TEDNIK GLASILO . I^^LU^ISTICNE DELOVNEGA LJUDSTVA LETO XXVII. ŠT. 27 PTUJ, 18. julija 1974 CENA 1 DIN NA DAN VSTAJE - 22. JULIJA Dan gasilcev OGZ Ormož Dan vstaje slovenskega naroda je v Ormožu postal tudi že tradicionalen dan gasilcev te občine. Nanj se že lep čas pripravljajo vsa društva. Program prireditev bo izredno zanimiv in pester. Tako bo v ponedeljek zjutraj najprej tekmovanje pionirjev-gasil- cev, ob devetih bo sledil letalski napad na upravno poslopje gradbe- nega podjetaj Ograd, delno bo napaden tudi grad. V napadu sodelujejo letala in padalci Aero kluba Ptuj. V obrambi pa bomo srečali vseh 22 gasilskih društev OGZ Ormož, od tega jih bo aktivno delalo 12 z vso njihovo tehniko in ^udsko silo - skoraj 300 mož in žena. Sodelovala bo tudi enota prve pomoči, civilne zaščite in ekipa za reševanje na vodi. V obrambi bo sodelovalo tudi gasilsko društvo Ptuj, ki bo prikazalo reševanje ljudi iz gorečega poslopja s pomočjo drče. Vodo za gašenje gorečih objektov bo v verižni povezavi črpalo iz Drave 12 motornih brizgalk. Poleg vseh teh zanimivosti bo veljal pozornosti gledalcev tudi trodelni napad, ki ga bodo izvedli veterani gasilstva, člani posameznih društev, stari nad 75 let. Po vaji bo velika parada gasilske tehnike po ulicah Ormoža, ki se bo ustavila pred gasilskim domom ormoškega društva. Tu bo ob 11. uri proslava s podelitvijo republiških priznanj nekaterim gasilskim vetera- nom. Sledilo bo ljudsko rajanje. jr do nedelje, 28. juUja 1974. Mlaj bo v petek, 19. julija, ob 13.07. Napoved: od četrtka, 18. julija do nedelje, 28. julija bodo cesto nevihte, plohe in nalivi. Vse reke v Sloveniji bodo narasle do kritične točke in še malo čez. Ob slabem vremenu bodo dnevne temperature zraka med 12 in 20 stopinj C. Ob sončnih dneh bodo temperature zraka do 24 stopinj C. Izgleda, da bo slabo vreme obe nedelji, tako 21. kot 28. juUja. Alojz Cestnik V_x Žetev y polnem zamahu Srpi in kose žanjejo že lep čas, kombajni pa so se na naših poljih v večjem številu pojavili zadnje dni prejšnjega tedna. Pridelek bo dober, pravijo strokovnjaki, razen tam, kjer je pšenico oklestila toča. Žetev, ta tako težko, včasih tudi s strahom pričakovan čas, je torej tu. Kr uhek bo, tudi pogače bodo. Dobra žetev pa prinaša tudi zadovoljstvo med ljudi. Na fotografiji so kombajni Kmetijskega kombinata Ormož, ki morajo letos požeti 300 hektarjev površine zrele pšenice. Posneli smo jih minulo nedeljo, saj v času žetve ni počitjca. Foto: J. Rakuša Idejna usmerjenost vzgoje in izobraževanja Komisija za družbeno-politične odnose in idejna vprašanja prosvete, kulture in znanosti pri komiteju občinske konference ZKS Ptuj, ki jo vodi Benjamin BELSAK, je pripra- vila obširno analizo o uresničevanju stališč centralnega komiteja ZKS in skupščinske resolucije o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja na območju ptujske občine, fti sestavi analize so sodelovale osnovne organizacije in aktivi ZKS na posameznih šolah, ki so najprej ocenili stanje v lastnih učno-vzgoj- nih zavodih, na podlagi te ocene pa je bila napravljena skupna analiza za minulo šolsko leto na območju celotne občine. V ponedeljek, 8. julija 1974 je bila na komiteju ObK ZKS razširjena seja te komisije i na kateri so podrobneje obravnavali ugoto- vitve analize, v četrtek 11. julija pa je bila podobna razprava še na medobčinskem svetu ZKS v Maribo- ru, kjer so napravih skupno oceno za mariborsko območje. Ugotovitve kažejo, da je bil v zadnjih dveh letih na tem področju dosežen vidni napredek, ki se kaže v zmanjševanju osipa na šolah, postopnem izboljše- vanju materialnega položaja, v povečanih izvenšolskih dejavnostih, odgovornejši kadrovski in štipendij- ski politiki itd. Pomembnejše naloge, ki so si jih začrtale organizacije in aktivi ZKS v pedagoških zavodih, so predvsem: - Skrb, da bodo delovni programi šol nakazovali najučinkovitejše oblike in metode dela, ki bodo prispevale k uresničevanju marksistične idejne koncepcije vzgoje in izobraževanja. - Stalna skrb za idejno in strokovno; izobraževanje prosvetnih delavcev na seminarjih in študijskih sestan- kih, individualnega študija in drugih oblik. - Da prosvetni delavci s (Nadaljevanje na 6. strani) SREČANJE UKRADENIH OTROK V nedeljo, 21. julija bo na ptujskem gradu že četrto tradicionalno srečanje ukradenih otrok. To so otroci prvoborcev in aktivistov na Štajerskem, ki so jim nemški fašisti v letih 1941/42 pobih ali internirali starše, otroke same pa so internirali v posebna taborišča za mladoletnike v nacistični Nemčiji. V teh taboriščih so bih otroci do konca vojne, a mnogi niso vzdržah 3-letnega mučenja, mnogi med njimi se niso nikoh vrniU v osvobojeno domovino. Tisti pa, ki so se vrniU na požgane in razdejane domove, so se pozneje s težavo prebijaU skozi življenje. Bih so prikrajšeni za izobraževanje, mnogi so tudi zdravstveno prizadeti, nekaterim se pozna šele sedaj, ko so že starejši, zato so potrebne predčasne upokojitve in podobno. Takratni starejši otroci, ki so imeli od 14 - 18 let, so sodelovaU in podpirali NOV v začetku vojne. S sabotažnimi akcijami in pri delih v tovarnah orožja in vojaškega materiala v taborišču, so mnogo pripomogli v poznejšem razvoju NOV. Prvo srečanje »ukradenih otrok" je bilo leta 1962 v Celju, drugo leto 1972, prav tako v Celju, tretje je bilo lani v Hrastniku in četrto bo to nedeljo na dvorišču ptujskega gradu. V kulturnem programu bo sodelovala godba na pihala DPD Svoboda Ptuj ter folklorno društvo Vinko Korže iz Cirkovc. Po končanem programu in svečanem govoru bo ogled grajskega muzeja vsi udeleženci pa bodo nato dobili partizansko kosilo. Na srečanje ukredenih otrok so vabljeni „otroci" iz mariborske, ormoške, celjske in ptujske občine. Vsi bodo dobih spominčke Ptuja in posebne značke IV. tradicionalnega srečanja ukradenih otrok v Ptuju. O poteku srečanja bomo še poročali! M. Ozmec 2 itran tednik — Četrtek, i8. julija 1974 IZ DESTERNIKA Od klanca do asfalta Preden bi se s pu stil v b istvo pričujočega sestavka, se mi zdi potrebno, da uvodoma nasujem nekaj paberkov, s pomočjo katerih bi si bralec lage skiciral motiv desterniSc ega kraja in primerjal bilanco zanemarjenega, oziroma storjenega. Destemik- s svojim okolišem je, razpet od selškega gričevja na zapadu, na vzhodu pa se globoko z^eda v pesniško dolino; geografsko in upravno središče kraja je pritrje- no na podolgovatem slemenu, ki se vzpenja prek Ojstrovca (najvišjega hriba v Slov. goricah) in se nato polagoma spušča proti jugu. Po prisojni strani se zvaU proti Janežev- cem in se sčasoma razlije v odprto ravan. Le 9 km severno od Pti| a leži Desternik, prijetna idihčna vasica, z vabljivo pokr^ino, razgledi in gori- cami, med katerimi je speljana prva asfaltirana ,,vindca cesta" v Slov. goricah. Desternik j e po s vojem obsegu morda ena n^večjih krajev- nih skupnosti v ptujskem okolišu, s^ šteje 17 katastrskih občin in ima približno 3500 ljudi. Zato 90 tudi temu primerne naloge in obveznosti s katerimi se mora pristojna skup nost soočiti neprimerno večje in žahtevnejše. Doslej je bilo bore malo storjenega. Da, govorilo seje veliko, sprejetih je bilo kdo ve k oliko sklepov, toda malo uresničenih. Morda velja omeniti le eno takšno akcijo-to je elektrifikacga vasi in event. ureditev pokopališča. Čedalje je postajalo jasno, da ,,stari" svet krajevne skupnosti ne zmore nalog, ali pa nima smisla, da bi se jih lotO. Pohtičnemu aktivu ni preostalo drugega, kot da prevzame nekatere akcije dela. V sorazmerno kratkem času so se š pokazah sadovi prizadevnosti, saj je akcga asfaltiran- je ceste zgodovinski trenutek in nepozabni dogodek za kr^ane; Desternik se je premaknil za sto let in se v nek^ dneh iztrgal iz zaostalosti. Asfaltiranje je sorta z daljšim fiziološcun dozorevanjem Dolgo je trajalo, preden smo lahko odtrgali prvi sadež Kako je sploh prišlo do asfaltiraitja in kako akc^a poteka-o tem sem se pogovarjal z nekaterimi „novimi" predstavniki KS-Dester- nik in izv^alci del. FRANC OGRINC: VI STE RAV- NATELJ IN ISTOČASNO PRED- SEDNIK KS-DESTERNIK. S KAKŠNIMI PROBLEMI SE SRE- ČUJETE. KAKO IZGLEDA VAŠA DEJAVNOST ITD.? Kraj kot tak ni krenil nikamor. Razen elektrifikacije leta 1957 in regulacija Pesnice ni bilo ničesar t^ega, kar bi bilo omembe vredno. V takih razmerah nismo mogU ostati. Zato je politični aktiv sklical vse družbeno -politične organizaci- je in zastopnike ostalih organizacij. Tako je tudi pri KS-Destemik prišlo do nekaterih sprememb, ki so vidno vplivale na nadaljnji razvoj kraja. Ker prvi samoprispevek ni bil racionalno izkoriščen, smo uvedli še drugi samoprispevek. 50 % tega prispevka smo namenili za ureditev krajevnih cest in dograditev šole. Ostali denar smo namenih za moder- nizacijo občinske ceste. S soglasjem krajanov smo uvedU še dodatni samoprispevek, kjer se je vsak domačin prostovoljno s pogodbo zavezal prispevati ustrezni delež. Na ta način smo zbrali dcrog 49 mil. starih dinarjev. Vaščani so pokazali veliko razumevanja za novo cesto; Prosili smo tudi nekatera podjetja, zlasti ona, ki imajo v Destemiku svoje poslovalnice, da bi kaj prispe- vala, t.j. „Perutnina" in še nekatera druga. Predračun za modernizacgo ceste se vrti okrog 183 mil. st. dinarjev. Razliko bo prispeval Cestni sklad občine Ptuj. KAJ SI DESTERNICANI LAH- KO OBETAJO OD NOVE CESTE? Hitrejši razvoj kmetijstva, pospe- šeno mehanizacijo, v Desternflcu imamo trenutno 60 registriranih traktorjev. Tudi kmečki turizem si, lahko veliko obeta. IMATE KAKŠNE ŽEUE? Ureditev kr^evne pisarne, pri^r- beti primerno opremo. Tudi šolo bi radi nekoliko razširili, ker je tro- izmenski pouk v teh prostorih skoraj nemogoč, FRANa SIMEONOV: VI STE PO VAŠI SLUŽBENI DOLŽNOSTI ODGOVOREN MED DRUGIM TU- DI ZA JAVNO VARNOST PROME- TA. IZKUŠENJ IMATE DOVOLJ, BI NAM LAHKO OMENILI NEKAJ TAKIH CRNIH TOCK . N^več nesreč se je zgodilo na istem kraju-torej na nepreglednem ovinku pri šoh Desternik. Ze letos sta bile dve prometni nesreči. Telesnih poScodb ni bilo, bila pa je znatna materialna šcoda. Druga taka črna točka je nepregleden ovinek pri Terglavčnikovi hiši v Janežav- skem vrhu. KAJ BI TREBALO STORITI, DA BI PROMET PO NOVI CESTI TEKEL VARNO IN NEMOTENO? Potrebno bi bilo cesto primemo razširiti in omogočiti pr^ednost ceste. To dvoje je sicer urejeno, udelefenci v prometu pa bi morali sami tako ravnati, da ne bi drigih spravljali v nevarnost. Zlasti so dolžni paziti na otroke in invalide. Pa tudi na starejše ljudi bi morali paziti. Starše bi morali opozoriti, da ne dopuščajo otrokom vožnje z motornim vozilom, mopedom, trak- torjem in tako dalje. Tudi z odraslimi je problem, saj je mnogo takih med njimi, ki vozijo b rez vozniškega dovoljenja. Letos smo obravnavali okrog 74, primerov. Zato ni čudno, da odstotek promet- nih nesreč v naseljih narašča. Zanimivo je, da največ nesreč povzročgo vozniki z domačega okoUša, Ker bo promet po novi cesti Z desne proti levi: Franc Ogrinc — ravnatelj šole in predsednik KS Destemik, Stanko Rogina - delovodja, Franci Simeonov - ^edsednik delegacije zbora KS Desternik in komandir, Tone Safranko - pr^sednik iniciativnega odbora za modernizacijo ceste, inž. Drago Krepfl, v ozadju tov. Štumberger in dopisnik. Temno je označena asfaltirana cesta (4,5 km). Merilo: 1:25 000 Kočijaž, ki pušča za seboj „čmo sled". Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo takoj zaposli pri delu v elektrolizi in livarni večje število mlajših delavcev. Interesenti naj se čimprej zglasijo v kadrovski službi podjetja. tednik — Četrtek, is. julija 1974 stran 3 hitreje tekel, bo potrebno name stiti | prometne znake z dovoljeno hitrost- jo do 40 km/h. KAJ PRINAŠA NOVI ZVEZNI ' ZAKON O VARNOSTI PRONETA IN KDAJ BO STOPIL V VELJA- ' VO? Novi zvezni zakon bo stopil s 1. oktobrom letos v veljavo. Bo precej drugačen in predvideva neprine rno stroge kazni. Voznik brez izpita bo , kaznovan od 200 do 1000 dinarjev ali zapor do dveh me secev. TONE SAFRANKO; VI STE PREDSEDNIK INIGATIVNEGA ODBORA ZA MODERNIZAOJO CESTE. KAKO JE PRAVZAPRAV PRIŠLO DO URESNIČITVE TEGA »GIGANTSKEGA" PROJEKTA? Že leta 1972 v mesecu januarju je politični aktiv na svoji seji sprožil vprašanja asfaltiranje ceste. Petčlan- ski odbor se je ra_zširil na trideset- članski odbor. Člani so pričeli sklepati pogodbe po vaseh. Na osnovi predvidenih sredstev smo se obrnili na ing. Botolina, tunika obč. cestnega sklada, kjer smo dobili 90 mil, starih dinarjev; od skupščine občine Ptuj pa smo dobili 20 mU. dinarjev. S pogodbami smo do sedaj zbrali okrog 25 mil, dinarjev. PRI REAUZAOjr NEKIH SKUPNIH INTERESOV SE VED- NO POJAVIJO TEŽAVE, KAJ VAS JE OVIRALO PRI DELU? Osnovni problem je bil priskrbeti finančna sredstva. Krajani so sicer bili nekoliko skeptični, ker niso imeli zaupanja. Sedaj, ko so dela več ali manj v zaključni fazi, pa sami hodijo ponujat denar. Seveda so se tu in tam pojavili odkloni, kljub temu se smatram dolžnega da se vsem zahvalim za zaupanje, zlasti ing. Botolinu za nesebično pomoč, razumevanje in pripravljenost. Našega razgovora so se udeležili tudi predstavniki Cestnega podjetja Maribor, TOZD-Ptuj. Inž. Krepfl je med drugim povedal, da j e ine 1 pomisleke glede na kratek rok, v Katerem bi cesta morala biti asfalti- rana. Vemo, da gre za staro, hribovdco cesto s precejšnimi strmi- nami in kot taka potrebuje zato primerni časovni interval. Doslej smo morah navoziti 8000 kubikov gramoza. Zadnje neurje nam je nekohko povzročilo Se odo, toda i dela bodo Končana, kot sm.o predvi- devah. 21. julija računamo z otvori- tvijo. Stanko Rogina (delovodja) nam je izčrpno poročal o poteku dela, o j organizaciji dela, disciplini in dolo- čeni zavesti, ki jo morajo imeti njihovi delavci. Povedal je tudi, da bo cesta v dolžini 4,5 km in v širini 4 metrov končana v rekordnem času, t.j, v 35 dneh. Z domačini se I dobro razume in nima kdo ve kakšnih težav. Ob koncu morda še tole: V ptujski občini bi težco našli takšno podjetje kot je Cestno p odjetje Maribor-TOZD Ptuj, ki bi s takim prizadevanjem, vestnostjo in stro- Kovnimi izkušnjami opravljalo svoje dolžnosti. V Desterniku smo žs prve dni opažih marljivost delavcev in izurjeni strokovni team, od kat®a si družja lahko res veliko obeta. Hvala, tovariši! Veliko ste štorih za Desternik. Mž. TGA KIDRIČEVO LETNI GOSPODARSKI NAČRT -- SPREJET Prejšnji teden se je v tovarni glinice in aluminija „BORIS KIDRIČ" v Kidričevem sestal na svoji četrti redni seji delavski svet TGA ter sklepal o vrsti zelo pomembnih vprašanj, med katere sodi sprejem letnega gospodarskega načrta 1974 za TGA Kidričevo. S tem ko je DS TGA sprejel omenjeni predlog načrta za letošnje leto, je zadolžil glavnega direktorja TGA Milana KRAJNIKA, dipl. oec, da se takoj pristopi k izdelavi programa razvoja podjetja v letošnjem in prihodnjih letih ter se v zvezi s tem opredeh angažiranje obstoječih sredstev, nakazanih v gospodarskem načrtu za leto 1974. Sočasno s to točko dnevnega reda so organi samoupravljanja v TGA skleniU, da se naj poroča o odnosih, ki jih ima TGA Kidričevo in IMPOL Slovenska Bistrica pri izvozu aluminijevih polizdelkov in izdelkov v inozem- stvo. Sklenili so namreč, da se o postopni realizaciji te točke sklepa delavskega sveta TGA naj vsak mesec poroča organom samouprav- ljanja. V nadaljevanju je DS TGA sprejel plan koriščenja sredstev skupne porabe za letošnje leto in to v taki obliki, kot- je nakazan v gospodar- skem načrtu in o katerem so razpravljah že vsi DS TOZD-ov ter na zborih delavcev. Objavih so tudi, da je sprejet samoupravni sporazum o dehtvi sredstev in virov sredstev TGA ter dah po določiUh 152. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, v razpravo osnutek pravilnika o dodeljevanju stanovanj, štirinajstim prosilcem pa dodelili stanovanja in imenovah dva člana v svet za tovarniško glasilo ,,Aluminij". Dolo- čih so novo višino nagrad za delo v izobraževalnem centru, se seznaniU s poročilom odbora za notranjo kontrolo, pri tem so sklenih, da bodo o celotni zadevi razpravljah na prihodnji seji; Ob koncu so še sklenih, da bodo člani DS TGA postavljaU vprašanja v pismeni obliki pred sejo, odgovore pa dobivah na naslednji seji delavskega sveta. F. M. SLOVENSKA BISTRICA USTANOVLJENA KONFERENCA MLADIH DELAVCEV Pred kratkim je bila na pobudo OK ZMS Slovenska Bistrica v tej občini ustanovna konferenca mladih delavcev. Tu bo delovalo tudi 11-člansko predsedstvo. Zdru- ževala bo skupno blizu 1000 mladih delavcev iz vse bistriške občine. Ta mladina je v 21 aktivih in dveh konferencah mladih delavcev. Za začetek aktivnega dela so že na konferenci sprejeU akcijski program konference, ki je v prvi vrsti usmerjen v priprave na 9. kongres ZMS in ZMJ, ob tem pa bodo določene tudi konkretne naloge aktivov mladih delavcev in posamez- nikov. Zaradi pospešenih priprav na oba kongresa (repubhški in zvezni) bodo za razliko od prejšnjih let letošnji počitniški meseci za mlade v proizvodnji tudi na družbenopohtič- nem oodročju delavni. Med najpomembnejšimi nalogami in akcijami občinske konference mladih delavcev, skupno z aktivi v delovnih organizacijah so: oprede- htev nalog aktiva mladih delavcev na področju organiziranja, obravnava- nje osnutkov statutov Zveze sociah- stične mladine Slovenije in resoluci- je o nadalni vlogi in akciji ZSMS v izgradnji samoupravne socialistične družbe, kadrovanje mladih v izgradnji samoupravne socialistične družbe, kadrovanje mladih v poletno pohtično šolo, priprava delegatov za kongres ZMS in ZMJ, izobraževanje vodstev novoustanov- ljenih aktivov mladih delavcev v TOZD itd. Vse naloge bodo opravljene do prvih dni oktobra, ko bo 9. kongres ZMS in ZMJ sprejel nove smernice in naloge nadaljnjega dela. Y ^ Tovarna gumijevih in kovinskih izdelkov SIGMA, Ptuj, Rajšpova ulica 13 ponovno objavlja prosto delovno mesto vodja gospodarsko računskega sektorja POGOJ: — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let, oz. 8 let prakse na vodstvenih delovnih mestih v stroki; — srednja izobrazba ekonomske smeri in prakse nad 10 let na vodstvenih delovnih mestih v stroki. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih do- hodkov. Nastopa dela je možen takoj ali po dogovoru. Kandidati naj vložijo prošnje na gornji naslov v 8 dneh po objavi razpisa. Oči so obrnjene v nebo številna neurja s točo, ki letos tako radodarno uničuje vse, kar se pridobiva in prideluje v zeleni „tovarni" brez strehe, so po doslej zbranih podatkih Jcmetij- ske inšpekcijske službe občine Ormož povzročila večstomili- jonsko škodo na območju te občine, ki še ni dokončno ocenjena. Toča je letos padala večkrat, najbolj pa 22. maja, 22. junija in 6. julija. Doslej so na občinski upravi prejeh nad 1000 prijav kmetov, s katerimi skušajo uveljaviti davčne oprostitve. Kot nam je povedal kmet. inšpektor Vinko Plohi, bodo lahko oprostitve uveljavih, če nastala škoda presega 20 odstotkov od skupnega katastrskega dohodka. Takšnih primerov pa je v občini prece'j, zato pričakujejo veUk izpad v občinskem proračunu - približno 80 starih milijonov. Prva in druga toča sta naredili največ škode v ravninskih predehh občine - izmed poljščin pa sta najbolj prizadeti koruza in pšenica. Zadnja toča - upajmo, da je bila res zadnja! - ki je padala 6. julija, pa je naredila največ škode v hribovi- tem delu občine Ormož in po dosedanjih ocenah poškodovala vinsko trto, ponekod tudi do 80 odstotkov. Prizadeti so najbolj vinorodni okohši: Jeruzalem, Kog, Vinski vrh in vsa druga vinorodna področja. Doslej so oceniU škodo na vinogradih ormoškega kmetijskega kombi- nata, le-ta znaša 623 milijonov starih dinarjev. To je škoda, ki je nastala samo ob zadnji toči. Ob vsem tem se vsiljuje vprašanje, aU je obrambni sistem, ali po domače streljanje na točonosne oblake, odpoveda- lo? Na to vprašanje so skušah najti odgovor strokovnjaki in drugi, ki so v torek sodelovah na sestanku, ki ga je zaradi neučinkovitosti obrambnega si- stema skhcal predsednik SO Ormož, Mirko Novak. O mnenju strokovnjakov in njihovi oceni bomo spregovorih kaj več prihodnjič. . '.^-^.............______......... Obvestilo MAISTROVIM BORCEM NA OBMOČJU PTUJA Letos proslavljamo 100-letnico rojstva generala Rudolfa MAl STRA . Osrednja proslava bo 27, 7. 1974 v KAMNIKU. Žclla naše zveze in SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK je, da pride čimveč borcev na to proslavo. Da bi lahko organizirali skupni izlet, vabimo člane, da pridejo na sestanek v petek, 19. t. m. ob 9. uri v klub DRUŠTVA UPOKOJENCEV PTUJ. Obč. odbor ZPBSM 1918/1919 Ptuj 4 stran TEDNIK — ČETRTEK, 18. julija 197^ CIRKULANE Enote CZ iskušene v svojih nalogah Ci/kulane so bile 6.7.1974 v resni bojni pripravljenosti enot CZ za obrambo prebivalstva in sedeža krajevne skupnosti pred nevarno- stmi sovražnega napada letalske enote in za krajevno zaščito pred nevarnostmi zažigalnih, bakteriolo- Scih in plinskih bomb. Sedem ekip CZ iz Cirkulan, Muretinc, Zavrča, Stojnc, Bukove, Dornave in Pt ujaje uspešno opravilo svoje nalete in so dobile od predstavnika občinskega štaba za CZ Ptuj Alojza Korošca ter od predsednika KS Cirkulane Jožeta Vaupotiča zasluženo priznanje. Predel cirkulanskega krajevnega centra okrog otroškega vrtca je bil po napadu letalske enote ves v dimu požarov z zažigalnimi bombami. Močna akcija gasilskih enot je lokalizirala in zadušila požare, sani- tetne enote pa so prenesle ranjence v bližnjo postajo za prvo pcmoč ranjencem. Odlično se je izkazal drsalni prt za reševanje ogroženih iz visokega poslopja,*ko so se spuščaU iz gorečega podstrešja na zemljo. To je pripeljala s seboj ekipa gasilcev iz Ptuja. Ekpa za zaščito pred bakteri- ološkim in kemičnim uničevalnim delovanjem je hitro opravUa svoje delo, zanj tehnično dobro priprav- ljena. Zdravstveno osebje se je dobro zavedalo svoje naloge in jo je tudi učinkovito opravilo. Radijska KV postaja je zanesljivo pomagala vodjem ekip s hitrim informiranjem o ogroženih točkali okolice in o obsegu ter nevarnostih napada. Po zvočnflcu je opozarjal na nevarnosti Slavko Gol. Rezervno moštvo vseh posebnosti je bilo v pripravpenosti za reševalno akcijo. Na koncu vaje je raportiralo komandantu krajevnega štaba CZ Jožetu Petroviču, predstavniku ob- činskega štaba za CZ Alojzu Koroš- cu in predsedniku KS Cirkulane Jožetu Vaupotiču sedem desetarjev o številu in opremi mošt va ekip ter o opravljenih nalogah. Predsednik KS Jože Vaupotič je poudaril v svoji zalivah zbranim, kako koristna je resna pripravljenost in akcija enot CZ v vsakem delu naše občine, Slovence in domovine Jugoslavge v vseh elementarnih nesrečah v miru, zlasti pav vojni nevarnosti. J. V. PTUJ OB DNEVU ŠOFERJEV VSEM TUDI „ NAPREJ 1» SREČNO POTcc ^ Za letošnji dan šoferjev in avtomehanikov so si vzeli tudi šoferji in mehaniki ZZD - Tozd Reševalna postaja I*tuj s sodelavci 13. 7. 1974 malo časa za skromno stanovsko proslavo na dvorišču reševalne postaje ob navzočnosti ZZD direktorja dr. Cirila Korparja in dr. Jožeta Udoviča kot strokovne vodje reševalne službe ter vodje tozd Rudija Gregoreca. Pred njimi so bih razvrščeni in pripravljeni na klic na pomoč reševalni avtomobili 4 opli, 4 IMV in 3 VW, s katerimi opravijo sedaj mesečno 45.000 do 50.000 km, pred leti pa te 28.000 do 30.000 km na medkrajevnih in celo tudi na mednarodnih relacijah, ko je to potrebno. Ob tej priložnosti so obujali vsi skupaj spomine na težke in uspešne dni in noči reševalne službe, ko se vrstijo od blizu in daleč klici na hitro pomoč iz Ptuja, Majšperka ali Ormoža, pa tudi klici na pomoč krvodajalcev, ki jih med reševalci ni malo; v nekaj njihovih izkaznicah najdete tudi do 20 zapisov o krvodajalstvu. Vsi so bili po svoje resni ■ in zanimivi, od predsednika zbora delovne skupnosti Cirila Murka pa do najstarejših članov kolektiva Stanka Laha, Janeza Šireca, Silva Koštomija, Rudija Gregoreca, Korurada Roškara in mlajših Franca Rakuša in drugih. Rudi Gregorec je poudaril kot vodja tozd, da se samouprava v novi tozd Reševalna postaja čuti v vsestransko pozitivni aktivnosti članov kolekti- va, delovni zavesti in tovariških odnosih. Ob teh pogojih podpirajo tudi integracijo z bolnišnico dr. Jožeta Potrča, naj se sedanje koristne izkušnje naprej uveljavljajo in uporabljajo v vsestransko korist cetotnega kolektiva in posameznih tozd, služb in njihovih izvrševalcev. Med drugim so povedali zbrani člani tega kolektiva, zlasti šoferji tudi nekaj doživetij z voženj in z ljudmi, ki večinoma visoko cenijo prvo pomoč in je tudi hitro ne pozabijo. V njihovih doživetjih je toliko zanimivega, da bi jih bilo prijetno več časa poslušati, kar pa pri tej službi ni mogoče, ko pa zazvoni telefon in je treba sesti za volan in zopet hiteti na pomoč v katerokoli stran v občini in tudi čez njene meje, kjer čaka na rešitev bolnik aU ponesrečenec. J. V. GASILSKO SLAVJE V nedeljo, 21. julija 1974, do- poldne bo „GASILSKI DAN" v organizaciji občinske gasilske zveze Ptuj in gasilskega društva Hajdo.še ob proslavi 20-letnice in otvoritvi novozgrajenega lepega gasilskega do- ma v Hajdošah. OBVESTILO Obveščamo prebivalce na- selij Prvenci, Borovci in druge, da sta novozgrajena elektroenergetska objekta visokonapetostni električni vod in jamborska transfor- matorska postaja v Borov- cih pod napetostjo. Plezanje po jamborju in drogovih ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je nevarno za življenje. Slikarsko-pleskarsko in antikorozijsko podjetje »PLESKAR« Ptuj, p. o. razpisuje rasprodajo oz. licitacijo os- novnih sredstev 1 kom kamionet citroen 3 CV-AK-spaček, v voznem stanju 1 kom gasilska lestev, ni v uporabnem stanju. Licitacija bo 23. julija ob 9. uri v obratnih prostorih v Kidričevem (bivše tabo- rišče). Kemična čistilnica Maribor, Gorkega 9 razpisuje za svojo poslovalnico v Ptuju prosto delovno mesto poslovalca-ke Pogoj: Kvalificirani delavec obla- čilske stroke in 3 leta prak- se. Poskusno delo 2 meseca. Prijave sprejema uprava podjetja. Razpis velja do zasedbe de- lovnega mesta. Za to priložnost je povabila občinska gasilska zveza Ptuj aktivna društva v ptujski občini, naj se udeležijo teh slovesnosti v Hajdošah, ki naj bodo manifestacija operativne in preventivne gasilske sposobnosti in za to potrebne tehnične oprem- ljenosti ter usposobljenosti gasil- nega moštva od pionirjev (to^ častnih članov ter podčastnikov M častnikov. ' Tovarna glinice in aluminija »»Boris Kidrič« Kidričevo takoj zaposli pH delu v elektrolizi in livarni večje število mlajših delavcev. Interesenti naj se čimprej zglasijo v kadrovski službi podjetja. tednik — Četrtek, is. julija 1974 stran 5 LAPORJE Osnovna šola bo zadihala drugače Prejšnji četrtek je bila v Slov. Bistrici seja ^upščine dclada za obnovo in izgradnjo šolskih prosto- rov na območju te občine. V osrednji točki dnevnega reda so delegati sklada razpravljali o obnovi osnovne šole v Laporju. To je druga šola, ki jo bodo obnovih s sredstvi sklada samoprispevka občanov, za katerega so se ponovno izrekli leta 1973. Prva je gradnja nove osnovne šole v Keblju, ki bo sprejela učence s letos, z novim šolskim letom. Med razpravo so sprejeh izvajalca obnovitvenih del. Delegati so se odločili za njgugodnejšega ponudni- ka TOZD Granit iz Slov. Bistrice, ki je bil sicer nekoliko dragi od drugih. (Dragi od neugodnejšega za 365.500 dinarjev, ponudil pa je, da bo vsa dela opravil mesec dni prej, kot so predvidevali drugi izvajalci.) Skupna vrednost adaptacije osnovne šole v Laporju bo znašala 3 mUgone din z deU pa so že pričeh. Z adaptacijo osnovne šole v Lapoiju se bodo izpolnile večletne želje iz prizadevanja prebivalcev tega kr^a in širše okohce, da bi rgihovi otroci znanje pridobivali v sodobnej- šem okolju, ki bi najmlajšim omogo- čalo kvalitetnejši in tudi varnejši pouk. Pomembno je omeniti, da bo tako Lapoije z okohco uresničilo svoja prizadevanja, saj so bih prvi v bistri^Li občini, ki so že pred uvedbo občinskega samopri^evka izvedli lastno akcgo zbiranja sred- stev za obnovo svoje šole. Z uspešno izvedenim občinskim referen- dumom so bili prvi, ki so že zbrana sredstva vključili v ta sklad. Prizadevarge L^orčanov ni pre- nehalo z zagotovitvijo obnove nji- hove šole. Takoj so sklenih pristo- piti in urediti pri obnovljeni soh še novi prizidek, v katerem nq bi imele Erostore kr^evne organizacije; tu bi ila tudi telovadnica. Prizadevaiga so 7£ dobila trdnejšo osnovo, saj že teče zbiranje dodatnih finančnih sredstev, ki bodo zagotovila uresni- čitev želja. Dograjeni prostor bi bil po pred- videvanjih velik 8 X 15 m; razmišlja- jo pa že, da bi 2gradih večji prostor m tako omogočili izvajanje gledališ- kih predstav in organizirano telesno vzgojo. Razprave so tudi ugodne in pričakovati je, da bodo razen prostovoljnega dela, občani prispe- vali tudi določena finančna sredstva za dozidavo. Pričakujejo pa, da se bodo njihovim prizadevanjem za pridobitev dodatnega prostora pri- družih tudi TTKS Slov. Bistrica, TIS in temeljna kulturna skupnost Slov, Bistrica, Sredstva bodo iskali tudi pri delavnih organizacijah, ki unajo nad to šolo patronat. Tako so svoje prispevke š odobrili EMI Poljčane, ki bo uredil elektrifikacijo in LIO Poljčane, ki bo sodeloval v razrezu lesa. Sočasno z adaptacijo osnovne šole bodo v Laporju pričeh z gradnjo stanovanjskega dvojčka, v katerega bodo vselili dve učiteljski družni. Ki so sedaj stanovale v šolskem poslop- ju, ki pa bo sedaj v celoti namenjeno pouku. Delavna organizacija TOZD Gra- nit Slov. Bistrica je kot izvajalec del zagotovil, da bodo lahko v prenov- ljeni lapordci osnovni šoh pričeh s poukom po štirih mesecih od pričetka del, to je do 15. oktobra. Do takrat pa se bodo učenci in učitelji iz Laporja in okohce vozili z avtobusi v šolo v Slov. Bistrico. Foto in tekst: V.Horvat Dosedai^i prostori v td zgradb i raso učencem iz Lap rja in dcolice zagota\ijali sodobnih oblic pouka. Čez vikend tudi do 38 stopinj vročine To nedeljo so prišli na račun tudi tisti, ki jih rado zebe, saj se je dvignilo živo srebro ponekod tudi do 38 stopinj Celzija. V Makedonni je bilo že navsezgodaj 23 stopinj C, na obalah Ohridskega, Prespanskega Jn Mavrovskega jezera so zabeležili kopalne rekorde, prav tako pa je bao tudi pri nas v Sloveniji. Temperatura zraka se je gibala okoli 30 stopinj, kar je privabilo ogromno ljudi na kopališča ki so prav tako zabeležila rekordne obiske. Maribor- ska kopališča TAM in Mariborski otok so bila razprodana kar se doslej še ni zgodilo. Tudi kopaUšče v Kidričevem je bilo nabito pohio, da o Ormožu sploh ne govorimo. Skratka, pravo poletje, ki pa ga je hitro pre krnil ponedeljkov dež. DORNAVA ŽE JESENI V NOVO ŠOLO iN VRTEC Te dni je na gradbišču 10 razredne osnovne šole in vzgojno varstvene ustanove zelo živahno. Trudijo se delavci gradbenega podjetja Drava Ptuj in monterji ptujskega Elektrokovinarja. Nova šola je že dobila svojo obliko, tudi skelet za streho je že pripravljen, tako da bo šola kmalu pod streho. Potem ne bo več toliko dela, da ne bi bilo končano do pričetka novega šolskega leta. Prepričani smo lahko, da bodo dornavski učenci začeU z novim šolskim letom v novi šoh. Foto: M. Ozmec LETOŠNJI AVGUST V BISTRIŠKEM KOPALIŠČU Vehko je bilo že izrečenih hudih besed na račun zavlačevanja obnove letnega kopaUšča v Slov. Bistrici, ki bi moralo sprejeti kopalce že lansko leto. Iz obljub so nastale samo obljube, Bistričani pa suhi, če si niso poiskah poletnega zadovoljstva kopanja v oddaljenejših kopahščih, velikokrat v mnogo skromnejših, a po organiziranosti uspešnejših kra- jih. Tudi letošnje poletje ni kazalo, da bodo uspeli, saj so dela počivala vso pomlad. Delati so resneje pričeh komaj na ostro kritiko občanov in družbenopohtičnih organizacij Slov. Bistrice, v zadnjih dveh mesecih. Dokaj težko si je zamišljati, da lahko odgovorni tako širokopudno določajo datume otvoritve obnovlje- nega letnega kopahšča, ko pa pride tisti trenutek (lansko poletje) pa ostanejo skriti v ozadju, ali še mogoče tudi sami kopajo v drugih krajih izven bistriške občine; kako je z občani, ki si kopanja v oddaljenih krajih ne morejo privo- ščiti, pa jih ne skrbi. Letos je končno pričakovati ugodne rezultate, saj vse kaže, da se bodo kljub zamudi navdušeni kopalci le lahko namočih v bistriškem letnem kopališču vsaj v začetku avgusta, če ne že prej. Svoj delež za kar najhitrejšo obnovo kopahšča daje tudi OK ZMS Slov. Bistrica, ki organizira delavne skupine srednješolcev iz Slov. Bistrice, ki se namesto v bazenu, sedaj kopajo v lastnem znoju ob krampih in lopatah. Šolske klopi so zamenjaU za udarniško delo na kopahšču. Med mladimi je seveda tudi več delavcev iz proizvodnje. Foto in tekst: V. HORVAT Prispevek mladih pri urejanju kopališča v Slov. Bistrici. 6 stran tednik — Četrtek, i8. julija 1974 Dominik GLUŠIČ 27 SPOMINI NA PTUISKE ZAPORE BEGUNEC IZ VOJNEGA UJETNIŠTVA v tistih usodnih aprilskih dneh leta 1941 so Nemci nekje med tisoči jugoslovanskimi vojaki zajeli Milana Aršiča, tedaj starega okrog trideset let. Doma je bil iz Obrenovca v Srbiji. Odpeljan je bil v nemško vojno ujetništvo. Tam je kar naprej iskal priliko, da bi pobegnil. Goreča želja se mu je izpolnila. Po nočeh seje tihotapil po Nemčiji, oblečen v uniformo jugoslovanskega vojaka. Srečno je prispel do Središča ob Dravi. Tu pa se mu je kolo sreče zasukalo. V Središču ob Dravi je Milan Aršič še prestopil mejo takratne nezavisne države Hrvaške, nakar pa je prišel v roke obmejni policiji. Ta ga je odvedla gestapu v Središče. Od tam je romal v Ptuj, v naše zapore. Bil je lep mož, visok, črnih las, vitke postave. Vojaška obleka pa je razodevala, čeprav je bila precej znošena, da je bil pešadijski oficir. S sojetniki se ni spuščal v pogovor; bil pa je vseeno dovolj vljuden in tovariški do njih. Hitro se je prilagodil tudi hišnemu redu. Zaprt je bil v celici štev. 10. Ker je bilo v njej veliko jetnikov, je vladala med njimi velika stiska. Spali so na tleh brez pogrinjala in slarnnjač. Ko je begunec iz vojnega ujetništva preživel pri nas menda že kar sedem mesecev, je pričel tožiti o bolečinah v prsih. Tudi pokašljeval je. S Pihlarjem sva opozorila na boln^a jetnika ječarja Jermana, ki ni hotel prav nič slišati o bolniku, o kakšnem zdravniškem pregledu. Ker je bil Aršič tudi bolan na prebavilih in ni prenesel zaporne hrane, sem mu jo tajno prinašal od zunaj od dobrih gospodinj, Ki so bile pripravljene pomagati zapornikom. O njih bom napisal posebno poglavje. Prinašal sem zdravilni lipov čaj in č^ iz bezgovega grozdja, govejo juho, meso, prikuhe, zemlje. Seveda sem mu djgal hrano lahko le vsak drugi dan, ko sem opravljal službo. Zanj sem prinašal hrano od gostilničarke Nežke ŽUavčeve. Arsič je v osmem mesecu že tako oslabel, da seje komaj držal na nogah. Nekoč meje rotil, naj mu pomagam iz zapora, da ne bo v njem umrl. S Pihlarjem sva mu lahko pomagala le s tem, da sva število jetnikov v celici skrčila od osem na tri in mu prinesla v celico Posteljo. Naš šef je bil tedaj še krvoločni Goerger. Njega sva večkrat s ihiaijem opozorila, da je Arsič nevarno bolan. On pa je vsakikrat vzkipel od jeze, češ, kaj naju to briga, če bo en Srb več ah manj na svetu. Ko sem v osmem mesecu Arsičevega bivanja pri nas, ko je bil bolnik že na koncu svojih moči, spet opozoril dr. Goergerja na bolnika, sem bil spet deležen njegove brezbrižnosti za usodo človeka. Arsiča je imel za sovražnika, ki mu je pač želel smrti. Mene je nadrl in izgnal iz svoje pisarne. Ker je bila v nasprotni hiši, iz katere so izgnali odvetnika dr. Horvata - nastanjen izgnani okrajni zdravstveni urad s šefom dr. Feldbaumom, sem od dr. Goergerja zavil kar tja. Zdravniku sem povedal vse o bolnem zaporniku in zatožil dr. Goergerja in Jermana. Dr. Feldbaum je takoj vstal s svojega sedeža in odšel z menj v zapore, da bi bolniku pomagal, če ni prepozno. ZDRAVNIŠKA POMOČ Z zdravnikom sva vstopila v celico. Arsič je bil tako slab, da se brez pomoči niti dvigniti ni mogel z ležišča. Menil sem, da nemško ne zna in da bom pomagal prevajati iz srbščine v nemščino in narobe. Toda začudil sem se, ko sem slišal, kako je odgovarjal zdravniku v tekočem nemškem jeziku, le da so bile besede od slabosti komaj slišne. Zdravnik je jetnika tudi vprašal za rojstnimi podatki, od kod je doma in kjer se je naučil nemško in še marsikaj. Tedaj sem slišal, da je iz Obrenovca, zdi se mi da je bil rojen v letih pred izbruhom prve svetovne vojne, okrog 1911-1914, da je po gimnaziji opravil vojno akademijo v Beogradu, nazadnje pa je študiral še pravo na Dunaju, kjer je diplomiral. Za tem je dobil službo pri divizijskem sodišču v Beogradu. Ko je nemška armada prispela v Beograd, so ga prijeli in odpeljali v ujetništvo, odkoder je pobegnikl. Zdravnik je Arsiču povedal, da je hudo bolan, ko je prisluhnil njegovemu dihanju z udarci po prsnem košu in s slušalko. Bolniku je dejal, da bo takoj odredil, naj ga prepeljejo v bolniški oddelek za vojne ujetnike v Mariboru, kjer bo po dolgotrajnem zdravljenju lahko okreval. Dalje prihodnjič DVA KRAJCARJA - BRANKO IN VLADO „A vidva sta Branko in Vlado? " „Mhm". „Koliko sta pa stara? " Molk. Spogledala sta se, se mi nasmehnila, nato pa pogledala mamico češ, kaj pa je ta teta tako radovedna. Potem jima je priskočila na pomoč hiamica in ju rešila zadrege. Povedala je, da sta prijokala na svet 21. marca 1969 v ptujski bolnišnici, da sta od rojstva/dalje nenehno skupaj in da se nikoU ne ločita. Ljudje, ki ju sicer vsak dan srečujejo, ju dnevno zamenjujejo. To pa ni nič čudnega, saj sta si podobna kot dva krajcarja. Ce se smeje eden, se mu pridruži tudi drugi, če se skremži Branko, zacmiha tudi Vlado. Kdo sta ta dva neločljiva fantiča? Dvojčka sta doma iz zelo lepega kraja, ki se skriva med drevjem, precej proč od mesta, od večnega hrupa in smradu, doma iz kraja, ki bi bil še lepši, če bi do tja vodila malo boljša cesta. In kako se pišeta? Tako kot njunih 8 bratov in^ Komaj sta našla toliko časa, da sta »skočfla" v novi bundi, sedla na veliko ,4ežeče" drevo, se mi nasmehnila in že ju ni bilo več. Danes bi se v vročih oblačilih verjetno pošteno spotila, ob našem fotografiranju v februarju pa jima ni bilo nič preveč toplo. sestric, tako kot mamica in očka. KrajnC Da, oglasila sem se pri Krajnčevih v Sovjaku 9, pri Trnovski vasi. Večkrat sem bila že tam in sedaj se z malima dvema že bolje razumem, a od začetka je bilo res tako, kot sem zapisala v uvodu. Ko smo se spoprijateljih, sta mi Vlado in Branko zaupala, da imata zelo rada mamico m očka, svoje sestrice in tudi bratce, ki ju sicer včasih ,jezijo", ampak ju jeza hitro mine. Celo tako sta mi zaupala, da sta mi pokazala svoje igrače. Prepričana sem, da bi jih bil vesel vsak otrok v mestu: piščančki, kokoši, muce, teUčki. Namesto puške in pištol, ki so v modi v mestu, se onadva igrata z lesenimi palicami, namesto železnih plezal imata na voljo drevje. Res da naša mala prijatelja nimata vsega na pretek, kot njuni vrstniki v mestu, a zato ni njuna mladost nič manj lepa, nič manj otroška. Povprašala sem ju, če si žehta tudi onadva igrač, avtomobilov, žog. Seveda bi jih imela. Pa še bratcu Zvonku, najmlajšemu članu družine, bi jih dala, a kaj, ko očka Ludvik, ki je že več let na delu v Avstriji, trdo gara, da bi prislužil svojim otrokom večji kos kruha, da bi jim zagotovil novo, večjo hišo, kjer bi se vsi otroci lepo imeh in bi se čez leta radi vračali pod rodni krov. V glavo mi je šinila neka misel Tednik prebirajo tudi mladi bralci, ah ne. Sklenila sem malo potrkati na njihova srca. Dragi prijatelji v mestu, prav gotovo imate kje na podstrešju igračo, ki ste se je že naveličaU, a se vam je zasmilila in je niste vrgh v smeti, morda ste pred kratkim dobiU nov avtomobilček, in se stari žalostno potika v kotu . .,. Spomni- te se na vajina, sicer neznana prijatelja Branka in Vlada, in če katere od svojih igrač ne potrebu- jete več, jo pošljite njima. Tako boste o pravih dve lepi dejanji (pospravili boste svojo omaro naveUčanih igrač, svoja mala prijatelja pa boste z njimi neizmerno razveselih). Zelo pa si bo oddahnila njihova muca, oddahniU si bodo piščančki, saj jih bosta Vlado in Branko za nekaj časa pustila v miru. Tekst in foto: S. S. (Nadaljevanje s 1. strani) svojim vestnim in odgovornim delom prispevajo k zmanjševanju vpliva sociahiih in drugih razUk na pogoje in uspeh vzgojno-izobraže- vahiega procesa. - Nenehna skrb za povečanje števila članov ZK v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Čeprav je bilo v zadnjem šolskem letu sprejetih 26 prosvetnih delavcev v članstvo ZK, je med prosvetnimi delavci v občini še vedno nad 70 odstotkov zunaj ZK. - Stalno spremljanje in obravnavanje vseh kadrovskih vprašanj v zavodih. Posebno skrb posvetiti kadrovanju mladine v učiteljski poklic, usmerja- ti predvsem tiste učence, ki imajo dobre učne uspehe in sposobnosti za pedagoški pokhc. Kandidate naj pripravljajo mentorji že v osnovni šoli, spremljajo in usmerjajo njihovo delo v pedagoški gimnaziji. Na razširjeni seji so se tudi dogovorih, da bo komisija to analizo še dopolnila z nekaterimi konkretni- mi podatki in bo služila kot soUdna osnova za raz^jravo na seji komiteja občinske konference ZKS Ptuj. Ta seja .komiteja bo v začetku septembra v eni od ptujskih srednjih šol, v skladu s programsko usmerjenostjo občinske organizacije ZK, da probleme obravnavajo tam, kjer nastajajo in kjer je mesto za njihove reševanje. F. Fideršek Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo tako| zaposli pri delu v elektrolizi in livarni večje število mlajših delavcev. Interesenti naj se čimprej zglasijo v kadrovski službi podjetja. o Ptuju, kot urbanem kulturnem spomeniku Ptuj kot urbani spomenik je ! nastajal 800 let. To je dolga doba, ki \ obsega čas od zgodnje romanike do secesije, ko se je izoblikoval njegov niestni organizem in realizirala i jjjegova arhitektonska podoba. Ta \ fjzvoj ni bil hiter, vidno pa se je i odražal v preobrazbi njegove mestne : vedute. To veduto zaključujeta na \ nahodu dominikanski samostan, na : vzhodu minorhski, obvladuje pa jo ; inogočen grajski kcmpleks. Značil- j no zanjo je dejstvo, da v njenem i razvoju ni dinamičnih gradbenih ; etap, ampak da se zvesto drži; mestnega jedra, ki ga oklepajo stara predmestja Vičava, Kaniža in Breg, ki se omenjajo od 14. stoletja dalje. Ptujska mestna podoba je ostala i strnjena in se ni razblinila, kot se ni : njegovo staro mestno jedro utopilo i vbrezobhčnih predmestjih. Mesto je i pognalo gradbene tipalke le ob javnih vpadnicah, ki so ostale : slejkoprej glavne trgovsko-prometne j žile lokalnega kmetijskega središča. | Pomanjkanje velike tranzitne trgovi-" ne in močne industrije je povzro- i čilo, da mesto ni stremelo navzven v i tesnejšo povezavo s predmestji, i Kjub temu pa se je mesto pred prvo svetovno vojno vendar gospodarsko počasi krepilo. V samem mestnem jedru se je takrat marsikaj i prezidavalo in pozidavalo, pa tudi ■ ambientalno pokvarilo. Za mestno \ podobo je posebno važna ureditev i dravskega nabrežja ob koncu 19.; stole^a. Pozneje je nastalo celo i nekaj stavb, ki prav očitno kvarijo i ubrano podobo mesta, ki gaje doba i okupacije osiromašila za enega njegovih glavnih gradbenih spome- nikov - minoritdco cerkev iz let \ 1255-1265. Povojna leta so povzročila naglejši razvoj mesta. Začela se je izgradnja novega' predela v smeri kolodvora in! Potrčeve ulice, kar bo v teku let \ bistveno spremenilo njegovo organ-, sko izobhko, saj bo ob staro mestno j jedro postavilo novo, sodobno urejeno urbano kompozicijo. Staro j mestno jedro je zaščiteno kot kulturni spomenik, zgodovinski spomenik, kulturna dobrina ali kultura dediščina, kot to poimenu- jejo definicije raznih med njuni tudi mednarodnega prava s področja spomeniškega varstva. Na pričevalno pomembnost Ptuja pa kaže, daje ta zakonodajno pravna definicija v njegovem primeru tako rekoč identična z definicijo, kot jo daje znanost z različnih kulturnih in zgodovinskih področij, ki zade- lajo Ptuj kot zgodovinski fenomen. Zato ima zaščita v Ptuju generalni značaj. V tem muzej^em mestu niso namreč zaščiteni in posebno zavarovani samo pomembnejši ob- jekti ampak vse staro mesto kot eden najbolje ohranjenih in karakte- rističnih mestnih naselbin na Slovenskem. V kolikor posamezne stavbe nimajo svoje individualne umetnosme in kulturnozgodovinske veljave, dopolnjujejo mestni vedutni ensemble in imajo zaradi tega miljejsko vrednost. Ta vrednost daje posameznim ulicam, trgom in mestnim predelcan slikovito mi- kavnost, ki pogojuje Ptuj kot turistično atraktivnost velikega kulturnozgodovinskega pomena. Predpogoj tega je seveda, da se mesto ohranja komunalno urejeno in snažno ter da se ga v doglednem času asanira, saj je ravno pri takih starih naselbinskih kompozicijah vtis zanemarjenosti zelo hiter. Zato je treba pri obnovi starih meščan- skih hiš in njihovih sestavov imeti vedno v vidu neposredno okolje in obnovo izvršiti s čutran zanj. Posebno pozornost je treba posvetiti prav manjšim adaptacijam, posebno izložbenim in stanovanjskim ok- nom, da se z njimi ne pokvarijo fasade in s tem hce mesta. Nekatere stavbe zlasti ob nabrežju bi bilo treba v dogllednem času odstraniti ali fasadno prilagoditi, ker kvarijo najkarekterističnejši pogled na me- sto z južnega brega Ehrave oziroma z mostu. Spomeniška zaščita ne zadeva seveda samo Ptuja kot mesta ampak tudi ozemlje, na katerem stoji, saj je arheološko izredno bogato in dokumentira naselitveno tradicijo, tega pomembnega rečnega prehodal za okoU 3.000 let. Zato je potrebno! vsa kopanja in druga zemejska delaj v mestu opravljati le z vednostjo in i sodelovanjem arheološkega oddelka; Pokrajinskega muzeja v Ptuju. ' Urbanistični načrt mesta mora vse navedene momente upoštevati in staro mesto, ki je od leta 1959 osvobojeno tranzitn^a prometa, puščati brez večjih posegov, ki bi ogrozili njegov historični organizem. Zato se mora načrt omejiti le na asanacijska in komunalna dela ter pri tem obzirno posegati v ta edinstveni zidani dokument življenja in delovanja našega človeka v )reteklih stoletjih, ki se imenuje Ptuj. Spomeniška služba pri tem ne bo smela imeti najmanjše besede, saj je naša splošna želja, da bi se staro mestno jedro ohranilo nepokvarjeno našim zanamcem, ki bodo v njegovi podobi občudovali stvariteljske in organizacijske sposobnosti naših prednikov, v njegovih spomenikih pa njihovo voljo po lepoti. Jože Curk UESKOVEC USPEŠNO OBNOVILI DRAMSKO DEJAVNOST Pomanjkanje časa in vodilnih ljudi je bil osnovni vzrok, da je pred štirimi leti prenehala z delom dramska skupina KUD Sloga v Leskovcu v občini Slov. Bistrica. Štiri leta premora niso uničila želje po dramskem ustvarjanju. Nekaj več volje, prostega časa in seveda tudi samoodpovedovanja je bilo potreb- no, da so se v letošnjem letu člani dramske sekcije pri KUD Sloga ponovno zbraU in pričeh z resnim delom. Začetnih težav ni manjkalo: majhna iskušenost v dramskem delovanju, večkrat tudi nujna domača opravila, bolezen in še kaj so ovirale njihovo delo. Vztrajnost in želje so bile večje od vseh ovir in jim je uspelo na dogovorjeni čas pripraviti dramo v treh dejanjih »Razvalina življenja" Frana Šaleške- ga Finžgarja. Dramo je, kot v letih ko je dramska sekcija pri KUD Leskovec aktivno delovala, tudi tokrat režiral požrtvovalni domačin Andrej Erlač. Sodelovala je večja skupina članov dramske skupine. Doslej so dramo izvedli petkrat. Od tega trikrat na domačem odru in po enkrat v Racah pri Mariboru in v Makolah. Povsod so bih lepo sprejeti, saj so na vseh uprizoritvah imeh polne dvorane. Zadnjo pred- stavo so izvedh brezplačno za udeležence vojaške vaje, ki so jo na področju Leskovca imeh pred kratkim člani SLO iz občine Slov. Bistrica. Skupno si je vse uprizoritve drame ogledalo okoh 700 obiskovalcev. Uspehi teh predstav pa so nastopajoče in društvo tako navdu- šili, da so skleniU že po končanem letošnjem poletnem času pristopiti k pripravi nove predstave. Tokrat si želijo izvesti komedijo, režiser bo ponovno domačin Andrej Erlač, ki že izbira delo. __Y.H. F. B. VOJNA IN ZLOČINI (Odlomki iz spominov Ptujčana) 27 Zadnji del poti so se vse bolj ukvarjah z novim članom naše čudne nočne druščine. Tako sem sam imel nekaj več časa za razmišljanje. Iz smeri naše poti je postajalo čedalje bolj verjetno, da gremo proti kazenskim zaporom, ki so bih takrat v kazenskem sodišču, onkraj gimnazije pod gradom. Ko smo se pomikah mimo gimnazijskega poslopja, sem se spomnil dogodka po končani prvi svetovni vojni, ko so me kot mladega dijaka prvega slovenskega razreda dotedaj ponemčeval- nega zavoda v odmoru na balkonskem hodniku radi izgubljene vojne raazjarjeni in podivjani nemški dijaki napadh in pobili na tla. Zopet kmalu sledeči udarec je potrdil zakoreninjeno sovraštvo, tokrat v novi izdaji. Le še nekaj korakov in že smo dospeh do zaporov. „Eskorta, stoj, potisnite ju v zapore!" Se je razleglo in dva nasilneža sta me porinila proti vratom sodišča. Enako so ravnah tudi s pokojnim prijateljem, ki je sedaj, kot že večkrat poprej po uhci skušal oporekati in nekohko nerodno dokazovati, da on niničesar zakrivil, da je res, da je bil župan, toda da je bil napram vsem pravičen, da nikdar ni napravil nobenemu Nemcu nobene krivice in da so bih v njegovem uradu vsi enakopravni. „Priznanje za vsa dobra dela in plačila bosta prejela oba kmalu že v tem poslopju," se je glasil odrezavi in zafrkljivi odgovor brezdušnega zločinca, seveda v jeziku „des Herrenvolkes". PriguraU so naju skozi vežo na daljši ozek hodnik, ki je potekal vzporedno z ulico v notranjosti poslopja. Kazensko sodišče je upravičeno nosilo svoje ime, vse je bilo nekako utesnjeno in neprijazno. Hodnik sam ni bil direktno razsvetljen, le medlo ga je obsevala svetloba, ki je prihajala skozi odprta vrata sobe na koncu hodnika. Vse je bilo pripravljeno, očividno so nas že nestrpno pričakovah. Sunkovito in dobesedno pahnih so naju v sobo. Na sredi je stala podolgovata miza. Ob obeh krajših in enem daljšem robu so naduto sedeU trije oblastneži. Vse je delalo vtis površne priložnostne ureditve. Oni, ki je sedel ob daljši stranici - ki je očividno simbolično nakazoval oblast - je bil v čmi uniformi, ostala dva tovariša sta bila rjavosrajčnika. Sedeh so nepremično in mrko, kot pravi krvniki. Srečah smo se brez pozdravov, ne po starem, še manj po novem načinu. Z hitrim pogledom sem jih ošinil vse tri. V enem obeh ijavosrajčnikov sem prepoznal navideznega znanca s ptujskih uhc, ki pa ga zadnja leta ni bilo videti med Ptujčani. Ze zdavnaj se je vdinjal Hitlerju in se je verjetno »šolal" v njegovih gestapovskih »seminarjih" in se pripravljal na izdajalska dejanja v lastnem rojstnem mestu. ,,Wie neissen sie? " je bolj zatulil kot pa zakričal oni v črnem in z grobo gesto ter iztegnjenim kazalcem pokazal name. Povedal sem svoje ime. Takoj se je z istim vprašanjem in na isti način obrnil na sotrpina. Ko je slišal tudi drugi odogovr, se je obrnil k navideznemu znancu, ki je brez vprašanja in brez bes^^d samo prikimal Tako so ugotovili identiteto. ,,Von nun an siet ihr Gestapohaeftlinge, sie muessen schon wissen, was das bedeutet. Fertig, weg!" (Odslej sta gestapovska zapornika, gotovo vesta, kaj to pomeni! Gotovo, odstranite ju!"). Dalje prihodnjič. 8 stran TEDNIK — ČETRTEK, 18. julija 197^ Dr. FRAN BRUMEN: Krvne bolezni 6. nada^evanje Zelo obsežna je skupina slabo- krvnosti, ki jih uvrščamo v poglavje HEMOLITICNIH ANEMIJ. Njih splošna karakteristika je v tem, da se rdeča krvna telesca razkrajajo znotraj krvnoobtočnega sistema in da jih požirajo ter uničujejo specifične celice tako imenovanega retikuloendoteliahiega sestava (to so posebne celice, ki se nahajajo tudi v zdravem telesu v kostnem mozgu, slezenu, jetrih, mezgovnicah, obda- jajo žile itd.). Te celice imajo važno lastnost in nalogo, da lovijo in uničujejo bolezenske kaU. Tako je med drugim upravičena misel, da lovijo tudi eritrocite, ki so že bolni in okuženi z nevidnimi in še nepoznanimi virusi. V tem je smotrnost narave. Zakaj bi sicer organizem uničeval samega sebe! Ta dogajanja so zaenkrat še zelo prikrita tajna, ki sloni zelo verjetno na kompleksnem dogajanju imuno- loških procesov. Ta vrsta slabokrvnosti postane očitna in zaznavna običajno šele tedaj, ko se pojavi neskladnost med nastajanjem in propadanjem rdečih krvničk, tedaj takrat, ko nastopi doba, v kateri eritrociti hitreje propadajo, kot pa doraščajo. POLEG ZNAČILNE BLEDICE SE POJAVLJA ZLATENICA - ikterus, ki ga lahko ločimo od zlatenice pri jetrnih in žolčnih obolenjih tudi po tem, da ga ne spremlja sicer običajen srbež kože. Akutne sunke hemohtičnega sindroma, ki so tudi značilni za to vrsto slabokrvnosti, spremlja mrzlica s sledečo visoko t emperaturo. Močnejši zagoni po vzročno včasih tudi šokovno stanje z zmanjšanim, ah pa celo ukinjenim izločanjem seča. Tako smo si v glavnih obrisih ogledah najpomembnejše vrste sla- bokrvnosti, ki so razmeroma tudi najpogostejše in je njih podoba toliko izrazita, da dobro opazu- jočemu bohiiku lahko nakaže pravo pot ob pravem času k pravilnemu zdravljenju. Namen je tedaj vedno isti. Ne napotiti bolnika k samostojnemu zdravljenju - to bi bilo pri današnji stopnji razvoja medicinske znanosti zgrešeno! Tem- več le opozoriti na očitna znamenja in pribUzati pravilnejšo pot. Ostala je še dolga vrsta specialnih oblik anemij, ki pa so razmeroma redke, oziroma prizadevajo le nekatere človeške rase in je njih razlaga toliko komplicirana, da ni primerna za poljudno opisovanje. Omenimo le še tiste vrste, ki imajo izrazitejšo osnovo v imunoloških procesih. Tako opazujemo posebno vrsto slabokrvnosti v primerih, ko imamo opraviti s tako imenovanim neskladjem radi znanega rhesusu- faktorja. (Ta zaplet si bomo ogledah v posebnem poglavju.) Tudi NEKATERE KEMICNE SNOVI POVZROČAJO PREOB- ČUTLJIVOST, MED NJIMI MNO- GA ZDRAVILA. V to vrsto medikamentov spadajo velika in mnc^o uporabljana skupina sulfo- namidov, ki jih uporabljamo pri različnih okužbah, dalje fenacetin, ki se nahaja npr. v kombiniranem prašku, furadantini, uporabljani pri katarjih sečevodov ter kinin, penicilin, arzenski preparati, nitro- benzolovi derivati, lyso , kačji strupi itd. _____......_____..... Za našo deželo posebej zanimiva je TALASEMIJA, slabokrvnost, ki se pojavlja pogosteje v pokrajinah cJcrog Sredozemskega morja. BOLE- ZEN JE DEDNA in se pokaže že v prvem do drugem letu starosti. Poznamo dve obliki homo- in heterozigotno obliko. Za homo- zigotno zbolijo otroci, ko sta mati in oče iz dedno obremenjenega rodu. Ti potomci odmirajo, preden dorastejo. Heterozigoti, ko je dedno obremenjen le eden roditeljev, lahko dožive starejša leta. Članek sem napisal na željo bralcev Tednika. Ne vem, če mi je uspelo zapleteno snov prikazati dovolj poljudno. Strokovni del sem dopolnil po raziskovalcih: Foelsch, Scnultz in Wohlenbergu. Konec EMO — EMAJLIRNICA, METALNA INDUSTRIJA, ORODJARNA — TOVARNA KONTEINERJEV, EMOKONTEINER V CELJU vabi k sodelovanju moške sodelavce v starosti 18 do 36 let za dela v tovarni kontejnerjev. V poštev pride- jo moški, ki posedujejo primerne zdravstvene sposob- nosti, kljub temu da nimajo dokončane osemletke. Novim sodelavcem nudimo urejene in varne delovne pogoje v sodobno opremljenih delovnih prostorih, ure- jeno prehrano in redne mesečne osebne dohodke v najnižjem znesku 200.000 starih dinarjev. Nudimo re- den in organiziran prevoz z dela in na delo z lastnimi avtobusnimi prevozi. Ustrezne ponudbe, informacije in vse ostale pogoje vam nudi Zavod za zaposlova- nje — izpostava v Ptuju in Ormožu. tednik — Četrtek, is. julija 1974 stran 9 ORMOŽ OPIP bo 3. avgusta Ormoška vroča noč, ki je v zadnjih treh letih - letos bo četrtič - presegla vsa pričakova- nja, bo v soboto, 3. avgusta. Turistični boom, ah ORMOŽ POJE IN PLESE (v Ormožu prireditvi na kratko popularno pravijo OPIP) bo letos predstavil nekatere izjemne goste. Omeni- mo naj samo Marjana Kralja (V nedeljo zvečer!), Mijo Aleksiča (nekoč Cule Pokorni) in Toneta Fornezija - TOFa. To so humoristi, tu pa bodo tudi pevci in pevke Tatjana Gros, Oto Pestner in Simeon Gugolovski. Med orkestri, ki bodo nastopih v 2 urnem Anteninem programu velja omeniti Vokale, Ultra 4 in Viške fante. Razumljivo da brez ormoškega pihalnega orkestra prireditev ne bo minila. Goste bo godba zabavala,že od 16. ure, ko bodo odprli prireditveni prostor, to je vsem znano ormoško letno kopaUšče. V programu prireditve bo sodelo- valo tudi trgovsko podjetje Potrošnik iz Murske Sobote, med zanimivostmi bo gotovo zbujal pozornost izbor najlepše udeleženke večera, najlepših kopalk (!) sezone ter vol na ražnju, ognjemet in seveda jeruzalemska vina, brez katerih bi bil svet mnogo manj lep. P. S. Mnogi zlobni jeziki trdijo, da una okrajšava priredi- tve Ormož poje in pleše v OPIP nekaj skupnega z glagolom opipati ah oskubiti. Odločno je treba povedati, da to ni res, o tem pa govorijo tudi dejstva, saj je vstopnica za tako veliko prireditev samo 25 dinarjev. Dobite jih lahko v recepciji ormoškega hotela. 2^ ples bosta igrala ansambla, ki to počenjata na ormoški noči že vsa leta, to je ansambel Francka Žibrata in ormoški Akordi, znanci s hotela. ._V HARDEK PRI ORMOŽU 3000 ljudi na tomboli Med prheditvami, ki „pretresajo" občane občine Ormož, je gotovo tudi vsakoletna tombola gasilskega društva Hardek. Letos se je v senci Hanželičevega sadovnjaka zbralo nad 3000 ljudi. Gasilci so zanje pripravili med drugim 1000 litrov vina, 1500 steklenic piva itd. Naj- boj pa so privlačili seveda tombol- ski dobitki: mihjon, pol mihjona in drugi. Glavno tombolo je dobil Franc Žinko iz Pušinec, po domače Šikič, drugi dobitek po vrednosti pa je pripadel Janezu Ivanjšiču iz Borec pri Križevcih pri Ljutomeru. Kljub napovedim poslabšanja vre- mena je bilo ves dan sončno in toplo, tako daje bila tudi noč topla. To pa pomeni, da so se ljudje na prireditvi zadržah do zgodnjih jutra- njih ur, ko je tudi ansambel Žibrat, kije zabaval goste, omagal. jr KiJPTE. KUPTE LUK! Sredi lukarske dežele bo to nedeljo zopet vse živo. Gasilci iz Moškanjc so pripravih lukarsko prireditev, ki je postala že kar tradicionalna in je drugi zapovrst- jo, hkrati pa edina te vrste, saj z njo obujajo spomine na čase, ko je bil luk glavna poljščina na tem območju ptujskega polja. Spet bodo imele glavno besedo lukarice na starem vozu s platneno streho, ki ga bo vlekla kobila in spet bo na stranicah voza napis: Kupte, kup te luk. Ženske in dekleta bodo prepevala stare lukarske pesmi, za boljšo „štimo" pa bo harmonikaš raztegnil svoje „muge", tako da bo zares živahno. Gostom bodo na voljo razne lukarske speciaUtete, pa obilica veselja in pravega lukarskega vzdušja. Torej velja, v nedeljo, 21. juhja se dobimo v Moškanjcih. i -om-y Gostinsko podjetje »Breg« Zadružni trg 13, Ptuj razpisuje prosto delovno mesto KNJIGOVODJE Pogoji: — srednja izobrazba eko- nomske smeri; — nepopolna srednja šola in dve leti delovnih iz- kušenj v finančni stroki. Osebni dohodek po pravil- niku o delitvi osebnih do- hodkov. Nastop službe ta- koj ali po dogovoru. Kan- didati naj vložijo prošnjo na gornji naslov v 10. dneh. OBVESTILO Obveščamo prebivalce'na- selij Nova vas, Markovci, Spuhlja in druge, da sta novozgrajeni visokonape- tostni vod in transforma- torska postaja pri gradbi- šču jeza v Novi vasi pri Markovcih pKjd napetostjo. Plezanje po drogovih in približanje delom, ki so pod napetostjo je nevarno za življenje. Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo takoj zaposli pri delu v elektrolizi in livarni večje število mlajših delavcev. Interesenti naj se čimprej zglasijo v kadrovski službi podjetja. TEDNIK — ČETRTEK, 18. julija 1974 stran 11: 12 stran TEDNIK — ČETRTEK, 18. julija NEDELJA, 21. JULIJA: 9.20 W. S. Reymont: Kmetje; 10.15 Kmetij- ska oddaja; 11.00 Mozaik; 11.05 Otroška matineja; 12.00 Poročila; NEDELJSKO POPOLDNE; 15.30 Pisani svet; 16.15 Naši zbori; 16.40 Za konec tedna; 17.00 Državno prvenstvo v plavanju; 18.05 Propa- ganda; 18.10 Poročila; 18.15 Samorastniki; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Tedenski zunanjepolitični komen- tar; 20.30 3-2-1; 20.40 V gosteh pri Nušiču; 21.30 Ivo LolaRibar; 21.58 Propaganda; 22.00 Športni pregled; 22.30 TV dnevnik. PONEDELJEK, 22. JULIJA: Praznična matineja; 10.00 Glasbena oddaja; 10.30 Otroški spored; 11.00 Kričač; 16.45 Madžarski T V pregled; 18.10 Obzornik; 18.25 Skozi neznano delto; 18.55 Mozaik; 19.00 Mladi za mlade; 19.30 Aktualna tema; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Pregelj-Me- jak: Tolminci; 22.15 Kulturne diagonale; 22.45 IV dnevnik. TOREK, 23. JULIJA: 16.45 Madžarski TVD; 17.55 Obzornik; 18.10 Pisani svet; 18.55 Mozaik; 19.00 Cesta in mi; 19.20 Duet - II. del; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Aktualna oddaja; 21.05 VVhiteoaki z Jalne; 21.55 T V dnevnik. SREDA, 24. JULIJA: 16.45 Madžarski TVD; 18.10 Obzornik; 18.25 Družina smola; 18.55 Mozaik; 19.00 Zabavna glasba; 19.20 Na sedmi stezi; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Smrt v močvirju; 22.20 TV dnevnik. ČETRTEK, 25. JULIJA: 16.45 Madžarski TVD; 18.05 Obzornik; 18.20 Svet v vojni; 19.10 Mozaik; 19.15 Po sledeh napredka; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Kam in kako na oddih; 20.40 J. Mach: Mavrica; 21.30 Četrtkovi razgledi; 22.00 Gustav Jani'sch; 22.10 TV dnevnik. PETEK, 26. JULIJA: 16.45 Madžarski TVD; 18.05 Obzornik; 18.20 Bistrooki; 18.50 Mozaik; 18.55 Ansambel 4 kovači; 19.25 TV kažipot; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Tedenski gospodarski komentar; 20.30 Propaganda; 20.35 3-2-1; 20.45 Dolgonogi očka; 22.45 TV dnevnik. SOBOTA, 27. JULIJA: 17.40 Ansambel Borisa Terglava; 18.05 Obzornik; 18.20 Legenda o divjem lovcu; 19.10 Mozaik; 19.15 Kaj počnemo ob nedeljah; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Tedenski notranje- politični komentar; 20.30 3-2-1; 20.40 Omiš 74; 21.30 Propaganda; 21.35 Columbo; 22.25 TV dnevnik. PTUJ: 19. juhja: am. bar. grozljivka OKUSI DRAKULOVO KRI; 20. in 21. juhja: am. bar. Disneyev film ZDAJ GA VIDIŠ, ZDAJ GA NE VIDlS, 21. julija ob 10. in 16. uri - ob 18. in 20. uri am. bar. kriminalka rop po naroČilu britanske tajne službe. 22. julija: dom. bar. vohunski film sb sklepa OBROC; 23 in 24. julija: fr. am. kriminalka pogreb V los angelesu, ob 20. uri it. bar. film decameron; 25. juhja: it. bar. fihn decameron. GASILSKO DRUSTVO HAJDOSE in občinska gasilska zveza P t uj VAS VABITA NA proslavo 20-letnice obstoja društva, otvoritev novega gasilskega doma in na Proslavo „Dneva gasilca". RIREDITEV bo v NEDELJO, 21. JULIJA 1974 pod pokroviteljstvom skupščine občine Ptuj. SPORED: ob 10. uri - Slavnostna seja občinske gasilske zveze Ptuj v novem gasilskem domu v Hjgdošah od 13. - 14. ure - Sprejem gostov in gasilskih društ ev ob 14. uri - Mimohod gasilskih enot ob 14.30 - Slavnostni govori ob 15. uri - Pr edaja republiškega pionirskega prapora GD Hajdina. Imenovanje pokroviteljev, otvoritev novega gasilskega doma ter ogled prostorov. PO KONČANEM SPOREDU BO VELIKA VRTNA PRIREDITEV Z BOGATIM SRECOLOVOM. VABLJENI Kljub velikemu številu kopalcev, ki so minulo nedeljo „navalili" v Ormož (približno 2200 jih je bilo), je bilo še prostora. Foto: J. Rakuša KOPALIŠČE V ORMOŽU V treh dneh 4000 kopalcev Občuten porast temperature je v minuUh vročih dneh (petek, sobota, nedelja) privabil na ormoško letno kopahšče skoraj 4000 kopalcev, kar je majhen rekord v zaporedju dni. Zanimivo je, da kljub lepemu vremenu v petek in soboto m bilo prevelikega navala, saj je prišlo 800 do 900 kopalcev. Pravi naval je bil šele v nedeljo. Ljudje, navajeni na muhasto vreme, mu prva dva ni še verjetno niso zaupah in šele v nedeljo spoznaU da „mish resno". Tako so minulo nedeljo „pribežaU" pred vročino števihu kopalci od Maribora, Murske Sobote in Varaž- dina. Voda je v veUkem bazenu imela 26 stop. Celzija, kar je po izjavah kopalcev izredno v redu - bih so zadovoljni. Letos je treba pohvaUti stanovanj- sko komunalno podjetje Ormož, ker izredno lepo skrbi za čistočo vode in okolja. , ji PRODAM dobro ohranjen trakte steyer - 18 KM. Naslov v upravi. KOMPLETNO ^alnico prodan Ciril -Metodov drevored 3, Ptuj. UGODNO PRODAM 330 ko^ isospan zidakov, velikost 125 x2s Interesenti se naj oglasijo na tei 77-295. STAREJŠE POHIŠTVO za dnevu« sobo poceni prodam. Otilija Koten Potrčeva 35. UGODNO PRODAM avto NSU 110 SC. Dam tudi na ček. p: generalki prevoženih 800 km. Mat jan Vrtič, Potrčeva 35. PRODAM 3 ha posestva s hišo ij gospodarskim poslopjem v Krčevjni pri Vurbergu. Naslov v upravi. UGODNO PRODAM TAM SOOO kiper, brezhiben, tehnično preglj. dan in registrjran do februarja 1975 leta. Vinko Šimc, Količevo la, p Domžale. PRODAM kompletno leseno stiskal. nKO (prešo), zelo dobro ohranjeno Hugo Šneberger, Placar 18. p Desternik. PRODAM parcelo ob glavni cesti v Vidmu pri Ptuju. Naslov v upravi. PRODAM polovico pritlične hiše i vrtom v Dražencilj 88/b, blizu Kidričevega, po zelo ugodno ceni. Marija Klemenčič. PRODAM pony express. Naslov v upravi. SPREJMEM vajenca za pečarsko stroko. Pogoj je končana osemletka, Andrej Hernja, pečarstvo, Spolenja kova 18, Pt uj. TELEVIZOR znamke RR in hladilnik EKA v dobrem stanju prodam. Ptuj, Cesta Olge Meglic 7 HIŠO ali stanovanje v Ptuju ali okolici vzameta v na|em dva delavci na žagi. Marjan Blazek, Mlinska 1, Ptuj. IŠČEM ŽENSKO od 50 - 60 let za skupno gospodinjstvo, po možnosti s stanovanjem. Franc Plohi, Mlinski l.Ptuj. PRODAM takoj vseljivo enonad- stropno stanovanjsko hišo ii gospodarsko poslopje, primerno za lokal v Ptuju na Mariborski cesti Prodam tudi deljeno. Frida M^er, Maribor, Cankarjeva 2 1. PRODAM mlatilnico (drešmašin) 11 stabilnim motorjem. Potrč, Mestni vrh 107. UGODNO PRODAM televizor RIZ. odlično ohranjen, in okroglo sobno mizo. Fianjo Hovnik, Videm pri Ptuju 32. PONY express puch prodam Draženci 5 5/a. KLAVIRSKO harmoniko 120-basno Prodam. Gabrovec, Jadranska 15. tuj. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski ted- nik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5. pP 99. - Urejuje uredniški odbot Izhaja vsak četrtek. Odgovorni ured- nik - Anton Bauman. Telefon uredništva in uprave (062) 77-079. Celoletna naročnina 50 din, za inozemstvo 100 din. - Žiro račun SDK W 52400-603-30458. - Tiska Mariborski tisk, 62000 Maribor. Svetozarevska ul. 14. Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo tako| zaposli pr| delu v elektrolizi in livarni večje število mlajših delavcev. Interesenti naj se čimprej zglasijo v kadrovski službi podjetja.