnostno gospodarjenje. Vsi trendi gredo namreč v smer, da je cena lesa iz trajnostno gos-podarjenih gozdov višja, mnogi kupci pa kupujejo le še les iz certificiranih gozdov. V Sloveniji sta prisotna dva certifikata. Prvi je t. i. PEFC™ certifikat, po katerem so certificani zasebni gozdovi. Ta certifikat je lahko zanimiv za slehernega lastnika gozda, tudi takega, ki ima manjše površine gozdov. Kot pravi Egon Rebec, pooblaščeni koordinator za izvajanje regijske certifikacije gozdov PEFCTM, so v shemo vključeni tudi lastniki z manj kot pol hektarja gozda. FSC PEFC PEFCTM ali FSC© certifikat - leseni izdelki z eno izmed teh oznak so bili pridobljeni iz gozdov, v katerih je uveljavljeno trajnostno gospodarjenje in je oznaka, primerljiva z znakom za ekološko kmetijstvo pri hrani. »V občini Logatec ima certificirane gozdove samo 13 zasebnih lastnikov gozdov, ki trajnostno gospodarijo s 429 hektarji gozdov. Poleg tega so certificirani tudi vsi državni gozdovi oziroma 1.718 ha državnih gozdov. Tako je v občini certificiranih 4.3 % zasebnih gozdov oziroma 18.4 % vseh gozdov, kar je pod slovenskim povprečjem, ki znaša na državni ravni skoraj 25 % vseh certificiranih gozdov. V občini imata sedež tudi dve podjetji, ki sta certificira-ni za sledljivost lesa po sistemu PEFC™: podjetje Mlinar les iz Rovt in Elvipo iz Logatca,« je povedal Rebec. Drugi certifikat ki izkazuje trajnostno gospodarjenje, pa je FSC® certifikat, po katerem so certificirani državni gozdovi. Teh je v občini Logatec 1.718 ha. Prav tako so vsi državni gozdovi certificirani s PEFC certifikatom, saj pri izvozu na tuje trge v nekaterih državah zahtevajo en certifikat, v drugih pa drugega. Marjan Papež Kdor bi želel več izvedeti o certificiranju gozdov, lahko kontaktira koordinatorja Egona Rebca, tel.: (01) 51 36 631, 051 344 880, egon.rebec@kgzs.si ali obišče spletno stran www.pefc.si 18 LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ŠT. 4 V SREDISCU v v v GOZDNE CESTE: KDO PLAČUJE IN KDO IZKORIŠČA? Plačevanje pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest določata Zakon o gozdovih in Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest. Za vzdrževanje gozdnih cest se je v lanskem letu na območju občine Logatec nabralo dobrih 75.000 eur. V logaški občini, ki meri približno 17.300 hektarjev, je dobrih 11.350 hektarjev gozdov, kar predstavlja skoraj 66 odstotkov površine občine. V teh gozdovih je dobrih 180 kilometrov gozdnih cest, od tega približno 40 kilometrov v državnih gozdovih in 140 kilometrov v zasebnih. In vzdrževanje teh ni majhen strošek. Četudi je vožnja po gozdnih cestah na lastno odgovornost, se vozite po njih odgovorno! Sredstva za vzdrževanje se zberejo iz prispevkov, ki jih plačujejo lastniki gozdov. V primeru zasebnih gozdov je bilo teh prispevkov za 37.000 evrov, k temu je Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) primaknilo 16.000 evrov. V občini imamo tudi državne gozdove, iz prispevkov je bilo zbranih 14.300 €, tem sredstvom je MKGP primaknilo še 7.300 €. Financiranje poteka torej iz prispevkov lastnikov gozdov in državnega proračuna. V primeru naravnih nesreč, ko pride do kake večje škode na gozdnih cestah, pa prispeva tudi občina. Za vzdrževanje cest naredi načrt Zavod za gozdove Slovenije, občina pa pripravi razpis za izvajalca, s katerim sklene dveletno pogodbo. Včasih se pojavi nejasnost glede dolžnosti plačevanja prispevka. Kot to določa zakonodaja, je lastnik gozda dolžan plačevati pristojbino tudi v primeru, ko skozi njegove ali ob njegovih parcelah gozdna cesta ne poteka. Naj poudarimo, da Uredba ne govori o »gozdovih brez cest«, ampak o »gozdovih v območjih, ki s cestami niso odprta«. Pri tem je treba upoštevati dvoje. Gozdne ceste ne odpirajo samo parcel, skozi katere potekajo, ampak odpirajo določeno območje, ki zajema tudi parcele brez gozdnih cest. Uredba pri opredelitvi pojma »gozdovi, ki s cestami niso odprti«, ne govori le o gozdnih cestah, temveč tudi o drugih cestah, kar so lahko tudi javne ceste in te dejansko odpirajo dobršen del slovenskih gozdov. Višina pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest je odvisna od višine katastrskega dohodka. Plačuje se v višini 14,7 % od katastrske- ga dohodka zasebnih gozdov in 20 % katastrskega dohodka državnih gozdov. Letošnja položnica, ki se nanaša na plačilo pristojbine za lansko leto, bo prepolovljena, saj se pri odmeri pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest zaradi epidemije covid-19 upošteva katastrski dohodek gozdnih zemljišč v višini 50 odstotkov. Naj še pojasnimo, da se v primeru, kadar je prispevek nižji od 5 evrov, pristojbina ne odmeri. Pristojbino lastniki gozdov plačajo FURS-u, ki jo nato razdeli na občine, te pa zagotavljajo izvedbo vzdrževanja gozdnih cest ne glede na lastništvo (izbira izvajalca, pogodba, plačilo ...). Spomnimo še to: lastniki gozdov plačujejo prispevek, od vzdrževanih cest pa imajo koristi tudi nelastniki, ki lahko gredo po njih rekreativno, se peljejo nabirat gobe, gredo na lov .... Zato je prav, da se nelastniki zavedajo, da vzdrževanje teh cest ni zastonj. Še posebej opozarjamo na parkiranje ob gozdnih cestah. Bodite pozorni, če poteka kje v bližini spravilo lesa, da ne parkirate na mestu, kamor začasno deponirajo les. Tudi parkiranje ob kupu hlodovine naj bo tako, da bo ob morebitnem prihodu kamion, ki bi odpeljal les, lahko le-tega tudi naložil. V čebelarski sezoni, ki traja v gozdovih od maja do septembra, pa tudi ne parkirajte na mestih, ki so označena z rumenimi tablami, saj so predvidena za dovoz čebel na pašo. Besedilo in foto: Marjan Papež NICECAR d.O.O. avtokleparske in avtoličarske storitve V LOGATCU, ZAPOLJE IV, 5 M info@nicecar.si C 030/40 50 60 POPRAVILO POŠKODB OD TOCE POGODBENI SERVIS ZAVAROVALNICE SODOBNO OPREMLJENA DELAVNICA LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ŠT. 4 19 IV SREDISCU EVROPSKA SREDSTVA TUDI ZA GOZDARSTVO Skupna kmetijska politika (SKP) se je začela izvajati leta 1962. Sledila je dvema ciljema: zagotoviti hrano po zmernih cenah in pridelovalcem hrane omogočiti primeren standard. Po konferenci v Riu leta 1992 pa se je začela SKP vsebinsko širiti in poleg pridelave hrane vključevati še politiko razvoja podeželja z okoljskimi poudarki. Tako je v tej politiki po letu 2000 prostor dobilo tudi gozdarstvo. Kar je smiselno in prav, za slovensko kmetijstvo še toliko bolj, saj v Sloveniji praktično ni kmetije, ki bi ne imela gozda. Tako je tudi gozdarstvo v okviru SKP pričelo prejemati razvojna sredstva. Prvi razpisi so bili usmerjeni predvsem v posodobitev gozdarske mehanizacije. Pomembna prelomnica je bilo katastrofalno leto 2014, ko je žled konec januarja in v desetih dneh februarja povzročil stoletno škodo. Tako pri nas kot tudi v nekaterih sosednjih državah. SKP se je na to odzvala tako, da je interventno začela namenjati sredstva za sanacijo škode, ki jo je sprva povzročil žled, kasneje v smrekovih sestojih pa še podlubniki. Tako je bilo prav zaradi sanacije škode v preteklih letih objavljenih več razpisov. Odprti trije razpisi za sanacijo škode v gozdovih 10. julija lani sta bila objavljena dva razpisa. Prvi je za ureditev gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov. Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša 370 tisoč evrov. Drugi razpis je za dela za odpravo škode in obnovo gozda, višina razpisanih nepovratnih sredstev pa je milijon evrov. 20. novembra lani pa je bil objavljen še en razpis v višini 2,55 milijona evrov za sanacijo gozdov. Do podpore so upravičeni stroški dela odprave škode in obnovo gozda zaradi žledoloma, ki so nastali po 30. januarju 2014, stroški odprave škode in obnove gozda zaradi napada prenamnoženih populacij podlubnikov kot posledi- Okvirni terminski načrt objave razpisov iz programa razvoja podeželja za področje gozdarstva Šifra in ime ukrepa/podukrepa Predvidena objava M06.4 Podpora za naložbe v vzpostavitev nekmetijskih dejavnosti maj M08.6 Podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov junij M08.6 Podpora za naložbe v predindustrijsko predelavo lesa julij M04.3 Podpora za naložbe v gozdno infrastrukturo september M09.1 Podpora za ustanavljanje skupin in OP v kmetijstvu in gozdarstvu september ca žledoloma, ki so nastali po 15. maju 2015, stroški odprave škode in obnove gozda zaradi vetroloma po 13. decembru 2017 in stroški odprave škode in obnove gozda zaradi vetro-loma v letu 2018 po 30. oktobru 2018. Gre za odprti tip razpisov, kar pomeni, da se sredstva dodelijo le popolnim vlogam, ki presežejo vstopno mejo, do porabe razpisanih sredstev. Še pet razpisov letos V letošnjem letu je predvidenih še pet razpisov, ki se nanašajo bodisi v naložbe za učinkovitejše spravilo lesa iz gozda, predelavo lesa in povezovanje predelovalcev. Besedilo in foto: Marjan Papež Več informacij: Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana, tel.: (01) 24 10 628, viktor.miklavcic@zgs.si Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, tel.: (01) 513 66 30, andrej.andoljsek@kgzs.si ; (01) 513 66 31 egon.rebec@kgzs.si ; (01) 513 67 02, miha.koprivnikar@kgzs.si ^--y Večna ljubezen Stojita od veka kot dva človeka hrast in smreka. Tesno stojita, stoje bedita, nikol' ne spita. Počasen ples dveh teles, ničesar vmes. Vitka čez pas, on že brez las, zguban obraz. Ujeta v pasti, objeta v strasti, drug drug'mu v lasti. Očem skrita, včasih trpita, ljubav živita. Marendolski (Foto: Marjan Papež) 20 LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ŠT. 4 KULTURA PROCESIJSKI BALDAHIN JOŽEFA (JOŽE) KAPUSA V ŽUPNIJSKI CERKVI V HOTEDRŠICI 1 Med drugo svetovno vojno je duhovnik in umetnik Jožef (Joža) Kapus naredil načrt za procesijski baldahin oz. nebo, namenjeno župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Hotedršici. Narejeno je iz satena (?) in okrašeno z vezeninami, spodnji robovi pa so opremljeni z resastimi trakovi. Z izrazom vezenina označujemo okrasni izdelek, navadno na tkanini, ki je izdelan s šivanko in vezilno nitjo. Od sredine 19. stoletja je zaradi širjenja vzorčnih industrijskih tkanin pomen vezenin upadel. Pri nas je ročno vezenje doživelo ponovni razcvet prav med obema vojnama. Nebo se uporablja ob procesijah, npr. za praznik sv. Rešnjega telesa (telovo; drugi četrtek po binkoštih), ko duhovnik pod baldahinom nese hostijo v monštranci, torej Kristusovo telo (Najsvetejše). Ho-tenjsko nebo je (kot običajno) pravokotne oblike, z vezeninami so okrašene vse štiri zunanje, vernikom vidne na okvir obešene tkanine, tako daljši kot krajši, ter notranja stran vrhnjega dela, ki vernikom ni vidna. Ikonografija je razumljivo polna evharistične simbolike. Evharistija je po besedah sv. Tomaža Akvinskega sama po sebi največji čudež: Jezus, ki kot Bog in človek na poseben način postane navzoč v kruhu in vinu. Umetnik pa je na prefinjen način opozoril tudi na grozote tedanje vojne. Na obeh daljših stranskih platnih je na sredini upodobljena hostija s Kristusovim monogramom, iz katere sijejo žarki. Na eni strani je za njo doprsna podoba Kristusa z v pest stisnjeno prebodeno desnico, na obeh straneh glave v višini njegovih ušes izhaja po en žarek z napisom GOSPOD (levo) in POSLUŠAM (desno). Polje flankirata beli liliji, ki simbolizirata čistost; obdani sta z mandorlo, stoječo na stilizirani njivi. Na drugi strani je hostija z zlato kronico postavljena vrh keliha, iz katerega teče kri. Ta je napolnila že obe kotanji ob strani keliha. Z dveh skal se v mlako krvi sklanjata feniksa in jo pijeta. Če povzamemo Herodotov opis v Zgodbah, naj bi bila ta sveta ptica po zunanjosti in velikosti še najbolj podobna orlu; v krščanstvu simbolizira smrt in vstajenje in je tudi metafora za Kristusovo vstajenje. Lahko bi šlo tudi za namig na čudež v Bolseni leta 1263 ali 1264, ko je posvečena hostija zakrvavela, kar je bil povod za ustanovitev praznika sv. Rešnjega telesa leta 1264 pod papežem Urbanom IV Ob tej uokvirjeni podobi je na vsaki strani dlan, ki drži oljenko. Na krajših stranicah je po en angel, ki igra na harfo. V tem se odraža tudi Kapusova ljubezen do glasbe. Na notranji strani neba je zgoraj simbolična podoba sv. Trojice, v kateri božje oko v trikotu predstavlja Boga Očeta, pod tem lebdi golob sv. Duha, izza teh simbolov pa je videti krake križa, ki predstavlja Kristusa. Od sv. Duha sijejo trije žarki, stranska na šesterokraki zvezdi, osrednji žarek pa je usmerjen na veliko ribo, ki na hrbtu nosi pleteno košarico s hlebi kruha. Ribo so kot svoj simbol uporabljali že prvi kristjani v katakombah. Čisto spodaj pa je krogla s poudarjeno rdečo obrobo (kri), obdana s trnjem in posejana z (nagrobnimi) križi, ki aludirajo na posledice vojne in njene žrtve. Levo zgoraj izza krogle plove barčica, simbol negotovosti bivanja na zemlji. A vseeno je upanje, na kar namigujeta z žarki obdana kronica s križem na krogli in na desni velika dlan, ki drži križ - Kristusova roka. Osnovno kompozicijsko načelo okrasa je tako na vzdolžnih stranicah kot na notranji strani neba somernost glede na vzdolžno in prečno os. Vsi upodobljeni simboli nastopajo kot kompaktne, obrisno jasne mase. Prevladujoče barve so pisane in čiste, modra, zelena, vijolična ter odtenki rdeče, ki prevladuje nad vsemi in že sama po sebi nosi veliko sporočilnost, vse od barve krvi, ognja in življenja do nesmrtnosti in moči, purpurna je npr. emblem oblasti itd. Nekateri detajli (npr. napis IHS, nimb, obroba okoli sija oljenk) so vezeni z zlato nitjo. Zlato je mdr. simbol svetlobe, popolnosti, spoznanja in nesmrtnosti ter zato tudi eden izmed simbolov Jezusa Kristusa. Kapus je bil rojen 8. marca 1903 v Lescah pri Bledu. V Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano je obiskoval gimnazijo, kjer je bilo risanje (enako lepopis) eden od obveznih predmetov. V duhovnika je bil posvečen leta 1928. Kot kaplan je devet let služboval v Doleh pri Litiji, 1938. je prevzel župnijo Leskovica v Poljanski dolini. Ko ga je med vojno gestapo pregnal iz Leskovice, se je zatekel k prijatelju in sošolcu, župniku Jožetu Ferkulju v Hotedršico. V reviji Slovenskega rodoslovnega društva Drevesa je bil decembra 2003 objavljen članek »Aleja zaslužnih«, v katerem je urednik revije Peter Hawlina objavil zapise, ki sta jih napisala Kapus in Ferkulj, ko sta za hotenjsko župnijo oblikovala nov Status Animarum, ki je po njegovem mnenju prava »zlata jama« za rodoslovce. Po koncu vojne leta 1945 je takratni režim Kapusa obsodil na smrt in je moral bežati iz domovine, in sicer je preko Koroške in taborišča v Italiji odšel v ZDA, kjer je v škofiji mesta Wichita, največjega v zvezni državi Kansas, našel službeno mesto. Umrl je v prometni nesreči novembra 1962, pokopan je v Fultonu. Na Logaškem je še eno Kapusovo delo, naredil je namreč načrt za spominsko kapelo žrtvam prve in druge svetovne vojne v Rovtah (1944). Nebo ni več v uporabi, ker je bilo pred nedavnim nabavljeno novo, odrabljeno pa je bilo stlačeno v pozabljen kot. Vsaj za ustrezen (torej mdr. ne vlažen) prostor hrambe bi bilo treba čim prej poskrbeti. Simona Kermavnar 1 Članek je v celoti, s slikami ter seznamom literature in virov, objavljen na spletni strani https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/jozef-joza-kapus-in-njegov-procesijski-baldahin-v-zupnijski-cerkvi-v-hotedrsici.html, marec 2021. LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ŠT. 4 21 KULTURA Iz logaške knjižnice IGROTEKA - dobrodošla novost v logaški knjižnici V Knjižnici Logatec smo v letu 2021 uvedli novo storitev -- izposojo namiznih in družabnih iger, IGROTEKO. Na voljo imamo raznolik izbor iger, ki si jih lahko izposodite in jih preizkusite skupaj s prijatelji. Za to storitev smo se odločili iz več razlogov. Igroteka se kot dejavnost opira na spoznanje, da je igra sestavni del otroštva, ki otroku omogoča razvoj različnih sposobnosti, emocij, osebnostnih lastnosti, moralnih vrednot ter spodbuja razvoj domišljije in omogoča pridobivanje različnih izkušenj. Z igranjem se otrok zabava, raziskuje, posnema svet odraslih in se uči. V igroteki si lahko izposodite različne igre in jih tako kot slikanice in knjige odnesete domov. Predšolski otrok si lahko s pomočjo odrasle osebe ali knjižničarja izbere kakovostno in zanimivo igro. Namen igroteke je torej približati dostop do odličnih iger prav vsakemu otroku, ponuditi širok izbor iger, pri otrocih razviti navado izposojanja in uporabe skupnih dobrin, jim privzgojiti željo oz. potrebo po obiskovanju knjižnice, sprva po igro, kasneje pa po knjigo. Igranje družabnih iger pomeni tudi kvalitetno preživljanje družinskega prostega časa. In ker so družabne igre lahko velik finančni zalogaj, je še toliko bolj dobrodošlo, da si jih v knjižnici izposodite brezplačno. V knjižnici smo pri nakupu iger pozorni predvsem na mednarodno oznako CE, ki zagotavlja, da je igrača varna in okolju prijazna. Izdelana mora biti iz neoporečnih in kvalitetnih materialov, estetskih barv in oblik, s preprosto mehaniko, predvsem pa mora biti varna. Zbirko dopolnjujemo in jo oblikujemo tako, da so igre v njej prilagojene različnim starostim - večji del jih je sicer namenjen najmlajšim, nismo pa pozabili niti na starejše, saj so del zbirke tudi družabne igre, ki so primerne predvsem za mladostnike in odrasle. Skupaj s starostjo se seveda viša tudi raven zahtevnosti. Od iger, za katere si lahko vzamemo čas med odmorom, do iger, ki lahko trajajo tudi cel večer in je za njihovo igranje in razumevanje potrebna igralna kilometrina. V zbirki imamo znane igre, kot so GO, MARJANCA, ACTIVITY, ENKA, CATAN ..., in malo manj znane, kot so WAZABI, COLORFOX, KARUBA, THE GAME ... Pohvalimo se lahko, da imamo kot edina knjižnica v Sloveniji zbirko iger ekološke izdelave MARBUSHKA. Trenutno lahko v Knjižnici Logatec izbirate med 116 različnimi igrami. Najdete jih v omari v prvem nadstropju knjižnice, kjer vam bodo knjižničarji pomagali izbrati primer- no igro. Izberete pa si jo lahko tudi sami, in sicer v spletnem katalogu naše knjižnice, ali pa pokukate na naša družabna omrežja, kjer sproti objavljamo vse novosti. Izposoja iger je v logaški knjižnici brezplačna. Igre izposojamo za tri tedne, z možnostjo enkratnega podaljšanja še za tri tedne (če niso rezervirane). Na eno izkaznico lahko izposodimo le eno igro naenkrat. Uporabniki naj igro pred vrnitvijo pregledajo in s pomočjo kontrolnega lista preštejejo vse dele. Vrnejo jo s priloženim kontrolnim listom. V primeru poškodb, manjkajočih delov in drugih novih pomanjkljivosti igre, bo knjižnica v roku treh delovnih dni uporabnika o tem obvestila. Za izposojene igre odgovarjajo starši oz. odrasla, za otroka odgovorna oseba. Ker je storitev še sveža, bomo veseli vaših predlogov za nakup, ki jih lahko posredujete na elektronski naslov: tanja@ knjiznicalogatec.si. Če pa se na vaših družabnih igrah nabira prah ali pa so jih vaši otroci že prerasli, se jih naveličali, jim bomo v knjižnici z veseljem našli nov dom in jih ponudili v izposojo našim uporabnikom. Tanja Slabe, knjižničarski referent Poščite nas tudi na: O SLEDITE NAM NA FAGEBOOKU 22 LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ST. 4 OSEBNOSTI ARHITEKT JOŽE PLEČNIK NA LOGAŠKEM (15) Domoznanski obisk Plečnikove kapele v Mariboru Pb i ater Marjan Kokalj je potrdil obisk in 19. junija so šli z mano v Maribor še Logatčani: Andrej Grom (mizarski mojster, vnuk Lovrencija Groma, ki je l. 1932 vodil mizarska dela v tej kapeli), Tone Marn (arhitekt, ravnatelj Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana, vodja Zavoda Ad Pirum) in Andrej Ko-renč (prof. fotograf). Vsi s posebnim čutom za kulturno dediščino na Logaškem. V dobrih dveh urah nam je p. Kokalj razkazal Kapelo Srca Jezusovega ter podrobno podal zgodovino te kapele, poleg težkih časov 2. sv. vojne tudi povojne razmere. Ob tem tudi žalosten dogodek. V 70-ih letih, ko je mesto Maribor gradilo kanalizacijo, so kopali tudi pod prezbiterijem kapele. Ker je bil prezbiterij prilepljen na hišo, težak, se je spodaj posul strop in pokopal enega od delavcev, ki je umrl na mestu nesreče, prezbiterij pa se je za kakih 20 -30 cm nagnil nazaj oz. se v zadnjem delu posedel. Na stiku s hišo so nastale velike razpoke. Mesto je zahtevalo rušitev prezbiterija, česar jezuiti niso naredili, ampak razpoke samo zamazali. V novejšem času pa so se začele drugačne težave. Leta 2012 se je Slovenska provinca Družbe Jezusove (SPDJ) odločila, da se patri odselijo iz te hiše in se zemljišče proda. Ponudbo so dali bolnišnici v neposredni soseščini, a ni bilo denarja. 30. 9. 2013 je svet MO Maribor na 29. redni seji sprejel 8. člen odloka o podrobnem prostorskem na- Ob 80-letniciprvega razformiranja Plečnikove kapele v Mariboru: Fotografija (apr. 1941) prikazuje nacistično taborišče v Meljah (Maribor), Stalag XVIII-D oz. Stalag 306, kjer mariborski jezuiti prisilno ponižujoče čepijo, za njimi pa pozirajo nacistični vojaki. Pater Alojzij Žužek, kije prvi z leve, tam umre že 15. maja. (Vir: SPDJ) črtu, kjer je določil jezuitsko rezidenco za rušenje, kapelo pa v prestavitev z odobritvijo ZVKDS OE Maribor. S tem se začne »križev pot« jezuitov oz. »hoja od Poncija do Pilata.« Ker se jezuiti na ta odlok, na katerega predhodno niso bili opozorjeni, niso odzvali z nestrinjanjem, je odlok začel veljati, s tem pa spremenjena namembnost. SPDJ se je zaradi slabih izkušenj z občino odločila, da zemljišče proda resnemu zasebnemu kupcu (Best in parking). Zaradi popolnega nerazumevanja problematike se je nad jezuitsko skupnost oz. patra Kokalja vršil medijski linč (kot pravi) izključno s strani levičarsko usmerjenih medijev, ki so v javnost plasirali dezinformacije in vnašali zmedo. Kapela ni zaščitena in ni vpisana v register. Prevladala je misel, da kapela (interier) ostane v Mariboru in da jo podarijo nekomu, ki bi jo vgradil v svojo strukturo, kjer bi ostala v funkciji. Dr. Ivan Štuhec je velikodušno privolil sprejeti kapelo v Zavod A. M. Slomška v Mariboru in ponudil prostor za začasni depo, dokler bi ne bi bili zagotovljeni ustrezni pogoji za vgradnjo. Patru M. Kokalju se zahvaljujem za gostoljubje, vodstvo in dokumentacijo, drugim sopotnikom pa za njihov strokovni doprinos (še posebej Andreju Korenču za zgodovinsko pomembne fotografije), pa tudi g. Marku Zupancu, direktorju Knjižnice Logatec, ki mi je ta domoznanski obisk omogočil. Izkazalo se je, da smo obiskali kapelo v zadnjih izdihljajih, saj so se jezuiti po vseh mogočih (ne)komunikacijah odločili in na osnovi strokovnih parametrov interier kapele premaknili v depo v juliju 2020. (se nadaljuje) Gvido Komar LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ŠT. 4 23 I MLADI FINANČNA POMOČ MLADIM PRI REŠEVANJU STANOVANJSKE PROBLEMATIKE Po raziskavi Statističnega urada Republike Slovenije iz leta 2017 kar 79,3 odstotka mladih Slovencev živi v skupnem gospodinjstvu s starši. Od staršev se mladi v Sloveniji, večinoma zaradi slabega finančnega položaja, pomanjkanja rednega prihodka in visokih cen stanovanj, odselijo pri 28,2 leta, kar je dve leti pozneje, kot je povprečje EU. Občinski svet Občine Logatec je na svoji 10. redni seji, dne 28. 5. 2020, sprejel Strategijo za mlade 2020- 2024, nedavno pa je bil sprejet tudi eden izmed temeljnih ukrepov na področju reševanja stanovanjske problematike mladih. To je pravilnik o subvencioniranju obrestne mere stanovanjskih posojil za mlade v občini Logatec, kjer se predvideva pomoč občine pri stanovanjskih posojilih za mlade in mlade družine, in sicer v obliki finančne pomoči pri plačevanju obrestne mere posojila pri banki. S tem pravilnikom želimo pomagati mladim in mladim družinam pri reševanju stanovanjskega problema tako, da se jim vsaj delno pokrijejo stroški obresti stanovanjskega kredita. Kdo je upravičen do finančne pomoči? Upravičenci do subvencioniranja obrestne mere so lahko fizične osebe, stare od 18. do dopolnjenega 34. leta, državljani Republike Slovenije s stalnim bivališčem na območju občine Logatec vsaj 10 let in na območju te občine rešujejo stanovanjski problem oz. vprašanje. Za kaj vse lahko prejmem subvencijo? Subvencijo se lahko dodeli za obrestno mero posojila za naslednje upravičene stroške stanovanjske naložbe: - stroške nakupa stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanja, če je nakup zemljišča sestavni del stanovanjske naložbe, - stroške komunalnega prispevka iz naslova gradnje stanovanja, - stroške izdelave projektne dokumentacije za gradnjo stanovanja, - stroške gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, povezanih z gradnjo stanovanja, - stroške nadzora, povezanega z gradnjo stanovanja, - stroške nakupa stanovanja oziroma stanovanjskega objekta. - stroške obnove stanovanja ali stanovanjske hiše Koliko sredstev lahko prejmem? Višina sredstev, ki se dodeli posameznemu upravičencu, se določi na podlagi določb iz pravilnika in razpisa, rezultatov ocenjevanja vseh vlog, višine zaprošenih sredstev s strani upravičenca ter višine razpoložljivih sredstev, vendar največ do 5.000,00 EUR na posamezno vlogo oz. 50% obresti. Subvencija obrestne mere stanovanjskega posojila ne sme presegati 10% vrednosti zneska glavnice iz kreditne pogodbe. Če prosilec na razpisu ni prejel najvišje subvencije, se lahko ponovno prijavi na razpis, vendar le za razliko do največje dovoljene vrednosti. V letošnjem letu je za ta namen v proračunu namenjenih 10 000€. Najverjetneje je tvoje naslednje vprašanje: "Kako se prijavim?". Na to temo bom napisal nekaj besed v naslednji številki Logaških novic, ko bo (upam) razpis že objavljen. Klemen Stoševski, predsednik Mladinskega sveta Logatec ■ISCEMO NOVE SODELAVCE SERVISER KLIMATSKO-PREZRAČEVALNE OPREME M/Ž UM Ml PRIČAKOVANJA Izobrazba: V. stopnja, Elektrotehnik Vozniško dovoljenje: B Znanje jezikov: slovenski jezik - tekoče Drugi pogoji: Zaželjene delovne izkušnje iz področja klimatizacije Trajanje zaposlitve: nedoločen čas Poskusno delo: 3 mesece Urnik dela: gibljiv/nestalen urnik timsko delo samoiniciativnost samostojnost preciznost in strokovnost primerno poslovno komunikacijo željo po delu in izobraževanju pripravljenost za terensko delo NUDIMO OPIS DELOVNEGA MESTA • Nudimo urejeno delovno okolje. • V začetku bomo sklenili pogodbo za Delo se nanaša na terensko delo, ki zajema servis, določen delovni čas in kasneje za nedoločen vzdrževanje ter montažo klimatsko prezračevalnih naprav. čas v primeru, da je kandidat ustrezen. Delo je razgibano in raznoliko. PRIJAVA Prošnjo z življenjepisom pošljite po e-pošti: astech@astech.si ASTECH d.o.o. Obrtna cona Logatec 6a 1370 Logatec T: 01 750 85 00 F: 01 750 85 05 E: astech@astech.si 24 LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ŠT. 4 ŠPORT JADRALNO PADALSTVO: Z ŽENČKA POD OBLAKE Sprehajalci okoli Ženčka lahko večkrat opazujemo jadralne padalce, ki se bolj ali manj uspešno spuščajo po bregu navzdol. Začetniki najprej s padalom samo tečejo po tleh, saj morajo najprej osvojiti osnovne prvine vodenja padala, ob ugodnem vetru pa jim kmalu uspe tudi vzleteti in malo zajadrati. Ko piha vzgornik, se v različnih položajih učijo, kako se padalo obnaša, kakšni so občutki, kako se padalu ne smejo upirati, pač pa se mu morajo prilagoditi in uporabiti njegovo silo ter fizikalne zakonitosti. Čeprav Ženček ni pravo vzletišče, pa je bila samo z uporabo termike največja dosežena višina okrog 750 metrov nad terenom, kar je za tako nizek hrib izjemen dosežek. Še bolj presenetljiv je rekord v dolžini jadranja, ki znaša kar dve uri. Na tem šolskem poligonu je v dogovoru z lastniki zemljišč letenje dovoljeno od oktobra do 1. maja. Tečaje tu organizirajo različne šole jadralnega padalstva (v Sloveniji obstaja 14 jadralno-padalskih šol), ki delujejo po enotnem programu šolanja. Tečajniki uvodoma osvojijo osnovne tehnike letenja, na nadaljevalnem tečaju pa pridobijo znanje za varno letenje in licenco jadralnega padalca. Cilj usposabljanja je usposobiti pilote jadralnih padal za samostojno in varno letenje v optimalnih vremenskih pogojih z upoštevanjem pravil letenja in drugih letalskih predpisov. V Sloveniji so pogoji za letenje odlični, saj so letalna območja zaradi majhnih raz- dalj hitro dostopna. Poleg uradnih vzletišč, s katerih je možno organizirano letenje, obstaja še mnogo neuradnih, saj lahko jadralni padalci poletijo praktično z vsakega hriba, ki ni poraščen z drevjem in omogoča varen vzlet in pristanek. Seveda morajo pri tem upoštevati predpise in omejen zračni prostor. Prosti letalci se združujejo v Zvezo za prosto letenje Slovenije (ZPLS), ki združuje preko štirideset društev, v katera je včlanjenih več kot 1100 jadralnih padalcev in zmajarjev. Začetki jadralnega padalstva na Logaškem segajo v osemdeseta leta, ko se je kar nekaj posameznikov začelo ukvarjati s tem športom. Prvi, ki je organizirano pristopil k izobraževanju in vzgoji letalcev, je bil Jože Pivk, ki je ustanovil šolo jadralnega padalstva in trgovino s športno opremo Albatros ter kasneje klub Lastovka. Ker je ta šport zelo lep in hkrati lahko zelo nevaren, je bila pri delovanju šole varnost vedno na prvem mestu. Slovenija v svetovnem jadralnem padalstvu velja za velesilo glede na število prebivalcev in naši letalci se na svetovnih prvenstvih v jadralnem padalstvu uvrščajo na zmagovalne stopničke, prav tako pa je bilo postavljenih nekaj rekordov v različnih vrstah preletov. Valter in Katja Pivk sta takrat orala ledino akrobatskega letenja z jadralnimi padali v Sloveniji in dosegla drugo mesto v svetovnem pokalu v sinhronem akrobatskem letenju. Logatčan Klemen Sovan je bil dvakratni državni prvak v akrobatskem letenju, dobre rezultate pa je dosegal tudi v svetovnem pokalu. Zdaj vodi svojo šolo jadralnega padalstva. Je učitelj jadralnega padalstva in inštruktor pilotov tandemskih jadralnih padal ter ima več mednarodnih licenc, zato poleg osnovnih in nadaljevalnih izvaja tudi tečaje izrednih postopkov v zraku in tečaj osnov akrobatskega letenja. Sprehajalci lahko ob poti čez Ženček opazite tablo, ki jo je postavil klub Lastovka. Šole jadralnega padalstva v Lastovki sicer nimajo več, skrbijo pa za rekreacijo članov in pokrivanje stroškov za vzdrževanje vadbenega in šolskega terena Ženček, kar financirajo z donacijami članov in jadralno--padalskih šol, ki uporabljajo to lokacijo. Uporabnike in druge prosijo, naj skrbijo za naravo, ne mečejo smeti in se ne vozijo z motornimi vozili po travniku. Lastnike psov pa naprošajo, da jih ne vodijo po tem terenu, saj po njem kopljejo nevarne luknje. Besedilo in foto: Primož Godina LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ŠT. 4 25 ISPORT TSK LOGATEC: Hodimo po nordijsko! Moramo si priznati, da veliko ljudi besedi ''nordijska hoja'' povezuje z dejavnostjo, ki je namenjena počasnejšim, starejšim in okornejšim. V resnici pa naj vam zaupamo, da gre pri tej obliki vadbe za zahtevno, zabavno in sproščujočo rekreacijo. Če se vrnemo v zgodovino, se je vzorec nordijske hoje razvil v Skandinaviji v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ko so po olimpijskih igrah 1924 tekmovalci smučarji tekači spoznali, da bodo za vrhunske rezultate morali trenirati s palicami tudi v poletnem času. Posledično se je treniranje s palicami razvilo v nordijsko hojo in se kot rekreacija iz Skandinavije razširilo v dele Evrope, ZDA, Avstralijo in na Japonsko. V vseh teh letih se je uveljavilo prepričanje, da pri hoji s palicami storimo zase nekaj več. Tudi v Sloveniji tekmovalci smučarji tekači uporabljajo nordijsko hojo in nordijski tek kot dvoje glavnih sestavnih treningov v pripravljalnem obdobju v poletnem času. Najbolj prepoznavni element nordijske hoje in teka je dvotaktni diagonalni korak, ki je zelo podoben izvedbi elementa klasične tehnike hoje in teka na smučeh, kjer se ob hoji oz. teku izmenično odrivamo s palicami. Gibalni cikel pri tej strukturi gibanja je sestavljen iz dveh taktov, gibanje okončin je diagonalno (v isti smeri se hkrati gibata nasprotna roka in nasprotna noga). Pri nordijski hoji in teku poznamo tudi načine gibanja, kjer se soročno odrivamo s palicami (Pustovrh, 2010). Veliko ljubiteljev in učiteljev nordijske hoje navaja sedem razlogov, zakaj je nordijska hoja primerna: 1. Primerna je za ljudi vseh starosti in ravni telesne rekreacije. 2. Je oblika rekreacije, treninga, transporta, terapije in rehabilitacije. 3. Izvedljiva je preko celega leta in dostopna večini ljudi. 4. Ena najbolj varnih in učinkovitih ter celovitih vrst telesne dejavnosti. Besedilo in foto: Andrej Mikuž 5. Prepričala je že več milijonov ljudi po svetu. 6. Izkušnje kažejo, da tisti, ki osvojijo tehniko dvotaktnega diagonalnega koraka pri nordijski hoji, tudi hitreje osvojijo klasično tehniko teka pri teku na smučeh. 7. Vadba nordijske hoje pomeni idealno pripravo na zimsko sezono hoje in teka na smučeh tako po tehnični kot kondicijski plati. Mi pa navajamo še dodatne tri razloge: 8. Pri rekreaciji smo v sožitju z naravo. 9. Je prijetna družabna aktivnost na prostem. 10. Ne potrebujemo drage opreme, le dobro obutev in palice. Našteli smo deset razlogov, zakaj izbrati rekreacijo nordijske hoje, številni pa so tudi pozitivni učinki na organizem. Z nordijsko hojo razvijamo aerobno vzdržljivost, koordinacijo in primarne gibalne sposobnosti, kot so hitrost, moč, gibljivost in ravnotežje. Ker bi vam želeli to vrsto rekreacije podrobneje predstaviti, smo se zaradi trenutne epidemiološke slike v državi ter varnosti vseh odločili, da bomo tečaj nordijske hoje izvedli takoj, ko bodo razmere to dopuščale. Do takrat pa lahko izvedete predprijavo na tečaj! Predprijave so možne na tel. številko 031-417-059 (Andrej). 26 LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ŠT. 4 ŠPORTI ZAČETKI KOŠARKE V LOGATCU - 2. DEL Pripovedoval: Janez Nagode - Krištofov Bilo je v letu 1957. Takrat sva obiskovala gimnazijo, jaz v Postojni in Jože Škof (Toncov) v Ljubljani. S košarko sem se seznanil na gimnaziji in nekaj tudi v KK Postojna, Škof pa je tedaj že igral pri KK Slovan. Prevzel je torej sodelovanje, tehniko igranja in učinkovito tehnično pomoč pri KZS v Ljubljani. Tam je navezal stike z gospodom Strickbergerjem, ki je bil zadolžen za strokovno pomoč - volontersko od KZS (v začetku kot trener ekipe KK Logatec) in z gospodom Slano iz KK Slovan. Takoj naj omenim, da je bil Tomaž Strickberger srčni bolnik in je v začetku tudi aktivno igral košarko. Zaradi bolezni se je nato posvetil samo tehničnemu in organizacijskemu delu v klubu in na KZS. Podpiral nas je tudi predsednik KZS s pomočnikom Mitjo Lavričem. Igrišče V letu 1957 smo se odločili zgraditi novo igrišče na podlagi iz leša. Sam sem prevzel organizacijo gradbenih del in vse druge naloge v zvezi s tem. Škofov Jože je pridobil vso potrebno dokumentacijo od KZS in načrte za izdelavo košarkarskih tabel ter igrišča. Zveza nam je dovolila, da za začetek lahko uporabimo za podlago - osnovo igrišča leš iz premoga (črne in rdeče barve), železnica pa odvoz leša z deponije Trumba, s katerim so zasipali tudi Puntarjevo dolino. Manko pa so vozili tudi z Jesenic. Dobili smo geometra, ki je odmeril igrišče, in začela so se zemeljska dela (odstranjevane ruše, zemlje, odvoz itd.). Leš se je najprej vozil z diro in volovsko vprego iz Trumbe. Par volov je posodil kmet z Martinj Hriba Mihevc Anton - Anzelcov Tone, ki je bil velik ljubitelj športa in šahist. To je trajalo dva dni, nato je Mrakov Zoran organiziral prevoz s traktorjem - Petrač, bager in valjar pa od Cestnega podjetja Ljubljana, ki je imelo sedež pri Klamu, kjer je bilo tudi kegljišče. Potem se je akcija nadaljevala, dokler se ni navozilo dovolj materiala. Pri izgradnji igrišča so sodelovali člani, članice, mladinci, mladinke in pioniiji iz TVD Partizan, ki so košarki v naslednjih 'i Izgradnja košarkarskega igrišča - leta 1957. Na sredini zadaj čepi Janez Nagode, poleg njega z leve stoji Franci Kogoj (Aco - Žiberšan ), za njim Beba Prelog, pred njo desno Danica Vidmar, prvi z leve Janez Jerina, desno zadaj stoji Darko Keršnik, poleg levo Zoran Mrak. Poleg Janeza Jerina z leve zadaj stoji Mitja Sartori, poleg z leve Andrej Jerina in Franci Kogovšek. Pred njim čepi Gabrovšek Pavle. Poleg njega levo in desno pionirji letniki 1945/1946 in mlajši. Druga z desne sedi Katja Kuralt. letih dali prednost. Opravili so veliko udarniških ur in bili zaslužni za izgradnjo. V izvajanje so se vključili: Zoran Mrak, Janez Nagode, Janez Jerina, Beba Prelog, Darko Keršnik, Katja Kuralt, Andrej Jerina, Franc Kogovšek, Danica Vidmar, Pavle Gabrovšek ter mladinci in pionirji (Mitja Sartori, Janez Pogorelc, Janez Eržen, Mitja Trakulja ...). Še posebej za požrtvovalnost pri izgradnji omenjam Janeza Menarda (Dec) in Toneta Menarda (Bulčk). (vir: Janez Nagode) Ker je teren visel proti Plečniku, je bilo treba igrišče najprej nivelirati z nasipnim materialom in nato navoziti še plast rdečega leša. Po pridobljenih podatkih je bilo igrišče dokončano in tehnično prevzeto leta 1959. Dogodek je vpisan v letno poročilo TVD Partizan Dol. Logatec. Popis dokončanih telesno-vzgojnih objektov je pripravil Silvo Hodnik. Asfaltirano igrišče Na podlagi iz leša se je igralo do leta 1967. V tem letu so igralci utrdili in razširili rob igrišča. Drenaža za utrditev je bila na-vožena s konji iz Petračevega kamnoloma. Glavni furman je bil Vencelj Bogataj (Venčko). S tem je bilo konec rdečega prahu, umazanije in označevanja črt igrišča z apnom pred vsako tekmo. (vir : Dušan de Gleria). Leta 1970 so se tekme odvijale tudi na asfaltiranem igrišču v grajskem parku v Gornjem Logatcu. To igrišče je namreč imelo osvetlitev in so zato bili treningi in tekme pozno popoldan oziroma ob večerih. To je bilo za tiste čase velika pridobitev za košarko in druge športe (rokomet, mali nogomet ). Vse športnice, športnike in ljubitelje športa prosim, da na spodnji naslov pošljejo kakšno fotografijo, razne časopisne objave pričevanje o pomembnih dogodkih v zvezi z logaško košarko. Načrtujemo izdajo zbornika - almanaha ob 65-letnici ustanovitve košarkarskega kluba. Jože Nagode 040 399 619 joz.e.nagode@siol.net LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ŠT. 4 27 I ŠPORT / VAŠA POŠTA LOGAŠKE ROKOMETAŠICE ZNOVA NA TRENINGIH IN TEKMAH Članice Rokometnega kluba Zvezda Logatec so se v minulem mesecu po skoraj pol leta premora znova lahko vrnile na treninge in tekme. Velika želja vodstva in igralk je v Logatcu znova vzbuditi rokometno vzdušje, ki je vladalo v času igranja v najmočnejši ženski rokometni ligi. Predstavili so osveženo spletno stran rkzvezda.si, na družbenih omrežjih Facebook in Instagram pa jih najdete pod imenom @ZvezdaLogatec. Ženski rokometni klub je leta 2003 ustanovila nekdanja vrhunska rokometašica Zdenka Dežman in ta privlačen moštveni šport je kmalu postal zelo priljubljen. V sezoni 2010/11 se je klub prvič predstavil v najstarejši kategoriji, največji uspeh pa zagotovo sega v leto 2012. Logaške rokometašice so takrat zaigrale tudi proti velikemu Krimu Mercatorju, ki ima dva evropska naslova in sodi med najuspešnejše športne kolektive v Sloveniji. V aktualni sezoni ekipa trenira pod taktirko Tadeja Zbačnika. Tik pred prekinitvijo tekmovanj so logaške rokometašice odigrale edino tekmo - na gostovanju pri Hrpeljah-Kozini so slavile zmago z rezultatom 25:17. Pomerile se bodo še proti Naklu, ljubljanski Olimpiji in Vrhniki. V rokometnem klubu sicer poleg članske nastopa še pet ekip mlajših in starejših deklic. Epidemija je nadebudne rokometašice namesto v dvorano postavila pred računalniške ekrane, a motivacija je ostala velika. V toplejših mesecih, ki prihajajo, bomo zaigrali tudi na mivki. Lani so rokometašice, rojene v letu 2006, postale državne prvakinje. Vse ljubitelje športa vljudno vabimo, da podprejo šport v Logatcu. Dvorane za navijače žal ostajajo zaprte, a vse tekme RK Zvezda Logatec si bo moč ogledati na njihovi Facebook strani. Vabljeni! Besedilo in foto: Uroš Pihner UNIČEVANJE GRADIŠČA IN GRAJSKEGA HRIBA VELIKE BUKVE NAD LOGATCEM Na Občini Logatec se je 10. marca 2021 odvil javni posvet za predvideno gradnjo Stanovanjske soseske »Tabor«. Na njem se je zbralo več deset ljudi, ki smo izrazili jasno nasprotovanje načrtovani gradnji. Investitor namerava pozidati večje območje na grebenu nad Logatcem, ki v naravi predstavlja pomemben del hriba, imenovanega Velike bukve. Območje načrtovanega občinskega prostorskega načrta obsega gradnjo 12 dvostanovanjskih hiš s pripadajočo infrastrukturo in prometno ureditvijo. Načrtovana pozidava s Taborom kot starim vaškim jedrom nima prav veliko skupnega, saj gre v resnici za pozidavo neokrnjenega hriba, ki je izjemna kulturna in sakralna dediščina. V tem trenutku je greben še vedno zelen, travnat in delno zaraščen z gozdom. Pred leti pa so na vrhnji točki tega grebena redno kurili kresove. Predlagane spremembe predstavljajo hud, nesorazmeren, predvsem pa škodljiv in nepotreben poseg v najstarejše logaško naselbinsko gradišče Velike bukve, stari grad in cerkvico Sv. Križa, zato jih je treba preprečiti, vse postopke pa ustaviti. Velike bukve so najpomembnejši spomenik logaške zgodovine (poleg Brsta pri Martinj Hribu in Vodic pod Hrušico). Gre za kulturno krajino najstarejšega logaškega gradišča in gradu z vsaj tritisočletno zgodovino. Gre za prostor, kjer se je Logatec, kot ga poznamo 28 LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ST. 4 VAŠA POŠTA / ZAHVALE danes, začel razvijati in postopoma zrasel v mesto, ki je pred nami, ko se nanj ozremo z vrha Sekirice. Zato Velike bukve upravičeno imenujemo - zibelka Logatca. S predvideno gradnjo se bo težišče iz vaškega jedra in cerkvice sv. Križa prevesilo k višje ležečim betonskim blokom, krajevna veduta kraja pa bo nepovratno uničena. Zaradi svojega pomena morajo ostati Velike bukve, njeni grebeni in pobočja nepozidana in nedotaknjena. Gre za eno najpomembnejših dediščinskih območij na Slovenskem. Če bi kdo rekel, da bo na pobočju Ljubljanskega gradu zgradil hiše vse do grajskega vrha, bi se mu smejali. Enako če bi nekdo predlagal, da bi pozidali hrib Sovič nad Postojno, kjer je nekdaj stal stari grad, ali da bi zagradil grajski hrib na Ptuju oziroma v Velenju. V vseh primerih je vsakomur že na prvi pogled razumljivo, da grajskega hriba ni dopustno pozidati. Na tako pomembni kulturni dediščini pozidava ne bi smela biti dovoljena nikoli in pod nobenimi pogoji. S tem v zvezi ni bilo napravljenih nobenih resnih raziskav, kako bo nameravana pozidava posegla v kulturno in sakralno dediščino gradišča, gradu, vaškega jedra Tabor in cerkvice Sv. Križa - kot celote. ce in svetnike Občinskega sveta Občine Logatec, župnika Janeza Kompareta in dr. Simona Onušiča, Ministrstvo RS za kulturo ter Javni zavod za varstvo kulturne dediščine. Resnično škoda bi bilo, da bi se vse to, kar so v tisočletjih ustvarjale generacije naših prednikov, izgubilo, in to le zaradi nekaj betonskih blokov, ki jih je mogoče umestiti kjerkoli drugje. Vredni smo le toliko, kot spoštujemo sebe, lastno zgodovino in svojo preteklost. Ali je to res tako težko? Vojni muzej Logatec in Jurij Svajncer Velike bukve je treba nameniti izključno kulturni dediščini, turizmu in rekreacijskim površinam. Na ta prostor je treba umestiti arheološki park s predstavitvijo gradišča in gradu ter zelenimi sprehajalnimi potmi, s katerih se bo odpiral pogled na celoten Logatec. Zato je treba z investitorjem nemudoma stopiti v stik in skleniti v obojestransko korist zadovoljivo rešitev. Predlagamo tudi, da se sprejme občinski odlok, v katerem se bodo logaški nepremični kulturni spomeniki, vključno z Velikimi bukvami, ustrezno zaščitili. O vsem tem smo z dopisom obvestili vse deležnike: Občino Logatec, župana Berta Menarda, Krajevno skupnost Tabor, svetni- Tvoje srce je omagalo in dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA ANTON MEZE (1. 6. 1938 - 24. 12. 2020) Ob slovesu dragega moža, očeta, dedka in pradedka se zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili. Iskrena hvala za vse izrečene tolažilne besede sožalja ter darovane sveče in svete maše. Hvala zdravstvenemu domu za takojšnjo pomoč. Hvala g. kaplanu Rafaelu za opravljeni pogrebni obred in g. Gorazdu Bošnjaku za organizacijo pogreba. Hvala pevcem za zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Ne jokajte na mojem grobu, ni me tam, ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek v žitnem polju in dežna kaplja na jesen. Sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim. Prosim, ne jokajte na mojem grobu, nisem tam, ne spim. ZAHVALA UROŠ TERŠAR (23. 09. 1971 - 23. 02. 2021) Ob mnogo preranem slovesu življenjskega sopotnika, očeta in prijatelja se vsem iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja. Hvala vsem zdajšnjim in bivšim sosedom, sodelavcem Direkcije RS za infrastrukturo, sodelavcem podjetja Dolinšek d.o.o., prijateljem in sorodnikom. Posebna zahvala gre Darji Jereb, Anji Hamza in Lidiji Teršar, ki nam je v teh dolgih, težkih mesecih njegove bolezni stala ob strani ter nam dajala voljo in pogum, da smo zmogle zanj skrbeti čisto do zadnjega diha. Hvala njegovemu sodelavcu Tadeju Malovrhu za lep pogrebni govor ter za vse obiske in skrb v času, ko je bilo najtežje. Iz srca se zahvaljujemo tudi reševalcem ZD Logatec, zdravnici dr. Katarini Turk in izjemni patronažni sestri Urški Mele, ki nas je s svojo človeško toplino znala umiriti in nam prihranila marsikatero pot ali telefonski klic. Žal je bila bolezen močnejša od nas, vendar močnejši od bolezni je spomin, ki ne bo nikoli umrl. Pogrešale ga bomo, Karmen, Sara in Eva LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ŠT. 4 29 VAŠA POŠTA / ZAHVALE Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo, po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) ZAHVALA V krogu družine in prijateljev smo se 1. marca poslovili od našega dragega LADA KORENČA Hvala za sočutje in tolažbo, neizmerno smo hvaležni vsem, ki ste ga opogumljali v težkih dneh bolezni in mu v naročje polagali drobna veselja in iskrena prijateljstva. Hvala zaposlenim v ZD Logatec, dr. Katarini Turk, reševalcem, hvala osebju Onkološkega inštituta, posebej dr. Jezerškovi in dr. Teodorovi s hematološkega oddelka za strokovno skrb in zdravljenje. Srčna hvala vsem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja, se prišli poslovit od našega dragega Lada in nam stojite ob strani v tem žalostnem in težkem obdobju. Naša iskrena hvaležnost in zahvala gresta delavcem VVZ Kurirček, vsem sosedom, prijateljem in znancem, prav posebej Rozi Mikuž in Tonetu Masletu. Za podporo, pomoč ter ganljivo slovo se zahvaljujemo Ladovim prijateljem iz vrst PGD Dolnji Logatec, Civilne zaščite, Rdečega križa, Jamarskega društva Logatec, ZD Logatec in Policije. Hvala pevcem za zapete žalostinke, g. župniku Janezu Komparetu in kaplanu, Komunalnemu podjetju Logatec in g. Bošnjaku za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki Lada ohranjate v tolmunu spominov. Ker kogar imaš rad, nikoli ne umre. Samo daleč, daleč je. S hvaležnostjo vsi njegovi Dragi Lado, zapustil si nas na čudovit, sončen dan. Kot da bi se ti hotela tudi narava zahvaliti in ti v slovo podariti nekaj pomladi. Tako rad si imel sonce, veliko ur si preživel v naravi, s svojimi ribami in zadnja leta čebelami, rad si imel delo na prostem. Rad si tudi v učilnici poučeval prvo pomoč. V desetletjih si izobrazil množico Logatčanov. In prav vsakega tečajnika si z imenom in priimkom zapisal v svoj zvezek. Kako si bil ponosen, ko si našel ime tečajnice, ki je po več kot dveh desetletjih potrebovala potrdilo, da je pri tebi opravila tečaj. To si zmogel samo ti, Lado. Zelo rad si imel tudi dobro družbo. In z oblikovanjem skupine Logaških bolničarjev si združil več svojih ljubezni. Našel si skupino zelo raznolikih ljudi, ki so tako zelo radi skupaj, da so pripravljeni vsaj dvakrat mesečno trenirati prvo pomoč, najraje zunaj v naravi. Sam si se večkrat čudil, kako je to mogoče, in užival vsak trenutek njihove družbe. Šele ko se bo življenje vrnilo v normalne tirnice, se bomo zavedali, kako zelo nam manjkaš. Nikoli več ne boš s svojim značilnim hitrim korakom prišel na trening, nikoli več ne boš igral psihopata, ki je bolničarje spravljal na rob joka in hkrati v prešeren krohot. Kdo nam bo nazdravljal na piknikih in pel pesmi ob večernem ognju? Kdo pripovedoval anekdote, ki se jih nikoli nismo naveličali ...? Lado, hvala ti za vse trenutke, ki smo jih lahko preživeli s tabo, za vse znanje in modrosti, ki si nam jih podaril. Vedno te bomo pogrešali in nikoli pozabili. Bolničarji OZRK Logatec 30 LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ST. 4 ZAHVALE Ladu v slovo Zelo smo bili pretreseni, ko smo v četrtek izvedeli, da se je tvoja življenjska pot končala. Da te ne bo več med nami, da ne bomo več poslušali tvojih modrih življenjskih naukov, da se ne bomo več smejali tvojim šalam, da nas ne boš več opogumljal s svojim optimizmom in realnim pogledom na svet. Za teboj bo zazijala praznina, ne le v zdravstvenem domu in tvoji družini, temveč v celotni lokalni skupnosti. Vse svoje življenje si bil popolnoma predan delu v ambulanti, natančen, vesten, skrben in vedno pripravljen pomagati, tako sodelavcem kot drugim občanom, ki si jim nesebično nudil svoje znanje prve pomoči, ob tem pa si ostajal skromen, pošten in hvaležen za vsako dobro besedo. Ko pa si sam potreboval pomoč, ti nismo mogli pomagati in to nas zelo boli. Bil si predan svojemu poklicu. To so spoznali že med služenjem tvojega vojaškega roka in ti ponudili zaposlitev v vojaški bolnici. Tvoja ljubezen do domačega kraja je bila večja od mamljivih ponudb in prišel si v naš zdravstveni dom, za kar smo ti zelo hvaležni. Bil si zelo družaben in si se z vsakim potrudil navezati dober, pristen odnos. Delal si z mnogimi zdravniki. Ker si imel izjemen red v ambulanti ter spoštljiv odnos, so zdravniki s teboj zelo radi delali. Tvoja predanost poklicu in kolektivu je bila mnogim za zgled. Včasih si kakšno pripomnil, a vedno je bila na strani pravice, spoštovanja in poštenja. Bil si tako prepoznan del zdravstvenega doma, da so mnogi pacienti na vprašanje, kdo je pa vaš zdravnik, odgovarjali: »Jaz hodim k Ladotu.« Noben strokoven ali organizacijski izziv ti ni bil pretežak. Kot predsednik sveta zavoda si vrsto let dobro upravljal kolektiv. Ob delu v obremenjeni ambulanti si se brez težav vključeval v nujno medicinsko pomoč in bil eden od soustanoviteljev te službe v Logatcu. Bil si mentor mnogim srednjim medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, ki tudi po tvoji zaslugi danes dobro opravljajo svoj poklic. Svoje znanje si z veliko zavzetostjo prenašal tudi na osnovnošolske otroke in voznike, ko si na preprost in razumljiv način izvajal predavanja prve pomoči. Po tvoji zaslugi je cepljenje odraslih potekalo nemoteno, pri tem pa si vedno iskal, kaj bi še boljše lahko naredili za naprej. Znal si se tudi poveseliti. Na naših druženjih smo se veselili tvojih šal, saj si nas mnogokrat nasmejal do solz. Včasih pa si družbo dvignil tudi s svojim čudovitim glasom in nam kakšno zapel. Pa nisi le prepeval o čebelicah, postal si tudi čebelar. Med, ki si nam ga poklonil zadnje poletje, nekateri še hranimo in nam je dragocen spomin. S posebnim žarom v očeh si nam pripovedoval o sekanju drv v Žibršah, o vaši njivi, o tvojem delu pri gasilcih in o tvoji družini, ki je bila zate največja vrednota. Žal se je tvoja pot končala. Pravijo, da bog dobre ljudi prej vzame k sebi. Lado, hvaležni smo, da smo bili lahko ob tebi! Kolektiv Zdravstvenega doma Logatec Za dobroto tvojih rok, ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te, draga naša mama. ZAHVALA MARICA NAGODE (22 .9. 1937 - 08. 03. 2021) Ji J Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v dneh žalosti in nam izrekli sožalje. Hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem za darovano cvetje in sveče ter darove svetih maš. Posebno zahvalo izrekamo Domu starejših občanov Logatec za nego in skrb v zadnjih mesecih njenega življenja ter g. župniku Simonu Onušiču za čutno opravljen obred pogreba. Naše hvaležne misli naj dosežejo vse vas, ki ste jo v času njene dolgoletne bolezni obiskovali, z njo pokramljali ali posedeli na domačem dvorišču. Žalujoči vsi njeni Bati se Gospoda je korenina modrosti, njeni poganjki so dolgo življenje (Sir 1,20) ZAHVALA FRANC MIVSEK (1930 - 2021) Ob slovesu od ljubega moža, očija, tasta, ata in pra-ata se iskreno zahvaljujemo ZD Logatec, predvsem dr. Speli Albreht za dolgoletno zdravniško oskrbo in patronažni sestri Sonji, osebju travmatološkega oddelka na UKC Ljubljana, osebju negovalne bolnišnice Sežana, ge. Dunji iz CSD Logatec za čutečo pomoč pri negi, g. župniku Janezu in g. kaplanu Rafaelu za obiske na domu in duhovno hrano, ki mu je tako veliko pomenila, neokatehumenski skupnosti za molitveno podporo, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane svete maše in sveče. Zahvaljujemo se g. Gorazdu Bošnjaku za organizacijo pogreba in duhovnikom Janezu Komparetu, Rafaelu Kedzierskemu in Janezu Mihelčiču za lep poslovilni obred in darovano mašo zadušnico. Vsi njegovi LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ST. 4 31 OSMI PAKET UKREPOV ZA OMILITEV POSLEDIC EPIDEMIJE Vlada je sprejela Sklep o spremembah Sklepa o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covid-19 (ZZUOOP) ter Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (ZIUOPDVE). Zaradi razglasitve epidemije je državni zbor jeseni 2020 sprejel nekatere ukrepe za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Med drugimi dva ukrepa za samozaposlene, družbenike-poslo-vodje in ustanovitelje zadrug/zavodov, in sicer ukrep izredne pomoči mesečnega temeljnega dohodka in ukrep v obliki delno povrnjenega izgubljenega dohodka za samozaposlene in družbenike za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka. V okviru ZIUOPDVE pa je bil določen ukrep pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, ki pa je namenjen ne le omenjeni ciljni skupini, ampak tudi preostalemu gospodarstvu. Za ukrep izredne pomoči mesečnega temeljnega dohodka in ukrep pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov je določeno upravičeno obdobje 3 mesecev, od 1. oktobra do 31. decembra 2020, z možnostjo podaljšanja za največ 6 mesecev. Za ukrep v obliki delno povrnjenega izgubljenega dohodka za samozaposlene in družbenike za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka pa je upravičeno obdobje od 1. septembra do 31. decembra 2020 z možnostjo podaljšanja za največ 6 mesecev. Vsi predhodno navedeni ukrepi so bili s Sklepom o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov iz ZZUOOP ter ZIUOPDVE podaljšani do 31. marca 2021. Ker se epidemija še ni končala in so nekatere dejavnosti za ponujanje blaga in storitev potrošnikom še vedno prepovedane, posledično pa je prizadeto gospodarstvo, vključno s samozaposleni-mi, družbeniki in kmeti, prav tako pa se še vedno zaradi omejevanja posledic epidemije izrekajo ukrepi karantene na domu ter se pojavljajo primeri, ko delavec dela ne more opravljati zaradi višje sile, ki je posledica omejevalnih ukrepov, je Vlada podaljšala ukrepe, in sicer do 30. 6. 2021. Delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa za zaposlene pa lahko delodajalci prav tako uveljavljajo vse do 30. 6. 2021. Ker so zaradi epidemioloških razmer še vedno omejene nekatere gospodarske dejavnosti, zaradi česar se davčni zavezanci soočajo s težavami pri pridobivanju prihodka ter plačilu davčnih obveznosti, se do 30. junija 2021 podaljšuje tudi veljavnost ukrepov iz 67. in 68. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19. Ukrepi davčnim zavezancem omogočajo lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti: tj. odlog oziroma obročno plačilo davka, prispevkov, akontacij davka in davčnega odtegljaja, za čas odloga in obročnega plačila pa se davčnemu zavezancu ne zaračunajo obresti. Ministrstvo za finance pa pripravlja pravne podlage za podaljšanje odlogov plačila obveznosti iz kreditnih pogodb (podaljšanje moratorijev). Odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb se je izkazal za zelo učinkovit ukrep tako za gospodarske subjekte kot tudi na posameznike. Zaradi dolgotrajne pandemije covid-19 so mnogi kreditojemalci kljub številnim drugim interventnim ukrepom, ki jih je že sprejela vlada, še vedno v finančni stiski. Zato pripravljajo možne rešitve za podaljšanje odlogov na zakonski ravni, zlasti za tiste kreditojemalce, katerih poslovanje je oteženo zaradi pandemije. AJPES pa obvešča zavezance, da se z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022, podaljšuje rok za oddajo letnih poročil in davčnih obračunov do 30. aprila 2021. Še vedno pa so na razpolago brezplačne zaščitne maske za samozaposlene in mikro podjetja z 1 do 4 zaposlenimi. Obr-tno-podjetniška zbornica Slovenije jih je v imenu ministrstva za gospodarstvo že razdelila štiri od pet milijonov. Kmalu se bodo sprostile vse dejavnosti, tudi v turizmu in gostinstvu, zato bo potreba po maskah še toliko večja. Na razpis se lahko prijavijo tudi tisti, ki so maske prejeli že v okviru prvega poziva novembra lani. Maske bodo prijaviteljem, tako članom kot nečlanom OZS, na voljo na območnih obrtno-podjetniških zbornicah po vsej Sloveniji. Javni poziv je objavljen na spletni strani www.ozs.si/maske. Upravičenci iz Logatca bodo zaščitne maske lahko prevzeli na Območni obrtno-pod-jetniški zbornici Logatec, Tržaška c. 11. Podjetniki in obrtniki naj bodo pozorni tudi na čezmejno opravljanje storitev in neodložljive poslovne sestanke v tujini. Odloki, povezani z določitvijo pogojev vstopa v Republiko Slovenijo, se namreč zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije covid-19 na tedenski ravni spreminjajo. Zato naj vsi tisti, ki se odpravljajo na službeno pot, nekaj dni pred odhodom preverijo aktualne pogoje prehoda meja na Območni obrtno-podjetniški zbornici Logatec, kjer so v času epidemije za vse informacije na razpolago tako članom kot nečlanom OZS. Dejan Šraml 32 LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2021 - ST. 4