Janko Sicherl Olimpijada 1936 (Zgodovina olimpijskih iger. Prenos olimpijskega ognja.) Ves svet govori o olimpijskii. igrah, ki so se vršile letos v Nemčiji. Tam se je zbralo skoraj 5000 olimpijskih borcev iz vseh delov sveta. Vsaka štiri leta se vrše borbe najboljšilt športniko\* za naslov olimpijskega prvaka. Oči vsega sveta so bile uprte na to žarišče najboljšili športnikov, ki so zastopali 53 na-rodov v vseh mogočih športnih borbah. Že v februarju so se vršile IV. zimske olimpijske igre v Garmisch-Partenkirclienu v južni Bavarski, ki ima gorski značaj. Te igre so pakazale svetu najnovejše uspehe zimskega športa. Bile so nekak predliodnik XI. olimpijskih iger, ki so se vrsile avgusta v Berlhm. »Mimo glasbe je še telovadba, ki moramo z njo vzgajati svoje mladeniče.« Ta Platonova misel je vodila grško vzgojo. Že več tisoč let so Grki slavili olimpijske igre, ki so bile praznik grške kulture im moči. Po olimpijskih igrali, ki so se vršile vsako četrto leto, so Grki šteli celo leta. To so bila razdobja, olimpijade imenovana. Grki so tekmovali le v peteroboju (pentathlonu), t. j. Starodavne grške izkopanine v Olimpiji. tek, borba, skok, metanje diska in sulice. Olimpijske igre so bile istočasno tudi duhovna tekmovanja. Pesniki in pisatelji so čitali svoja dela. Umetniki so razkazovali svoje umetnine. Na ta splošni narodni praznik je grški narod spoznaval svoje velmože in svoj napredek. Zmagovalec je bil odlikovan z oljonim vencem in z neminljivo častjo, saj so v Olimpiji postavili njegovo soho iz marmorja ali brona. Zgodovina pripoveduje, kako čast so uživali zmagovalci pri grškem narodu. Starček, ki se je v mladih letih odlikoval na olimpijadi, je peljal svoja sinova tudi na tekme. Oba junaka sta zmagala na tekmah. in. prejela oljčni venec. Sivolasemu očestu sta položila venca na 12 glavo ter ga zadela od radosti na rame. Narod jih je navdušeno pozdravljal. Tolika je bila radost starčka-zmagovalca, da ni mogel niti spregovoriti več ter' je od prevelike sreče omaliiiil mrtev sinoma v naročje. Olimpijske igre so se vršile nad tisoč let, dokler jih ni 1.393. po Kristusu prepoTedal cesar Teodozij. Potresi, povodnji in podivjanost tujili narodov pa so sčasoma uničili svetišča in hrame, kjer so se nekoč vršile velike slav-nosti. Danes vidimo le še izkopanine starodavnih olimpijskih naprav. (Sl. 1.) Čez 1600 let pa so olimpijade po zaslugi barona Pierra de Conbertina zopet oživele. Letos smo jih. v novem veku obhajali enajstič. Prvič so jih obnovili ¦y Atenah leta 1896. Sledile so nove olimpijske igre: 1900 v Parizu, 1904 v St. Louisu (Amerika), 1908 v Londonu, 1912 v Stockholmu, 1916 bi se inorale vršiti že v Berlinu, pa jih je preprečila svetovna vojna. L. 1920. je v Anversu (Belgija) prvič zaplapolala nova olimpijska zastava, t. j. pet povezanih raznobarvnih krogov na belem polju, ki naj predstavljajo pet delov sveta. Slede olimpijade 1924 v Parizu, 1928 v Amsterdamu. Predzadnja olimpijada se je vršila 1. 1932. v Los Angelesu v Ameriki. Prihodnja pa bo 1. 1940. v Tokiu na Japonskem. (Poiščite te kraje na zemljevidu.) Naj bi ostale olimpijade znamenje miru, veličina športne ¦vzgo je vseh narodov, ki žele miro-Ijubno med seboj meriti svoje moči. Svečan uvod v berlinske olim-pijske igre je bil prenos olimpij-skega ognja iz Grčije v Berlin. (Slika 2.) To je bil najdaljši sve-tovni tek- z gorečimi baklami. 20. julija opoldne so prižgali ta ogenj v Olimpiji s posebnim zrcalom (lečo) s sončnimi žarki. To plamenico je vžgalo isto šon-ce, ki je pred tisoč leti grelo slavne stare grške tekmovalce. Po velikih slavnostth, ki so se vršile ob iej priliki, je zadonela trobenta in 12 častnih strelov. Na to znamenje je prvi grški tekač vžgal baklo in stekel. S seboj je nosil tudi oljčno vejico (zname-nje miru) in pisano poslanico, ki pravi: »Da bi s tem plamenom oživel stari olimpijski duh po vsem svetu, da bi se olimpijska misel razširila po svetu in da bi, kakor v stari dobi, svetila Prenos olimpijskega ognja iz Grčije nad narodi, zbranimi v Ber- v Berliii. linu v tamošnjem olimpijskem stadionu v korist njihovih dežel in vsega človeštva, izročamo sveto baklo kot znak olimpijskega dulia bolgarskim, jugoslovanskim, madžarskim, avstrij-skim, češkoslovaškim, nemškim športnikom, da jo poneso do Maratonskega stolpa v Berlmu, kjer naj vnovič zasveti olimpijska luč pod zaščito nemškega naroda v slavo olimpijade«. 3000 tekačev je neslo olimpijske bakle skozi Grčijo, Bolgarijo, Jugoslavijo, Madžarsko, Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo. Pot je bila dolga čcz 3000 km, tako da je vsak tekač pretekel povprečno po 1 km proge. Plamenice niso ugasnile ne na vetru ne v dežju. Olimpijski odbor 13 1 ¦ - ~~ bo obdaroval vse tekače s posebno listino, ki jim bo trajen spomin kot pri-znanje za njihovo požrtvovalno športno delo. PotsocI ob poti je narod z zani-manjem in spoštovanjem spremljal plamenico. Tekače so z navdušenjem sprejemali. Igrale so godbe, obsipali so jih s cvetjem itd. Vsak narod jim je izkazal čast po svoje. Posebno STečan pa je bil prenos ognja skozi našo državo. Pot olimpijske stafete po Jugoslaviji je vodila od Caribroda skozi Pirot, Niš, Paračin, Jagodino, Kragujevac, Oplenac, Beograd, Zemun, Novi Sad in Su-botico. Pri Horgošu so plamenico prevzeli madžarski tekači. Naši tekači so prižgali olimpijski ogenj na žrtveniku pred cerkvijo sv. Jurija na Oplencu. Tam je zbrana množica počastila spomin vladarja Aleksandra I. Zedinitelja, ki počiva tu kot veliki borec za svetovni mir. Olimpijski ogenj, znak miru, je sreČno dospel skozi sedem držav v Nem-čijo i. avgusta 1936. Že v zgodnjih jutranjih urah je čakala na berlinskih ulicah stotisočglava množica, ki je vztrajno čakala prihoda olimpijskih tekačev s plamenico. Kmalu po 12 so jih. dočakali in z nepopisnim navdušenjem pozdravili. S plamenico zadnjega tekača so prižgali začasno olimpijski ogenj v mestu pred dvorcem, ker je bil slovesen začetek olimpijade napovedan šele ob 16 na olimpijskem stadionu. Naiančno ob napovedanem času je prinesel na igrišče v stadionu zadnji poslanec olimpijsko plamenico. To je bil Spiridon Luiš, znani zmagovalec v maratonskeni teku 1. 1896, ko so bile v Ateaah obnovljene olimpijske igre. Temu sivolasemu špca-tniku je olimpijski odbor poveril vzvišeno dolžnost, da je prižgal z zadnjo gorečo plamenico glavni ogenj na osrednjem žrtveniku stadiona, kjer je poslej gorel 16 dni brez prestanka. Ves stadion je v zastavah sodelujočih držav, preplavljajo ga viharni vzkliki in tisočglava množica spremlja s petjem olimpijsko himno, ki jo igra godba. Tedaj se oglasi olimpijski zvon. Svečano doni njegov glas po stadionu, kjer je zbral mladino vsega sveta ter jo sedaj vzpodbudno pozdravlja: »Velika bo slava ti6tib, ki bodo darilo- zmage ponesli domcxvl« (Dalje.)