. 69. V Gorici,-V sredo dne 30. avgusta 1905. Tečaj XXXV. Izhaja dvakrat, na teden, in nicg^v sredo in soboto > II. uri pmlpoldne ter htane>d©Jrednimi prilogami • s »Kažipotom« ob novem po pošti pro- ali v Gorici na dom pcffirarA: vso leto .......t%|;*SPU. ali gld. G'Jkj*. » » I'70 Posamično Številko stanejo 10 .vllšt^. ,:,'. T ^ ,.,.»., Naročnino' sprejema upravništvo v Gosposki ulici '. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Oabrsček •sak dan od S. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah od 8. do 12. ure. Ha naroČila brez doposlane nase ne otiramo. Oglasi fn poslanice se . računijo po petit-vrstah, čt.'_^ „»....„ 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat G kr. vsak? .,.,.. Večkrat po dugodhi. - Večje črk" po prostora Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsto. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr, K Lavrič.. Uredništvo se nahaja v GospoBki ulici st 7 v Gorici > I. nadstr. ?. urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludrie ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in , praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se naliaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. „ Naročnino in oglase jo plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacijo in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravništvo, • »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. j»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni S oh w ar z v Šolski ulici, Je-llcrsitz v Nunski ulici in v Korenski ulici St. 22; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič-jna trgu dolla Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telofon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Zavožena klerikalna politika. m. Za vero gre! Za sveto vero S Za Kristusa ! — Tako so kričali posvečeni politiki ob deželnozborskih volitvah! Volilei so jim Šli, po večini na Iimanice, tako da so bili izvoljeni farovški kan-didatjo v takem številu, da so daleč presegli kandidate napredne stranko, in vsled tega tvorijo veČino na slovenski strani, vsled tega so prišli tudi v deželni odbor. V dežolnem zboru in odboru pa ne gre ne za vero ne na Kristusa, marveč za naše narodne in gospodarske reči. Lahi so se takrat smejali, ko so obdelavah naši farovški politiki volilco z vero in Kristusom, vlada jim je šla na roke, dobro vedoč, kako bo pomagano njej in Lahom, če pridejo v deželni zbor po veČini klerikalni Slovenci. To se je zgodilo. Klerikalci so vriskali vesolja, da so prišli na krmilo, ter se radi tega brezpogojno udali Lahom in vladi. Dosedanje njihovo »delovanje* v deželnem zboru in odboru nam to jasno podpričuje. Pajor je aačel »čistiti* v deželni hiši ter preganjati slovenščino, vse delo v deželnem odboru je počasi pritegnil v laške roke, tako da se tam vrši edinole laška volja, za uradnike pa je začel klicati same Lahe. Klerikalci so molčali in gledali. Včasih je kdo kaj pogodrnjal, pa ostalo je le pri par besedah, laška volja se je vršila neovirano naprej. Kakor pa so vidi, nič o veri, nič o sveti veri, nič o Kristusu ! Narodno delo jim ni bilo mar pri volitvah, zato pa so tudi pustili »izvoljenci« vsako narodno delo na stran, udali so se, ne božji volji, ampak volji Lahov in vlade, kimali in sedeli..... vse delo so vzeli v roke Lahi, Slovencem so pustili baš toliko, da jim ni že preveč dolg čas, v ostalem je ostalo klerikalcem : dolce far niente ! — Že takoj spočetka smo bili napovedali dobo šestih suhih let. In ta leta so res suha. Taka tuša je, da sta se končno »predramilac naša deželna odbornika ter se moško »odpovedala«. Prišlo je pač že tako daleč, da se je moralo končno vzbuditi v njih malo čuta, da sta res le statista, da nista za drugo tu nego le za sklepčnost soj, da ju ima dr. Pajor naravnost za norca S Saj jih je bil potegnil prav imenitno že dr. Marani pri kosilu v Kr-minu, ko so pregledovali z namestnikom škodo, nastalo po toči. Rekel je proti Klančiču: Ali nt res, kako dobro se razumemo sedaj v deželnem odboru? Od tega še ni tako dolgo -- le par mesecev po tem je prišlo s tom »dobrim razumevanjem« tako daleč, da se je končno uprizorilo nekoliko nedolžne komedijo. Ta komedija no spremeni položaja v deželnem odboru prav nič. Če vstopita nazaj Berbuč in Klančič, aH pa če prideta v deželni odbor dr. Gregorčič in Jakončič, oziroma čo vstopi ta slednji sam, ako ostane Klančič pri odpovedi — vseeno bo tudi zanaproj! Slovenci ne veljamo ni& v deželni hiši, in tega so krivi klerikalci, odi-n o 1 e klerikalci! Poproj je bilo pač marsikaj drugače, in namesto da bi šlo naprej, da bi bilo vedno boljše, je šlo nazaj, nazaj, tako da bo treba velikega dola, kadar se slovenski volilei spametujejo, ter ne izvolijo več farovških kandidatov! Ti farovški poslanci so zakopali veljavo slovenskega imena v deželni hiši, ti so zavozili v velikansko škodo goriških Slovencev, zavozili so tako, da so popolnoma pod potjo. — Iz krize bi bil mogoč dober izhod le ta, da bi se odpovedali vsi odborniki, da, govoriti se da tu — o odstopu cele desetorice! Tako je vse zavoženo, da le resna velika akcija od strani goriških Slovencev more ustaviti pogubonosno politiko klerikalnih nezmožnežev in pro-dancev, ki so se kar na slepo zvezali z Lahi In vlado ter se udali, da so le oni n* površju, da le njim cvenklja po žepu - deželni denar! DOPISI. Iz 60rtce. Ravnokar je izšlo »Poročilo o stanju Ijnd. Šolstva v okraju goriškem za I. 1H04. 11)05." Brošura obsega 92 strani; tvTino je uredil marljivi c. kr. okrajni šol. nadzornik g. Fr. Finšger. Prvi de! obsega kra-jopisno in zgodovinsko sliko Št. Mavra; na 55 straneh je opisal učitelj g. Ant. Kutin kaj zanimivo ta najlepši kraj naše goriške okolice. Opis je vsestranski; natančno je naslikana loga kraja, posamezni deli občine, gorovje in brdje, vodovje; opisane so podnebne in zdravstvene razmere, posebnosti glede zemeljske sestave, rastlinstva in živalstva, položaj tamošnjega kmetijsta in gospodarstva itd. Prezanimive so črtice o značaju in lastnostih domačinov, kakor tudi podatki o starih Segali in navadah, o narodni noši ter o praznih verah, vražah in narodnih pripovedkah. — V zgodovinskem delu smo opazili med drugim zelo znamenit odstavek, naveden doslovno iz neke listine, sestavljene v ltaveni l. 1001., kjer je jasno dokazano, da je bila (Sonca slovenska. Prav zanimivi so tudi podatki o nek-, danjih mogočnih grofih Neuhaus, ki so bili v Št. Mavru. Sploh zve človek iz tega spisa marsikaj zanimivega o naši najbližji okolici. Priporočamo ga v čitanje vsakemu rodoljubu, ki čuti z našim ljudstvom in ga zanima narodna zgodovina. Ta opis je izšel tudi v posebni bro-Šurici in se dobiva pri g. Kutinu v Št. Mavru iztis po 50 h. Spis popolnjujejo štiri slike, ki bi pa morale biti boljše. — Želimo, da bi dobili take opise vseh važnejših krajev naše dežele, ker bi po tej poti najzanesljivejše prišli do zgodovine goriških Slovencev. Taka prizadevanja zaslužijo polno hvalo! Drugi del poročila zavzema jako praktični spis g. naduč. Križmana o zdravljenju jecljavcev. Gotovo je lepo in človekoljubno, da so se začeli zanimati poklicani faktorji za take nenormalno razvite siromake in jim sku- šajo olajšati žalosten položaj. Ni dvoma, da pripomore tudi ta razprava, ki je menda prva te stroke v slov. jeziku, do uspešnejšega postopanja pri poučevanju jecljavcev. — Iz obeh spisov pa razvidimo, da naše učiteljstvo vsestranski napreduje in da je sposobno sodelovati na vseh poljih znanosti in izobrazbe. Po tej poti dalje! Poročilo obsega nadalje Šolska oblastva, osebni stalež vsega učiteljstva v okraju in pregled šolske mladine. V vseh 85 šolskih občinah goriškega okraja je bilo 12.631 šolo-dolžnih otrok, namreč 6.302 dečkov in 0.229 deklic. Od teh jih je obiskovalo pouk 99-1%. Na vseh šolah je bilo 70 učiteljev, 51 učiteljic in 5 pomožnih učiteljev — duhovnikov, to je 132 uč. oseb. Na vsako uČiteh>ko osebo pride povprečno po 97 otrok! Ker so taka šolska poročila zanimiva, pa tudi zelo koristna, posebno čo prinašajo tako spise in razprave kakor zgoraj omenjeno, bi bilo želeti, da bi se začeli tudi v Tolminu kaj gibati; v Sežani pa naj v tem oziru bolj posnemajo Gorico! Iz DOTIlberoa. — Kakor jo slav. občinstvu že znano, priredi društvo »Nuprej" v Dorn-bergu veliko narodno igro „I)es. brat". Kdor se je udeležil predlanskim te velike igre, si želi gotovo videti še enkrat to lepo delo. Ta je gotovo vedel, kolik in kakšen užitek ima ta igra za vsakogar. Resnosti, humorja, žalostim veselja je tu na razpolago vsakomur. Zraven tega se zagotovi tudi slav. občinstvu ugleden red in pa posebno priljubljen prostor na vrtu g. Karla Kerševanija. Za smeh in posebno zabavo pri igri poskrbi znani „Krjayelj" — g. A. Verovšek iz Ljubljane, katerega že občinstvo pobro pozna. Za izvrstno postrežbo preskrbe domberški krčmarji z dobro kapljico in-raznovrstnim pivom. Pri plesu in med veselico bosta svirali sokolska godba iz Prvačine in vojaška godba iz Gorice. Da bo imelo občinstvo boljši odhod, naprosilo se je poseben vlak, katerega vozni red objavimo pravočasno. Da bo ob ugodnem vremenu v Dorn-bergu 3. septembra 1905. res zanimiv praznik za bljižne in daljne sosede, zagotovlja odbor. Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. .Dalje.) ..To ti rečem : če je moja neznanka tako ljubezniva kakor !ppa, ostanem za prvič šest tednov v Uiinu. Kini obožujem l!i- imam od nekdaj močen ukus za starine." ..Samo še jedno srečanje, kakor danes, in še doživim, da {'' vidim člana akademije lepih umetuo.stij ia sturinoslovja.- Gotovo se je nahajal Albert na najboljši poti. premišljevati svoje upravičene zahteve na stolico v akademiji, ko se Jlsto naznani, da je miza pogrnjena. Ker pa ijnbe/en Albertu nikakor ni vzela slasti do jedi. je hitel spremiti tovariša k mizi 111 [»"-tožiti premišljevanje za po kosilu. l'o jedi nnpovejo greta Monte Cristo. Že dva dni ga prijatelja nista videla. Opravek ga je po pripovedi mojstra Pastri-nija poklical v Civlta-Veechia. l'redvčerajšnim so je odpeljal «u pred jedno uro vrnil. Pil je izvnnredno Ijubeznjiv. Kodi si, da Sl- je prevladoval, ali pa se ni nihče dotaknil kričečih strun. *l so se že večkrat glasile v njegovem občevanju, — bil je skoraj kakor drugi ljudje. Ta mož je bil Francu prava uganjka. "r°I ni mogel dvomiti, da ga je mladi popotnik spoznal, in MMiar ni pri drugem sestanku kazala nobena beseda, nobena WG2a v obrazu, da bi se spominjal, da ga je Že kedaj videl. 6 tudi je Franc imel mnogo volje, spomniti ga na njun prejšnji fftenek, ga je vendar zadrževal strah, biti neprijeten človeku, 1 J« njega in njegovega prijatelja obsul z raznovrstnimi uslu-8«"»». Zatajeval se je torej njemu nasproti *;e dalje. . Kfir je grof zvedel, da sta so prijatelja zaman mučila za °zo v gledišču Argentina, je prišel, da jim donese ključ od svoje; to vsaj je bila pretveza njegovega obiska. Franc in Al-! bert sta se malo izgovarjala, ga nista hotela oropati njegovega prostora in kar si takega pri enakih prilikah Še pove; toda grof jima je odgovoril, da bode stala njegova loža v gledišču Argentina, če je ona dva ne rabita, prazna, ker hoče sam poseliti ta večer gledišče Valle. To zatrdilo je pripravilo mladeniča, da sta privolila. Franc s.e je polagoma privadil grofove bledosti, ki ga je spočetkom tako presenetila; ni si mogel pomagati, priznati je moral lepoto te resne antikne glave, koje jedina napaka {aH morda ravno naj\er-ji krasi je bila prav ta bledost. Navdušen pristaš Hy-ronov Franc ni mogel te postave videti, da, niti misliti nanjo, da si ne bi sanjal tega temnega obraza na ramenih Manfreda ali pod klobukom Larovim. Imel je na čelu gubo, ki je. označevala vedno prisotno brhko misel; imel je tiste žareče oči,ki bero na skrajnem dnu duše; imel je tisto ponosno, zasmehu-jočo ustnico, ki daje besedam, ki lete preko nje, tak posoben značaj in učinja. da se iste utisnejo onemu, ki jih posluša, globoko v brce. Grof ni bil več mlad, najmanj štirideset let star, in vendar ni nihfo mogel dvomiti., da mu je mogoče skusiti se v vsakem oziru z najmlajšimi ljudmi. V resnici se je zdelo, kcVor da ima grof po kaki oddaljeni podobnosti s fanatičnimi heroji angleškega pesnika isti dar čarovitosti. Albert je očitno priznal svojo in Franeovo srečo, da je naletel na takega moža. Franc je bil treznejši, vendaj je čutil vpliv, kakor ga vsak izvanredni mož izvaja na svojo okolico. Mislil je na večkrat že omenjeni načrt grofa, da potuje v Patis, in ni dvomil, da bo ondi s svojimi ekscentričuim značajem, svojim karakterističnim obrazom in kolosalnim premoženjem igral veliko ulogo. Vendar si je želel biti iz Parisa od-j šoten, ko bi grof prišel tja. ' Večer je minil, kakor vsi večeri v glediščih v Italiji, ne med slušanjem pevcev, nego s klepetanjem in obiski. Grofica G... je hotela obrniti govorico zopet na grofa, vendar jo je Franc zagotovil, da ji ima povedati nekaj dosti novejšega iujo je seznanil brez ozira na dozdevni odpor prijateljev z največjim dogodkom, ki je tako zavzemal oba mladeniča tri dni sem. Ker podobni ljubezenski dogodki o Italiji niso redki, ni kazala grofica nikake nevernosti, ampak je Albertu želela sreče za začetek ljubezenske spletke, M je obetala tako lep konec. Razdružili so se z obljubo, da se snidejo na plesu vojvode Bracciano, na katerega je bil povabljen cel Rim. Dama z vijoličnim šopkom je držala besedo in ni dala v prihodnjih dveh dneh nikakega življenskega znaka. Slednjič je prišel torek, zadnji in najživabnejši dan karnevala. V torek se odpro gledišča ob desetih zjutraj, kajti od osmih zvečer dalje začne postni čas. Vse, kar se iz pomanjkanja Časa, denarja ali nagnenja ni udeležilo karnevala, se pomeša vsaj v torek v gnečo, se da zapečati od bakauala in pripomore h hrupu in šumu. Od dveh do petih se pridružita sprevodu Franc in Albert in mečeta na naproti prihajajoče vozove in pešce, ki se silijo skozi konje in kolesa, polne pesti konfettijev. Italijani so v tem oziru najizvrstnejši narod. Prazniki so zanje res prazniki. Avtor, ki je šest let, živel v Italyi, se ne spominja, da bi kdaj videl motiti kak praznik s prepirom ali pretepom. Albert se je postavljal v svojem bojazzo-kostumu. Imel je rdeč trak na rami, Čegar konci so segali do kolen, da ga pač ni nihče mogel zameniti s Francom. Ta je odbdržal kmetski Čim pozneje, tem večji hrup; na vseh. teh cestah, na vseh teh vozovih, pri vseh teh oknih niso niti jedna usta nema, niti jedna roka mirna. To,ti je prava človeška nevihta, z gromom 07 Domače in razne nouice. Otvoritev nove trgovine v »Trgovskem Dom«" se je nekoliko zakasnila. To pa vsled del v pro-dajalničnih prostorih, ki še niso vsa dokončana. Otvori pa se nova trgovina Pregrad & Černetič v prvi polovici meseca septembra 1.1. Gospoda Pregrad & Černetič naznanjata, da radi zakasnila in radi velike zaloge blaga bosta prodajala po originalnih tovarniških cenah, ter se priporočata slav. občinstvu za mnogobrojen obisk. Za pisatelja Posavskega je daroval g. Janko Leskovec, pravnik v Škofiji Loki, 2 kroni. demike, abiturijente in druge dijake na Goriškem, da se udeleže v kolikor mogoče velikem številu shoda narodno-rad. djjaštva v Trstu dne 5., 6. in 7. septembra in slavno^nega odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani dne 10. septembra. Udeleženci shoda v Trstu naj se pismeno oglasyo pri akad. fer. društvu „Prosveta" v Ljubljani, katero je prevzelo nalogo, da preskrbi vsem dijakom brezplačna stanovanja. Ker je veliko zanimanje posebno za dijaški shod v Trstu, in ker bo pri istem tudi „Adrija" ofi-cijelno zastopana po svojem govorniku, pričakujemo, da pohiti tudi naše dijaštvo v velikem številu na ta shod. Komur dopuščajo gmotne razmere, združi lahko udeležitev dijaškega shoda s slavnostjo odkritja Prešernovega spomenika. Oboje nudi udeležencem priliko, da se naučijo marsikaj koristnega, in da se seznanijo z dijaki vseh slovenskih pokrajin. — Odbor. Slanost odkritja Prešernovega spomenika. — Na Marijinem trgu se postavita dve tribuni za 250 oseb; od teh se jih rezervuje sto za povabljene goste, ostalih 150 prostorov, pa ostane občinstvu na razpolago in stane vsak prostor deset kron. Vstopnice za tribune se dobivajo od 30 t. m. dalje pri odborovem taj-' niku, mestnem knjigovodji g. Franu Trdini. Slavnosti odkritja Prešernovega spomenika se udeleže, kakor poročajo iz Ljubljane, vsi na Bledu na počitnicah nahajajoči se Busi, med njimi veleučena gg. dr. Vergun in Zabolockij. Spominske kolajne ia Prešerna. — Odbor za postavljenje Prešernovega spomnenika poroča, da se bodo prodajale na dan odkritja Prešernovega spomenika spominske kolajne v korist fondu za spomenik. — Kolajne so jako lično in fino izdelane, ter se bodo dobivale po nizki ceni. — Beligrajski Srbi na Prešernovi slavnosti v Ljubljani. — Beligrajski mestni svet je sklenil, da se odzove povabilu, došlemu iz Ljubljane, ter da bo beligrajska občina zastopana na Prešernovi slavnosti dne 10. septembra po 12 členih, na čelu jim župan Kosta Gladinič. Iz Srbije pride na slavnost v Ljubljano baje mnogo gostov. Vseslovenski legltlmacijskl listek. „v se si o v. leg. list" sta vzeli: društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov flSavatt na Dunaju kot društveno legit. 100 kom., za zimski tečaj, narodna čitalnica v Cerkljah na Gorenjskem pri .veselici dne 30. jul. t. L kot vstopnice 85 kom. P. n. odborom akad. društev javljamo, da je odsek sklenil izdati leg. list s plačilno lestvico na zadnji strani, kakor je navada pri legitim. akad. društev v lažjo kontrolo blagajnikovo. Pojasnilo. Na informativna vprašanja od strani več društev javljamo sledeče: Leg. list ima dva namena a) kot društvena legitimacija in b) kot vstopnica pri različnih narodnih prireditvah, ad a). V več slov. društvih je v rabi društvena legitimacya, veliko narodnih organizacij pa je brez vsake legitimacije. Naš namen je, vpeljatr enoten „vse-slov. leg. list*, za katerega plača član društva 20 vin. v prid družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Kar se tiče menjave leg. lista, je pripuščeno društvom samim; želeti pa bi bilo, da bi se leg. list vsied lažje kontrole v društvu samem menjal vsako leto. Pri prvi izdaji »vseslov. leg, listau dobi družba sv. Cirila in Metoda 40%, pozneje pa 85%, toraj lep in trajen yir, ako slov. društva spoznavajo veliki pomen naše dične šolske družbe, ad b) Drugi stranski naš namen je doseči, da se rabi „vseslov. leg. list" kot vstopnica pri različnih narodnih prireditvah, seveda veljavna samo za takrat. Ker pa prireditelji iščejo že pri vstopnicah dohodkov za pokritje stroškov, bi leg. list kot vstopnica veljal samo 10 vin. in vendar bi pripadlo družbi sv. Cirila in Metoda 6—7 vin. Upamo, da bodo te vrstice zadostovale, sicer je pa odsek drage volje vedno pripravljen vsakemu na zahtevo podati potrebnih pojasnil. — Opozarjamo tudi na reprodukcijo, katero je obljubilo priobčiti slavno uredništvo prvega slov. ilustr. beletrist. lista „Slovan". Uverjeni smo, da bodo vse slov. organizacije — pred vsem pa podružnice sv. Cirila in Metoda — uvaževale veliki pomen „vse-slov. leg. lista", ter se ga prav pridno posluževale. •— Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos. -- Odsek za „vseslov. legit. list". Umrl Je v Dornbergu znani krčmar in posestnik g. Fran Poljšak. Razpis službe otroške vrtnarice. — Na otroškem vrtcu »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" na Savi pri Jesenicah se razpisuje služba druge otroške vrtnarice. Prejemki so: plača letnih 800 kron in prosto stanovanje. Brezkolekovane prošnje naj se vpošljejo najdalje do 8. septembra 1905. pod naslovom »Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Kolesarsko društvo „60rica" naznanja, da napravi v nedeljo 3. septembra t. 1. izlet v Dornberg k veselici društva „Naprej". Odhod, kakor navadno, izpred kavarne Central. Izlet kolesarskega društva »Gorica" k Prešernov! SlaVROSti V LJubljano. — Kol. društvo „Gorica" naznanja, da se udeleži po deputaciji 8 členov Prešernove slavnosti dne 10. septembra t. 1. v Ljubljaui. Deputacija, opravljena v novi društveni obleki, položi venec na spomenik Prešernov. Izleta kolesarskega društva Jorlca" v Čedad seje udeležilo precej členov. S Tolminskega in Kobariškoga se niso mogli udeležiti radi slabega vremena. V Čedadu so si ogledali kolesarji razne znamenitosti. Pri skupnem obedu se je razvila živahna zabava, pri kateri še je čuio tudi slovensko petjr Ob tej priliki se je nabralo 5 K 30 v za društveno blagajno. Izlet v Št. Peter je moral izostati vsled nestalnega vremena. Kolesarji so se vrnili proti večeru v Gorico. Nadvojvoda Jos. Ferdinand v Gradišču oh Soči. — Nadvojvoda Jos. Ferdinand je dospel 27. t. m. s polkom št. 27. v Gradišče ob Soči. Nadvojvodo so pp«iir; vile mestne in druge oblasti. Gradišča je v zastavah. Pozor! — Zveza slovenskih odvetnikov nam piše: Med širšim občinstvom še vedno vrada napačno mnenje, da se s kako pritožbo pri oblasteh več doseže v nemškem, kakor v slovenskem jeziku, ter se vsled tega vlagajo posebno na centralne urade vloge v tujem jeziku. Na ta način sami zapostavljamo svoj jezile in se ni potem čuditi, če nam oblasti večkrat odgovarjajo v nemščini kakor v slovenščini. Vloge na ministerstva se morajo princi-pijelno vlagati v slovenščini. Ministerstvo mora potem samo skrbeti za porabne prevode ter nastaviti vsled tega v svojih uradih slovenščine zmožne uradnike. Občinstvo pa se opozarja, da naj vsako zapostavljanje slovenskega jezika nemudoma prijavi z upošiljatvijo dotičuih uradnih rešitev ter potrebnimi prilogami društvu „Z v e z a slovensih odvetnikov v Ljubljani" ozir. na naslov predsednika dr. Karla Triller-ja, odvetnika v Ljubljani, ki redigira brezplačno vse potrebne pritožbe v čuvanje pravic slovenskega jezika ter jih vlaga v rešitev aa kompetentna mesta. Slovenskim porotnikom. -— Društvo „Zveza slovenskih odvetnikov v Ljubljaui" opozarja s tem vse gospode porotnike, da imajo vsekako pravico zahtevati, da se vrši ceia porotna obravnava izključno le v slovenskem jeziku, da se oddajajo, ker se obtoženec'Slovenec itak le v slovenščini zagovarja, izvidi, mnenja izvedencev itd. le v slovenskem jeziku. Mi sami moramo zahtevati uporabo slovenskega jezika, potem je šele dolžnost sodnije, da tej zahtevi ugodi. Porotniki lahko sami iz svoje srede zahtevajo od predsednikov, da se oddajajo izvidi, mnenja itd. v slovenskem jeziku. Samo po sebi je umljivo, da se zagovornik v vsakem slučaju energičuo pridruži zahtevi porotnikov. Laški in nemški porotniki v Trstu, Gorici, Mariboru in Celju vztrajajo vedno pri tem, da se vrši cela obravnava v lnščini oziroma v nemščini. Zakaj naj ravno mi Slovenii zaostajamo ? V Idrijo je premeščen notar g. Al. Pegan iz Radeč. Glagolska maša v Podgradu — prepovedana, - Povodom slavnosti v Podgradu v Istri pri otvorjenju ^Narodnega Doma" so prosili tržaškega škofa za dovoljenje, da bi se brala slovesna maša v staroslovonskem jeziku. Ali tržaški škof je hitro pokazal svojo veliko ljubezen do Slovencev ter prepovedal tako mašo! Otvoritev »Narodnega doma" v Podgradu v Istri se je izvršila na jako lep, impozanten način. Udeležba je bila ogromna. Bilo je lepo narodno slavlje, za katero imajo mnogo zaslug tamkajšnji akademiki. Slovenske stranke v c. kr. uradih. — Kadar pridejo Slovenci v kak c. kr. urad, se poslužujejo le preradi ali nemščine ali laščine. In tako delajo inteligentni pa tudi navadni ljudje, ne sicer vsi, ali mnogo preveč je takih. To se vidi lahko vsak dan po poštnih uradih, po davkarijah, sodnijah, itd. To je pač popolnoma neumestno. Vsi moramo govoriti po takih uradih le slovenski, kajti ako tega ne storimo, potem dajemo prav vladi, če ne nastavlja slovenskih ali slovenščine zmožnih uradnikov, in tako mi sami otežkočujerno pot v urade Slovencem ! — Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujf i poti! NOVO gasilno društvo. — C. kr. uamest ništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Prostovoljno gasilno društvo" v Kobaridu. Živa zgorela. -— Marija in Jernej Ko*, stanujoča na Travniku št. 5., zadej, sta bila vzela v svoje stanovanje neko 70 letno Ano M. Cvetrežnik iz Avše, bivšo kuharico. V ne neljo sta šla Kosova na sprehod, kakor navadno. Starka je bila sama doma. Ko sta he zvečer vrnila, sta s strahom začutila dim in čuden duh, ki je prihajal iz njunega stanovanja. V sobi, kjer je bivala starka, je bilo polno dima, na tleh pa je gorela starka. Ker je bila nekoliko od kapi zadeta, je padla naj-brže, ko je vstala, s svečo na tla; unela m> ji je obleka, in ker ni bilo nikogar na pomoč, je zgorela na tleh. Truplo so prenesli drugo jutro v mrtvašnico. Podaljšanje brzojavne službe v Komnu. — c. kr. poštni in brzojavni urad v Komnu bo imel v brzojavnem prometu dne 4., 5. in 0. septembra t. 1. poluuočno službo (do juiunoti), dne 7. septembra t. 1. pa polnodnevno službo. Grozna nesreča se je pripetila na železnih« progi med Št. Petrom in Reko. V tretjo ni-vajnico od g t. Petra proti Reki je udarila strela in ubila vso družino, namreč čuvaja. ženo in štiri otroke. Strela je razrila tudi progo pred čuvalnico, kar je osupnilo mimo vozečega strojevodjo, ki je ustavil stroj k stopil v Čuvajnico ter našel ondi grozen pri-' zor. Čeprav je čuvaj izločil telefonski aparat, je vkljub temu udarila strela vanj. OruŠtVO „Ladija" V Devinu priredi v kratkem, kakor je naznanilo, svojo veselico. Veselice _ se udeleži tudi tržaški Sokol. Naprošena (Dalje u prilogi.) —I Franc je stal predaleč, da bi mogel slišati besede, ko .sta: -jih govorila, gotovo pa ni bila njih vsebina sovražna, kajti vi i del je Alberta roko v roki oditi s kmetico. Nekaj časa j i tu fc sledi z očmi, toda na ulici Marcello ju izgubi iz očij. f Naenkrat zadoni zvon, ki daje znamenje koncu karnevala. in kakor začarani ugasnejo v istem trenutku vsi moccoli. Kram se nahaja v najgostejši temi. V istem trenutku je umolknil ves krik, kakor da je uio-L gočni dih, ki je ugasil luči, ublažil tudi hrup. Slišalo >e '}?& samo Še drdranje voz, ki so vozili maske domov. Videlo se ni g nič drugega, kakor skromne luči, ki so bliščale izza oken. f Karneval je bil končan. I krika in točo konfetijev, Šopkov, jajec, oranž in cvetlic. Ob treh naznani hrup pušk, izstreljenih ob istem času na trgu del Popolo in pred benečansko palačo, da pričenja dirka. Dirka in pa nmoccoli" sta jedna glavnih epizod zadnjega karnevalskega dneva. Pri pokanju teh pušk prodro vozovi takoj vrste in zbeže v bližnje stranske ulice. Vse te kretnje se tvorijo vendar s posebno ročnostjo in čudovito hitrostjo, in sicer se ni treba policiji za to prav nič truditi. Včasih se pritisnejo pešci naenkrat na zidovje palač, potem se čuje velik hrup jezdecev in sabeljnih nožnic. Oddelek karabinarjev obhaja vse ulice in trge, da narede dirkačem več prostora. Ko pride ta oddelek karabinarjev k be-nečaasM palači, neznani pok velike množine pušk, da je trg prost. Naenkrat zagledamo med vesoljnim, neskončnim, nezaslišanim kričem, kakor sence sedem ali osem konj, razdraženih vsled krika stotisočev in lučanja železnih kostanjev, potem se sprožijo topovi na angeljskem gradu trikrat po vrsti; to se je zgodilo v naznanilo, da je številka tri zmagala. Takoj se brez nadaljnega znaka spravijo vozovi zopet v tek. Iz vseh ulic prihajajo ka' h- veletoki, ki so bili začasno ustav^eni, nazaj in valovijo tj.* proti korzu. In neizmerni tok dere hitrejše nego prej med svojima granitnima bregovoma. Nova vrsta hrupa in krika se je pridružila dosedanjemu: prodajalci flmoceoli-jev" so dospeli, Moccoli ali moccoletti so voščene luči razne veličine, od voščene sveče do voščenega cvetka. Pri sodelovalcih velike scene, ki zaključuje rimski karneval, vzbujajo dvoje velikih, glavnih prizadevanj: prvič, nažgati lastni maccoletto, drugič upihniti tuje. j Z moccoletti je stvar taka kakor z življenjem; človek! pozna samo eno sredstvo, sejati ga dalje, in to izhaja iz boga; ima pa tisoč Bredstev, uničiti je; pri tem pa mu seveda mora večkrat pomoči hudič. Moccoletto se prižge na način, da se ga približa kakemu I gorečemu predmetu; ali kdo popiše tisoč načinov, ugasiti jih, j velikanske mehove, ogromne gasilke, nadčloveške pahljače V... Vsakdo je torej hitel kupovati moccoli, Franc in Albert tako kot drugi. Noč se je naglo bližala, in pri vriščečem kriku: „ Moccoli!" tisočev prodajalcev so Že začele svetiti se zvezde nad množico. To je bil signal. V desetih minutah so se svetlikali tisoči lučic od benečanske palače do trga del Popolo doli in spet nazaj. Mogel bi se .nazivati praznik begajočih luči. Nihče si ne more predstavljati tega prizora, kdor ga ni užival. Mislite si, da so se vse zvezde snele raz nebo in da se motajo po zemlji v brezumnem plesu; vse to spremljano od glasov, kakor jih ni slišalo uho nikjer na zemljski površini. V tem trenotku ni več razlike med stanovi. Fachino se obesi na princa, princ na transteverinca, transteverinec na meščana. Vsak piha, gasi, nažiga. Če bi se prikazal v takem trenutku stari Eol, bi ga oklicali kraljem moccoli-jev, in Aquila menda njegovim dedičem. Ta nora, plameneča dirka traja približno dve uri; korzo | je razsvetljen kakor o belem dnevu, razločili so se obrazi gledalcev gori v tretje in četrto nadstropje. Vsakih pet minnt pogleda Albert na uro; slednjič kaže sedem. Oba prijatelja se nahajata ravno na ulici dei Pontifici; Albert skoči iz voza z moccoletto/n v roci. Dve trii tri maske se mu hočejo približati, da bi prižgale moccoletto ali pa mu ga iztrgale; kot izurjen boksar pa sune Albert vsakega, da odleti deset korakov daleč, in nadaljuje svojo pot proti cerkvi San Giacomo. Stopnice so bile zs od radovednežev in mask, ki se trudijo, izpihniti drug drugemu luči aH jih iztrgati. Franc zasleduje Alberta z očmi in vidi, ko stopi ta na prvo stopnjico, v istem trenotku v znanem kmet-skem kostumu s šopkom masko, ki stegne roko in mu iztrga moccoletto, ne da bi se on upiral. Katakombe svetega Sebastijana. Franc ni čutil morda v vsem svojem življenju tako !'ilr0 \ menjanega vtisa, tako hitrega prehoda iz veselja v otožno*'-! kakor ta /j »p Bilo je, kakor da seje Rim v magičnem i'fouj nočnega duha izpremeuil v prostran grob. Mesec je imel vziu' šele ob jednajstih, in tako je bila tema šeneprodirnej&i CostM po katerih se je moral peljati mladi mož, so bile torej /avit0( v najgostejšo temo. Sicer pa je bila pot kratka in za deset uu- f nut je obstal voz pred hotelom Londres. i Večerja je bik pripravljena, in ker je rekel Albert, a*l izostane morda več časa, sede Franc brez njega k mizi. Mojster Pastrini, ki ju je običajno obiskal pri jedi, pri"e in vpraša po vzroku Albertove odsotnosti, toda Franc mu *etf samo, da so ga sinoči nekam povabili, kamor je šel. Popoln8 tema, ki je tako hitro sledila sijajni svetlobi, molk, ki j« 8le1 dil hrupu, sta vbudila Francu v duši neke vrste žalost, ki "i bila brez nemira. Med jedjo je bil torej zelo tih, in to W' pozornosti svojega krčmarja, ki pride večkrat vprašat, č« s' jscelenca morebiti česa želi. Priloga „Sim" it. 88. t dne 31. avgusta 1805. bo druga društva, da se čimprej oglasijo za na-stop. ¦— Ker je društo »Ladija" v Devinu vele-važno in zato potrebno podpore, je pričakovati, da se odzove vabilu kar največ društev ter da bo udeležba velika. Stteia UMU vojaka, — V petek popoludne ob 3. uri je na Baču pri Št. Petru na Krasu udarila strela v neko'-:šupown ubila-.velika* Iyana Jugovica 27. domobranskega polka. Ju-govic je ležal v družbi več drugih vojakov v Šupi, a drugemu se ni nobenemu nič zgodilo.' Jugovičevo puško, ki je bila obešena nad njim, je strela vso razbila. ., _^^ Vojaške Mje. — Brigadne vaje trajajo do konca avgusta. Vojaštvo, odišlo iz Gorice, se naboja v krajih: llubije, Sovodnje, Gradišče, Zdravščina, Zagraj itd. Dne 1. septembra se vrnejo v Gorico. Divizijske vaje bodo trajale do 3. sept. Od 4. 7. sept. bodo kornevnje v rajonu med laško mejo in Ajdovščino. Kot druga divizija ima nastopiti hrambo vska divizija, ki pride iz Divače čez Kr . ' goriško ravan. Dovozna cesta na kolodvor na Blanči. skoro se otvori nova železnica, o dovozni cesti iz mesta na kolodvor na Blanči pa ni še hp duha ne sluha. V /adnji seji mestnega sveta so sklenili uložiti protest proti nameravani dovozni cesti, ki bi šla s postaje na Solkansko cesto in po Kurnu, in sicer radi tega, ker železniška uprava še doslej ni odgovorila mestni občini glede dovozne ceste ; mestna občin., pa želi dovozno cesto po poteku Kornu za Hajhovo hišo mimo Holzerjevo tovarne. Izvolili so deputaeijo, ki je šla v Trst k namestniku v tej zadevi. Za popravo kromberškega vodovoda so odobrili v zadnji seji mestnega sveta 5000 K. Ob tej priliki se je zgodilo nekaj nenavadnega. Novi župan je v ostrih besedah grajal postopanje mestnega stavbmskega urada, ki izvršuje taka dela kar tako brez vsakega načrta. —-• Da, da, kar tako brez vsakega načrta je prišla občina že ob tisočake in tisočake! Je pač mnogo gnilega, ne v državi danemarski, ampak na goriškem magistratu! Nepotrjen zakon. V zadnjem zasedanju našega deželnega zbora je bil sprejet zakon, da je smatrati vrabce, kose in še nekatere druge tiče za škodljive poljskim pridelkom, da se jih sme torej svobodno uničevat;, V poljedelskem ministerstvu pa bljejo topla srca za goriške vrabce in kose, usmilili so se jih, in načrt zakona ni dobil najvišjega potrjenja. V Kanalu je v nedeljo grmelo s prižnice; kaplan Pečenko je razlagal poslušalcem o krstu Markičevega deteta iz Itodeža, namesto da bi bil oznanjal besedo božjo. - Baje se je vrtela pridiga v Desklah tudi okoli tega krsta. -Podrobnejša porodila so nam obljubljena. Otvoritev potov na Razor in desetletnica Aljaževega Stolpa. — Dne 13., 14. in lf>. avgusta je priredilo planinsko društvo naznanjam izlet v Triglavsko pogorje, da otvori nova pota na lla- zor in proslavi desetletnico, odkar kraljuje na vrhu Triglava znameniti Aljažev stolp. Prvi dan je bil določen za izlet v Vrata v Aljažev dom. Ker je deževalo na dan pred izletom, je to zadržalo veliko izletnikov, ki so hoteli iti v Vrata. Vendar pa se je zbralo v Aljaževem domu nad 50 oseb. Dne 14. avgusta so se odpravili planinci na Razor. Zbralo se je 15 pravih planinskih „grč", ki so krenili črez * selmf^eT^&Blem^lu Sovatftlriia Kriške pode in odtod mimo spodnjih Kriških jezer na Razor (2001 m). V šestih urah so prispeli od Aljaževega do; a na vrh, kjer so imeli jako lep razgled. Povrnili so se po poti Črez Mlinarico (medPrisojnikom inJlažoroni)v Trento. Tam so je v gostilni »pri Zlatorogu* sestalo še več drugih turistov in domačinov. Gosp. dr. Fran Tominšek, načelnika namestnik, je kot voditelj izlet« proslavil važno novo pot in izrekel posebno zahvalo možem Trentarjem, ki so jo nadelali. Tretji dan so stopili turisti po poti črez Komar na Triglav, kamor so prispeli ob poldvanajstih. Vse je zanimala ta nova pot, ki se je lansko leto otvorila. Zbrali so se pa na Triglavu in potem na Kredarici še tudi drugi izletniki, ki so prišli od različnih strani. Aljažev stolp stoji neomajan, le zastavica nad njim je upognjena. Grajati pa je, da so nepoklicani kulturonosci pomazali stolp s svojimi z debelimi barvami pisanimi imeni; vsled tega se bo moral ves stolp rdeče preslikati. Na Kredarici so se ločile posamezne skupine; večina se je povrnila v Mojstrano skozi Kot, nekaj jih je šlo po Tominšekovi poti v Vrata, nekaj pa skozi Krmo. »Šivilja", — H gospej V. Cazzafura v ulici Morelli je prišla neko čedno oblečena ženska, rekoč, da jo je poslala šiviija po blago za obleko. Gospa jej je dala blago, ali se je nemalo začudila, ko jo prišla kmalu na to prava šivilja po blago. Gospa ima škode Ki K. Ona druga je bila izvedela, da ima oddati g. C. blago za obleko, pa je porabila to priliko za goljufijo. Dninarji in vozniki pretijo s štrajkom. ¦— Dninarji in vozniki v Gorici so predložili svojim gospodarjem spomenico, v kateri zahtevajo zvišanj« plačil? ter skrajšanje delavnega časa. Gospodarji molčijo na spomenico, le špediterji so se oglasili. Imeli so zborovanje, na katerem so naznanili, da so pripravljeni ozirati se na njihove zahteve, kakorhitro napravijo svoje društvo, s katerim se točno določi plačilo in delavni čas. Ponesrečil je na Triglavskem pogorju kanonik Wolf iz Gorice. Ko se je vračal z vrha v spremstvu župnika Kraglja iz Podbrda, je v pomenku zdrknilo Kraglju v ovinku pod malim Triglavom. Izpabnil si je roko ter se pobil. Šla sta naprej. Blizu Srcdnjevasi se je pa kanonik spodtaknil ob palico ter padel in se pobil po glavi in obrazu. Hudih posledic ni. Monsignor Wolf ima 70 let. Gad je lipičil kmetico Angelo G ulic v Xo-I privi na Krasil. Prepeljali so jo v Trst v bolnišnico. Izpred SOdnlje. — 191etni Josip Furlan iz Terza je ukradel iz stanovanja Jos. Faccia 4 K 70 v, iz stanovanja D. Trevisana pa 42 K. Ker je bil radi tatvine že kaznovan, je bil obsojen sedaj na 7 mesecev težke ječe s postom vsak mesec. opijanil se ffi bil 25 letni delavec Anton Rutar s Tolminskega, potem pa je zlezel na voz, in po zaboju plesal. Ali kmalu, je izgubil ravnotežje ter je padel, zaboj pa nanj. Ker si je polomil nekaj reber, so ga prenesli k usmiljenim bratom. Internacijonalizent pri Lahih. — Laški kolesarji so bili napravili pred časom dirko v Gorici, pred kratkim je bila dirka v Gradišču ob Soči, in sicer so vselej naznanjali interna-eijonalno dirko. Internacijonalno pa je pri Lahih to, če se zbere nekaj Lahov izAvstrije in nekaj iz Italije. V Gorici niso pustili dirkati priglašenim Slovencem, sploh niso vabili nikakega drugega društva nego le laška — potem pa strašijo svet z ,,internacijonalno" dirko. Zadnjič v Gradišču se je bil zopet oglasil neki slovenski kolesar, kateremu pa so Šele po dolgih debatah dovolili, da seje smel udežiti dirkanja. Radi ene krone. — 27 letni delavec N. Gridele iz laškega Vidma je šel prosit svojega delovodjo za eno krono predplačila. Ali delovodja mu je prisolil zaušnico, da je zadel z glavo v šipo ter jo razbil. Pri tem si je pri-zadjal na glavi dve rani. Delavec je naznanil prijaznega delovodjo sodniji. Aretirali SO li» letno deklo Marijo Rutar, ker je hodih. ,.> Gorici, brez službe in brez stanovanja, z mmdeniči ter živi tako življenje, kakoršno je v nasprotju s paragrafi. Prav po tolovajsko so napadli v »Prismo- jeneu" dva fanta iz Kostanjevice na Krasu. — Spodtikajo se zlasti ob C. G. ter ga imenujejo debeloglavega, hoteč ga tako izpostaviti javnemu zasmehu. To jo že stara navada klerikalnih časnikarskih tolovajov, da iščejo na človeku kako napako ali kaj takega ter ga potem smešijo v javnosti. Lažejo tudi, da je prišel z orožnikom v neljubo dotiko. — Mi rečemo na to le, da naj si nikar nikdo no jemlje k srcu tega, če ga napade tako ničvreden list, kakor je »Prismojenec", za to, kar piše kak posvečen bandit, se ni treba zmeniti. Povedo pa lahko prav občutno svojemu g. mmcu v Kostanjevici, kar mu gre glede na dopis o kostanjeviški »aferi" v »Prisnio-jencu" ! Pritrkavali so v Kostanjevici na Krasu na predvečer cesarjevega rojstnega dne. Pa ne morda radi cesarja, ki jim je bil poslal podporo za pogorela poslopja, ampak pritrkavali so onim 4 napadalcem ob »katoliški" veselici, ker so bili izpuščeni iz zapora v Komnu ter so se vračali domov. Ko so jih zagledali, so jim mahali z belimi robei v pozdrav. — Torej tudi cerkveni zvonovi so bili v službi tolovaj-stva! Cesarjevega rojstnega dne niso hoteli nič poznati, dasi drugače vedno kričijo: Vse za vero, dom, cesarja! — Ali so hoteli tako pokazati, da jim ni prav, ker so bili zaprli one 4 hrabre člane »izobraževalnega društva"? Mrk SOlnca. — Danes mrkne solnce. Mrk se bo videl nopolnoma, na črti Kanada — južna Arabija, pa tudi na Španskem, v Algiru in Egiptu.^Ker se suče mesec okoli zemlje od zapada proti vztoku, se prikaže najprvo delni mrk, in to ob 11'40 dop. Ob 4-40 pop. preneha mrknenje. Popolni mrk bo trajal na Španskem in v Algiru 3—4 minute. Solnce bo popolnoma Črno, in tema bo na zemlji. Moglo se bo okoli sdlnca videti zvezde. Največ mrka se bo videlo pri nas okoli 2-30 pop. Da se dobro jidi, treba djati pred oko ali črno iteHo ali panaj se navadno steklo počrni nad gorečo svečo. Pri nas se bo videl mrk v času od 1.—3. pop. Poveljnik 3. VOJa, pl. Succovaty, je prišel včeraj v Gorico, da se udeleži velikih manevrov. „UECQ" zavija, ko trdi, da je popravila tisto po »Piccolu" doslovno prepisano vest o »umoru" na Kostanjevici v »Popolo", češ, da sta oba lista en in isti list. Mi dobro vemo, v kaki zvezi stoji »Popolo" z „L'Ecott, ali dejstvo le ostane, da „L'Eco" ni popravila one »senzacijonalne" vesti. Da rabimo primero: Če imamo mi kaj popraviti v »Soči«, ne bomo popravljali v »Primorcu" — in vendar je razmerje listov isto kakor pri „L'Eco" in »Popolo". — Ostane torej istina, da „L'Eco" še vedno trdi, da je bil v Kostanjevici od Slovencev ubit tržaški vojak-prostovoljee, — AH res ne mislijo popraviti tega sveti možje krog L'Eco" ? Ali mislrjo še naprej lagati? Toča je pobila sinoči po vaseh: Št. An-drež, Sovodnje, Rupa, Peč, Miren, Bilje, Vrtojba, Št. Peter itn. ter napravila veliko škodo. Zlasti huda je bila med Vrtojbo inBi-Ijami. Toča je bila precej debela. Umrl jI včeraj v 80. letu svoje starosti upokojeni računski nadsvetnik gozdarskega in domenskega urada v Gorici Franc Gridl. Torej niti besedice! - Niti jedne besedice se ni zdelo vredno „Gorici" spregovoriti o slovenski mestni šoli v Gorici glede na nasvet »Šolnika" v ,,Ed.", dasi je naše šolsko vprašanje menda vendar tako, da se mera kaj storiti, da se spravi v pravi tir. Molk y »Gorici" nam le potrjuje dejstvo, da klerikalci ne izpuste iz rok »Šol. doma", kakoršen je, na noben način. Odkar ga smatrajo za svojo politično postojanko, so vrgli proč od sebe vsak boj za slovensko mestno šolo v Gorici. Za politično postojanko pa ga smatrajo, odkar so zvezani s Pajerjem; od takrat se ne smejo več boriti za slovenstvo v Gorici; imajo vezane roke. To se vidi v opustitvi boja za slovensko šolo, pa tudi v tem, kako so nasprotni napredku slovenske trgovine! Franc je sklenil čakati na Alberta kakor mogoče dolgo. Zato naroči voz šele ob jednajstih in prosi mojstra Pastrinija, naj ga obvesti takoj, če pride Albert v hotel, in naj bode to kadarkoli. Objednajsuh Alberta še ni bilo. Franc se torej obleče in odpelje, obvestivši krčniarja, da prebije noč pri vojvodi Braccianu. Hiša vojvode Bracdana je bila jedna najprijaznejših v Rimu. Njegova soproga, jedna zadnjih potomk iz rodu Colonna, je pogoščala goste na najljubeznivejši način, in zato so bile zabave, ki jih je prirejala, znane po celi Evropi. Franc in Albert sta imela lo blizu ulice Marcello." Francu strese mraz mozeg in kosti, ko vidi, da se misli vojvodove in grofičino tako popolnoma strinjajo z njegovim lastnim strahom. »Tudi sem povedal v hotelu, da imam čast, prebiti noč pri vas, gospod vojvoda,'' pravi, »in kadar se vrne, me takoj obvestijo." »Glejte," pravi vojvoda, »zdi se mi, da je tu jeden mojih ljudij, ki vas išče." Vojvoda se ni motil. Ko sluga zagleda Eranca, se mu približa in pravi: »Ekscelenca, lastnik hotela Londres vam javlja, da vas čaka pri njem mož, ki vam ima izročiti pismo grofa Morcerfa." »Pismo grofa Morcerfa?" vsklikne Franc. ,,Da." »Iu kakšen je ta mož?" »Ne vem." »Zakaj mi ni prinesel pisma semkaj?" »Tega mi ni povedal." „0 moj Bog," pravi grofica Francu, »hitite l Ubogi mladenič I Najbrže se mu je zgodila kaka nesreča." „Že grem," odvrne Franc. »Ali se vrnete, da poveste, kaj se je zgodilo?" vpraša grofica. »Da, če stvar ni preveč nevarna, kajti v tem slučaju ne vem, kaj se zgodi z menoj samim." »Vsekakor bodite previdni," pravi grofica. „0, bodite brez skrbij 1" Franc je vzel svoj klobuk in odšel brzih korakov. Vozniku je naroČil, naj pride ponj Šele ob dveh. Toda k sreči je bila palača Bracciano, katere jedna stran je obrnena na korzo in druga na trg svetih apostolov, oddaljena od hotela Londres komaj deset minut. Ko se približa Franc hotelu, zagleda sredi ceste moža in zasluti takoj, da je to Albertov sel. Bilje ogrneu z dolgim in širokim plaščem. Franc krene proti njemu, toda v veliko njegovo začudenje ga mož nagovori prvi. »Kaj želite od mene, Ekscelenca?" mu pravi in stopi korak nazaj kakor mož, ki hoče biti oprezen. »Ali mi ne prinašate vi pisma od grofa Alberta Morcerfa?" vpraša Franc. »Ali ste nastanjeni v hotelu mojstra Pastrinija, Ekscelenca?" »Da." »AH ste sopotnik gospoda grofa?" »Da." »Kako se imenuje, Vaša Ekscelenca?" »Baron Franc d'Epinay." »Torej je to pismo naslovljeno ha vas, Ekscelenca." »Ali moram nanj odgovoriti?" »Da, gospod grof ysaj upa, da storite tako." flTorej pojdite z menoj, da napišem odgovor." »Počakam vas raje tu zunaj," pravi sel smeje\ »Zakaj?« »To bode Ekscelenci razumljivo, fie prečitate pismo." »Torej vas najdem tukaj?" »»Gotovo.'' Slovenci, le pridno jim torej podpirajte s prispevki p o 1 i t i 6 n e postojanke, katere grdo izrabljajo! 1 GojaŠki mladenič! priredijo veliki javni ples v nedeljo dne 3. septembra, pri katerem svira oddelek prvaške godbe. Tojna mefl Rusi in Japonci. Izkušnja uči, „Morning Post" javlja, da bodo na podlagi izkušenj v rnsko-japonski vojski v Ameriki iz torpedovk vse nadmorske torpede razun enega, ki bo služil za vaje. Kako gospodarijo Japonci na Koreji ___1^^__^_ p-^^, f|,ski listi tSenr došli Korejci tožijo, kako grozno ravnajo ž njimi Japonci. Vedno izražajo željo, da bi bili rešeni te nadoblasti. Japonci pobesijo vse Korejce, ki simpatizujejo z Rusi, kot ruske ogleduhe. Japonski fojne ladije ob sibirski obali. „Petrogr. brzojavna agentura" poroča iz Godsiadana od 26. t. m/. Dne 23. in 24. avgusta sta dve ali tri japonske torpedovke obstreljevale predgorje Lazarev, v čegar bližini so se pojavile neke sumljive ladije. Pričakovati je, da Japonci poskusijo izkrcati se na obali tartarskega zaliva. Mirovna pogajanja. Kakor poročajo BMatinu" iz Ports-moutha, je odgovor, ki je dospel iz Ps-trograda na kompromisni predlog, poverjen ter dopušča odprto pot za nadaljna pogajanja. Witte je pa izjavil, da ni prejel ni-kakih novih navodil in ne veruje, da se konferenca zopet odgodi. Profesor Martens je nekemu poročevalcu: izjavil, da je sklep miru le tedaj možen, ako popusti Japonska v znanih dveh točkah. „Timesutt poročajo iz Portsmoutha: V nekam pismu, naslovljenem na neko uradno roško osebo, je Roosevelt izjavil, da ne sme Bnvija pozabiti, da je bila poražena, in da za-služuje Japonska za svoje izgube kako odškodnino. Predsednik je nadalje izrazil svoje mnenje, da ne more to, kar je ruska vlada privolila, zadovoljiti Japonske; zato misli, da bi Rusija morala vsprejeti poravnavo, ponujeno jej od Japonske. Pismo predsednikovo je imelo ravno nasproten učinek, kakor ga je isti pričakoval. Govori se z ozirom na pismo, da se je predsednik postavil na stran Japoncev. Pismo so brzojavnim potom odposlali v Petro-grad, kjer je provzročilo enak učinek. Odgovor, odposlan Rooseveltu, spodbija trditev, češ, da je bila Rusija poražena ter naglasa, da so Rusi dovolili, kar je bilo le možno. Glasom poročil, dospelih iz Petrograda, znaša svota, M jo Japonci zahtevajo za odkup severnega dela otoka Sahalina, 1200 milijonov jenov, to je nad tri miljarde frankov. Govori so, da se Witte silno trudi, da bi prišlo z Japonci do kakega sporazuma glede otoka Sahalina. Mir je baje že sklenjena stvar in premirje se ima podpisati vsak hip. V „Aurori" poživlja Clemenceau predsednika Loubeta, naj se pridruži prizadevanju Roosevelta, da pride do miru med Rusijo in Japonsko. Kar je Francija dosedaj storila v tej zadevi, ni dovolj. Prizadevanja Rouvierja in francoskega poslanika v Petrogradu je smatrati, da so ponesrečila. Loubet ima torej priliko, da dostojno zaključi svoje predsedstvo. Kakor je „Matin" zvedel iz Portsmoutha, je Takahira izjavil, da Japonska ne namerava staviti nikakega novega predloga. Ko-mura je predlagal, da se seja odgodi, da ne pride prenaglo do zaključka konference in da se s tem ne žali občutljivost Roosevelta, ko-nečnorda se da Rusom poslednji rokr da od-jenjajo. Takahira je rekel na nekem razgovoru, da se Japonska čuti obvezano iz spoštovanja pred Rooseveltom, da se prenaglo ne prelomi mirovnih pogajanj. Takahiraje dostavil, da je položaj skoraj obupen. Kakor se sliši, so se pooblaščenci zedinili v tem, da se nima vršiti seja, dokler ne pride japonski odgovor na izjavo, ki se ima smatrati kakor ruski ultima-tum. Seja se torej ne bo vršila pred sredo ali Četrtkom. Govorica, češ, da je Roosevelt zopet skušal uplivati na japonskega cesarja, se trdovratno vzdržuje. „New Yorker Tribune" zago-tovlja z odločnostjo, da je predsednik res to storil. Govorilo se je, da so Japonci pripravljeni znižati vojno odškodnino na 40 do r>0 milijonov: a Witte noče o tem ni slišati. Rusija noče plačati drugega nego stroške za vzdrževanje ujetnikov in ranjencev, to je približno 14 milijonov funtov šterlingov.- Mir — zagotovljen. Poroča se iz Portsmoutha, da v konfe renči 29. t. m. seje doseglo popolno sporazumljenje v vseh vprašanjih. Sedaj sestavijo besedilo mirovne pogodbe. Japonci so odnehali, kar j e bilo le mogoče. Razgled po svetu. Cesar na južnem Tirolskem. — Cesar je dospel 27. t. m. v Bolcan. Mesto je bilo okrašeno. Prebivalstvo je cesarja sprejelo navdušeno. Potem je šel cesar v Mendel, od tam v Romeno, kjer so ga pričakovali nadvojvode in drugi višji častniki, med tem generalni lajt-nant Biserti, poslan od laškega kralja pozdravit cesarja. Cesar se udeležuje manevrov. Prebivalstvo ga povsodi živo pozdravlja. Kriza na Ogrskem. — 26. t. m. se je vršil ministrski svet, ki je trajal več ur ter se ba-vil z zadnjim kronskim svetom v Išlu. Skle- nilo se je baje, da se vlada nikjer ne približa opoziciji, temuč čaka, da se koalicija njej približa. — Z druge strani pa se poroča, da je cesai sprejel bivšega finančnega ministra Lu-kaesa le zategadelj v avdijenci, da mu je poveril, naj se začne prihodnji mesec pogajati s koalicijo po kraljevem naročilu in preko vlade. V RWI so imeli Lahi shod glede vseučilišča. Izrekli so se za Trst. Na tem shodu so izrekli nezaupnico predsedniku laškega parlamentarnega kluba baronu Malfattiju. Ali naj se opraviči pred svojimi volilci ali pa naj odstopi. Že na shodu v Trstu je predla trda Malfattiju, ali tam je dobil zaupnico, doma pa nezaupnico. Shod narodno-radikalnep dijaštva v Trstu. — V odseku za dijaško izobrazbo, ki bo zboroval 7. septembra, bodo naslednja predavanja : 1. Življenje slovenskega dijaka, predava phil. Pavel Grošelj; 2. srednješolsko vprašanje, phil. Andrej Ipavic; 3. Vseučiliščna mesta slov. dijakov: a) Dunaj vet. Adolf Ribnikar, b) Praga — iur. Arnošt Rekar, c) Gradec — iur. Janko Prekoršek"; 4. Naloge slov. aka-demičnih društev — phil. Albert Kramer. Oprostili S3 pred ljubljansko poroto deto-morilko Jurjavčič. Na vprašanje, če jo izvršila detomor v stanju duševne nezmožnosti, so odgovorili porotniki z da, da kar je sledila oprovstitev. Železnica na Mont Blanc. — Glavni svet Sfcvojskega okraja je odobil napravo železnice na Mont Blanc po načrtu inženirja Duchortala. Da bodo imeli izletniki med vožjo prost razgled, ne pojde železnica nikjer pod zemljo, temveč se bo ves čas vzpenjala po skalah. Telesno kazen uvedejo na Danskem za moške od 18. do 55. leta, ki bodo surovo postopali s slabotnimi. Množili so se slučaji, da so su-roveži pretepali ženske in slabe moške. Določila o telesni kazni ostanejo v veljavi šest let. — V Vatikanu bodo telovadili. — v Italiji imajo tudi katoliška telovadna društva (Soc. giu-nastiche catt. ituliane.} Te se snidejo v Vatikanu, kjer priredijo telovadbo v pokriti ja-halnici papeževih straž. H končnim vajam pride tudi papež ogledat si »katoliško telovadce". Neverjetna predrznost 10-letnega dečka. — v nedeljo ob 10.42 je odšel iz Trsta tovorni vlak št. 133. proti Ljubljani. Med potjo so zapazili, da se nahaja na nekem vozu neki deček, katerega so prijeli v Nabrežini. Posta-jenačelnik v Nabrežini je izpraševal dečka, kako se piše, zakaj je Šel na vlak itd. Deček je rekel, da je hotel iti v Celovec k svojemu stricu, da je sin nekega finančnega stražnika ter da je ušel, ker mati ž njim ravna grdo. Na vprašanje, koliko je star, ; povedal, da ima 9 let 10 mesecev. Postajenačelnik ga je oddal finančnemu respicijentu, češ, da tako najlažje pride zopet domov. Respicijentu je rekel, da je sin stražnika Eichkoferja, kar pa ni res, ker Eichkofer ni poročen. Na postaji je rekel, da se imenuje Ivan Blažovnik. Govoril je še druge neresnice. Pustili so ga na vrtu med drugimi otroki, odkoder je pa izginil. Respicijcnt Šraml ga je našel v nekem vinogradu ter poljal zopet domov. Drugo jutro je bil izginil zopet, pa so ga zopet našli. Nato so ga peljali v Trst. V Rojanu prebiva šivilja Blažovnik, ki je povedala, da je deček njen sin ter da je sedaj še 27 krat v 14 mesecih • u tekel od h:Se. Stroj za pecivo. — Iz Pittsburga v Ameriki poročajo. Neki Pittsburžan prične peči pecivo pod imenom „pie" s hitrostjo po 40 piejev v jednej minuti, oziroma 24.000 piejev vsakih deset ur. Omenjeni umetnik je pek in je izumil stroj, kateri bode opravljal vse delo. Stroj bode mogoče opravljati s tremi delavci) kateri bodo izdelali toliko peciva, kakor sedaj 100 pekov. V stroju je dolga tako zvana brezkončna veriga, katere deli imajo obliko piejev. Na jednem koncu verige bode stal jeden delavec, kateri bode napolnjeval dele verige z testom, na kar odidejo napolnjeni deli skozi peč in na drugem delu peči pride pecivo pečeno na dan. Pomnožltev ameriške vojske. — »Laffanov biro" poroča iz Washingtona: Vojno minister-stvo namerava predložiti kongresu predlog, da se redna armada poviša na 250.000 mož. Doslej je število vojske v vojnem Času znašalo 100.000, v miru pa 00.000 mož. Električna železnica Matulje-Lovran. — Proga Matulje-Opatija-Lovran bo dolga 13 kilometrov; ako bo vsak kilometer stal 00.000 kron, bo znašal strošek za vso železnico 720.000 kron, dočim bo tovarna za nabavo električne energije stala 400.000 kron. Gradnjo železnice prevzame neko puljsko društvo. SVOJO ženo Je ustrelil pri Sv. Antonu v Slov. goricah na Štajerskem Franc Plohi iz Gabernika. Franc Plohi se je oženil pred poldrugim letu;n, a je vedno grozil svoji ženi, da jo ustreli. Raditega se je njegova žena Eva preselila k svoji materi. Ko sta v nedeljo šli z materjo k maši, je čakal Plohi v gozdu in ustrelil petkrat na svojo ženo, povspel se potem na kolo hi se odpeljal. Morilca so v Gradcu aretirali. Veliko detravdacijO so razkrili v Parizu. — Neki knjigovodja, ki se je izdajal za barona Gravala, je neko banko ogoljufal od leta 1895. za več milijonov frankov. V zdraviŠSu Solka V Bukovini je padel z avtomobila dvorni svetnik v poljedelskem ministrstvu Friderik pl. Wazl ter je kmalu nato umrl. Draginja mesa v Nemčiji. — Razna mesta v Nemčiji pošiljajo k državnemu kancelarju de-putacije s prošnjo, naj se dovoli prosti uvoz živine, kr- je draginja mesa strašna, že splošno neznosna. Franc odide v k tel; na stopnicah sreča mojstra Pa-strinija. /Torej?" vpraša ta. ,,Torej kaj?" odvrne Franc. »Ali ste videli moža, ki ga je poslal k vam grof Morcerf?" „ Videl sem ga," odvrne Franc, „in dobil od njega to pismo. Prosim vas, da mi preskrbite luč." Krčmar ukaže slugi, naj Francu posveti. Mlademu možu se je zdel krčmar zelo vznemirjen, in zato je želel tem bolj, da čim prej prečita Albertovo pismo. Takoj stopi torej k luči in razgane papir. Pismo je bilo pisano od Albertove roke in naslovljeno nanj. Franc ga prečita dvakrat, kajti tako malo je bil pripravljen na to, kar je bilo v njem. Glasilo pa je: »Ljubi prijatelj! Takoj ko dobiš v roko te vrste, vzemi iz moje listnice, katero najdeš v pisalni mizi, moje kreditno pismo, in če ne bode zadostovalo moje, mu prideni še svoje. Nato odhiti k Torioniu in si daj takoj izplačati štiri tisoč piastrov, katere izroči selu, M ti prinese to pismo. Silne važnosti je, da dobim to svoto nemudoma. »Več mi ni treba govoriti, ker se zanašam na te kakor se ti lahko zanašaš na me. „P. S. I Beliewe non to italian bandetti.*) „Tvoj prijatelj Albert de Morcerf." Pod temi vrstami go stale, napisane od tuje roke, sledeče italijanske besede: „Se alle sei della mattina le quattro mile piastre non sono nelle mie mani, alle sette il conte Alberto avra cessato di vivere.**) __________ «,Luigi Vampa." *) Zdaj verujem na italijanske bandite. **) če ob šestih zjutraj ni v mojih rokah Štiri tisoč piastrov, preneha grof Albert ob sedmih živeti. Te besede in podpis pojasnijo Francu vse, in zdaj tudi razume, zakaj se je sel branil it;. ž njim; cesta se mu je zdela varnejša kakor Francova soba. Albert je prifc«! v pest stevnemu poglavarju banditov, o katerem ni hotel verjeti, da živi. Franc ni smel izgubljati časa. Takoj pohLl k pisalni mizi, jo odpre ter najde listnico in v nji kredituo pismo. Glasilo se je v celem na šest tisoč piastrov, toda od teh si jih je dal Franc že tritisoč izplačati. Franc sploh ni imel kreditnega pisma pri roki. Ker je prebival v Fiorenci in je prišel v Rim samo za osem do šti 'najst dnij, je vzel s seboj samo sto louisdorov, od katerih jih je imel še petdeset. Do zahtevane svote je manjkilo torej še sedem do osemsto piastrov. V tem slučaju je Franc lahko računal na uslužnost tvrdke Torlonia. j Baš hoče oditi, ne da bi izgubljal le trenotek, v palačo Bracciano, ko se mu porodi v glavi krasna misel. Spomni se grofa Monte Cristo. Takoj da poklicati krčmarja in ga vpraša, če meni, da je grof doma." „Da, Ekscelenca, pravkar je prišel domov." »Ali je že legel spat ?" „ Mislim, da ne." „Torej vas prosim, da pozvonite vi sami pri njegovih vratih ter ga vprašate, če mi dovoli, da pridem za trenotek k Mojster Pastrini odide brzih korakov, da izvrši naročilo; čez pet minut se vrne. „Grof vas pričakuje, Ekscelenca," pravi. Franc odhiti čez hodnik ter najde grofa v majhnem kabinetu, ki ga še ni poznal in v katerem so ob vseh stenah stali divani. Grof mu pride naproti. „Ej, kakšen dober veter pa vas je prignal k meni ob tej uri?" vpraša. „Ali hočete biti morda tako prijazni in večerjati z menoj ? Za Boga, to bi bilo od vas zelo ljubeznivo." BNe, govoriti mi je z vami v zelo važni zadevi." „V važni zadevi 1" pravi grof in pogleda Franca z zvedavim pogledom, ki mu je billaaten. ,,In kakšna je ta zadeva?" „AH sva sama?" Grof gre pogledat skozi vrata in se vrne. „ Čisto sama," pravi. Franc mu pokaže Albertovo pismo. „Čitajte!" pravi. Grof prečita pismo. „Afl, ah!u pravi. „Ali ste atali pripisek ?" „Da." pravi grof: „Se alle sei della mattina le quattro mile piastre non sono nelle mie mani, alle sette il conte Alberto avia cessato de vivere." „Luigi Vampa". „Kaj pravite k temu?" vpraša Franc. „Ali imate zahtevano svoto?" „Da, razun osemsto piastrov." Grof gre k svojemu sekretarju, ga odpre ter potegne h njega predal, napolnen z zlatom. „Upam," pravi Francu, „da mi ne izkažete nezaupanja s tem, da bi se obrnili na koga dragega kakor na me." „Baš nasprotno vidite, da prihajam naravnost k vam, odvrne Franc. „In hvala vam za to. Vzemite!" Pri tem pokaže na predal, poln zlata. »Ali je sploh treba poslati Luigiju Vampi to svoto," vpraša mladi mož in se zvedavo ozre v grofa. „ Vraga", pravi ta, »prepričajte se sami. »Pripisek je jasen in odločen." „ Mislil bi, da vi lahko najdete sredstvo, ki napravi celo stvar zelo priprosto," odvrne Franc. „In katero ?'* vpraša grof začudeno. »Midva bi Šla na primer lahko k Luigiju Vampi, '.: prepričan sem, da bi dosegla Albertovo osvobojenje." (Dalje pride.) Poletne neuarnosti. Poletje je za večino človeštva najlepši letni čas. Ono prinaša naravne dobrote v obilni meri ter nebrojnim masam delavnega ljudstva dneve počitka in dopusta. Jako nestrpno pričakuje te dneve duševno izmučen človek, uradnik, učitelj, ko lahko zapusti zaduhle sobe ter.izleti v kraeno naravo, v gozdove, na hribe, kjer ši okrepi telo in dušo ter nabere novih močij za prihodnje naporno delo. Posebno za mlajšo polovico človeštva je poletje velike važnosti. Ven iz šolskih prostorov, preč s knjigami, prostost! Kako veselje zavlada med mladino, ko se konča šolsko leto ter pričnejo počitnice. Kako blagodejno vpliva ta odmor na otroški organizem. Bleda lica spet rudcčijo, mlada prsB se širijo ter mladi udje dobivajo nove moči ter z veseljem do učenja gre mlad učenec po končanih počitnicah spet v šolo. Toda mnogo nevarnosti prinaša tudi letni čas seboj, bolezni, posebno pri otrocih v nežni mladosti. Na stotine cvetočih otrok pomrje vsako poletje na griži. Najbolje sredstvo proti tej bolezni je umna vzgoja dojenčka, katero se doseže najprej z mlekom v katerem je Kufekejeva moka. Kufe-kejevamoka deluje, da je mleko lahko prebavno, ter odstranja vsako kal želodčnih bolezni. Sploh deluje Kufekejeva moka radi svojih re-ddnih snovij na cel organizem, želodec in črevje vspešno proti vsaki bolezni. Griža napada otroke radi površne vzgoje. Matere naj tega migljaja ne prezrejo. Obrtni Odsek. — V seji 25. t. m. se je razpravljalo o bolniških, blagajnah;. Vladni., za-J stopnik dr. Muller je izjavil, da vlada vstraja pri zahtevi, da zavarovalne prispevke v celoti plačujejo delodajalci. Sprejeli so se paragrafi v tem zmislu, da morajo za obrtne vajence v bolniSko blagajno plačevati zadružni člani (delodajalci), od pomočnikov pa se ne sme' pobi"-* rati nad B% prispevka. Noii poveljnik pristanišča i- Fulju. — Admiral Fran baron Minutillo, poveljnik pristanišča v Palju, je bil na lastno prošnjo umirovljen ter mu je bil o tej priliki podeljen red železne krone I. razreda z vojno dekoracijo tretjega reda. Njegovim naslednikom je imenovan kon-treadmiral Julij Ripper. Babico Heleno Trem i Trstu so zaprli, ker je pomagala šivilji 22 letni Juliji Manzufia do prezgodnjega poroda. Ljubček Manzuffe je dal tej 100• K, s temi je Sla k babici, katera ji je pomagala" ne le, kakor povedano, ampak tudi do smrti, kajti šivilja je kmalu na to umrla. Ljubfika in babico so zaprli. Ruski mornarji pred sodnijo. — v libavi je stalo 2G. t. m. pred sodnijo 139 mornarjev. Obtoženi so bili punta na vojni ladiji, Obsojenih na smrt je bilo K, ali se jim je kazen spremenila v 15 letno prisilno delo. Drugi ko obsojeni na prisilno delo za dobo 2 do 10 let. 77 pa je popolnoma oproščenih. | Polnoletnost srbskega prestonaslednlka. — Srbski prestolonaslednik se proglasi polnoletnim, in sicer se to zgodi z velikimi slavnostmi, ki so proračunjene na 3 dni. Ločitev Norveške od Švedske, — Za obravnavo med Norveško in Švedsko sta že obe državi imenovali delegate večinoma ministre in predsednike zbornic. Prva seja bo 31. t. m. v Karlstadtu. Alo se proglasi Norveška za republiko, postane njen predsednik najbrže dosedanji ministrski predsednik Mihclscn, ki je pravi vodja vsega gibanja. Nesreča vsled avtomobila. Blizu Velikovca s«) se splaSili konji posestniku Francu Trabe-8ingerja vsled avtomobila. Trnbesiugor je padel ¦/, voza in mu je konj zdrobil črepinjo, da je par mint pozneje umrl. Ri»8l(e grobove so našli pri zidanju nove ceste od Pomera v Preinouturo v Istri. Doslej so našli štiri, v katerih so bile znamenite stvari za raziskavanje rimskih izkopin. Za SpiOŠnO volilno pravico se vršijo na Ogr-sem pogosti shodi. V nedeljo je bilo 50 shodov, na katerih so zahtevali splošno tajno in . jednako volilno pravico. Za »Narodno šolo" v Rožu na Koroškem je hiio darovanih doslej 10000 kron. Od teh je dala Koroška sama 8809 kroni Shod laških županstev Istre za vseučilišče v Trstu. — V poned. so se v Porečti sešli župani vseh Saških župaustev Istre, predsedniki občinskih uprav, mnogo občinskih odbornikov, vsi laški državno in deželnozborski poslanci, porešk'. i-t-želhi odbor, na čelu deželni glavar Rizzi in zastopniki drugih avtonomnih provineijalnih oblastnij. Bennati je otvoril i shod. Deželni glavar Rizzi je v daljšem go-\ voru pozdravil probujenje avtonomističnega | tuta, ter je pohvalil laško politično društvo. | Spominjal se je cesarja Avgusta, ki je Istro | vatel v deseti laški okraj z državljanskimi | pravicami, spominjal je na municipalne statute i srednjega veka, katerih nadaljevanje so seda-| nje ustanove. Obžaloval je zakone, ki čim dalje tem bolj omejujejo avtonomijo. Zagotovil je konečno shodu podporo deželnega odbora. Predno je shod prešel na dnevni red, je Con-Btantini iz Fazina med odobravanjem stavil predlog, naj se za sedež italijanskega vseuti-\ t Hšta izreče parola: „Trst ali nič". | , Slovanska glasba v Italiji. — Kakor poročajo j r/< Milana, se bo v jesenski sezoni predstavljalo v „Teatro lirico internazionale" v Milanu vet poljskih oper. V to svrho da mesto var- S Savsko znatno podporo, ker hoče na ta natiu pripomoči mladim poljskim skladateljem do velikih evropskih gledališč. O tej priliki so v Milanu vprizore tudi skladbe drugih slo- 1 vanskih mojstrov, med temi n. pr. Smetana: »Prodana nevesta*. Nova Mirodilnica (drogerija) na Kornu št. 11. Za uuiogobrojen obisk se toplo priporoča udam Andr, Vecchiet. i kron in še več zaslužka na dan. Dražba za domača, dela in strojev 2rtew jezuita«. Dud 13. januv. leta 1901, je prijavil Mihael G a 11 i n, rodom iz Trogira v Dalmaciji, misijonar jezuitskega samostana v Kraljeviči, občinskemu glavarstvu tamkaj, da je bilo v sobi samostanskega rektorja iz miznice pisalne mize ukradenih prejšnji dan zvečer 6200 K samostanskega denarja. Jezuiti so sumili takoj Nazarija Kelerja, ki je prihajal v zadnjem času več!'-at v samostan, istega ogledoval ter j vprašal Gattiua samega, če bi mu jezuitje posodili denar za pot v Ameriko, kar pa so mu odbili. Orožniška postaja v Kraljeviči je naznanila tatvino okrajni sodnji v Bakru. V tem naznanilu se posebno povdarja, da jezuit Karol "Beretta trdi ter je tudi v občinskem uradu rekel Kelerju v oči, da ga je videl dne 12. jan. ob 3/4 na 7 zvečer na hodniku, sklonjenega tik ravnateljeve sobe, kjer je bil shranjen denar. V orožniškem naznanilu je pa narejeno iz 3/47 — n/,'N ftli I»°d ^ se moro 8e točno ra-videti številko 7. Dne 15. jan. jo bil odveden Keler v zapor. Keler je rojen leta 1874., je izprašan mehanik, neporočen. Izpit jo nnpravil v Trstu ter služil potom pri parobrodnih društvih „Adrljnu in alJiignro-Croataa, ali ni mogel dobiti stalne službe. Potem je šel v Kralje-vico ter bil tam ob tem času dve leti pri svoji materi. Bavil se je s popravljanjem raznih strojev. Vrhu tega se je pečal tudi s fotografiranjem, česar ga je učil jezuit Matej Petti-nesclii, profesor lizike v samostanu; za to pa mu je Keler popravljal večkrat razne fizikalne predmete. Zadnjikrat je bil v samostauu v sredo 9. jan. dopoldne, ko je pokazal Bettineschiju neko svojo izdelano fotografijo. Kasneje ni bil več tam. Vprašan pred preiskovalnim sodnikom, kje je bil oni osodepolni da, je izjavil, da je dobil okoli 3. ure pop. od Ivane Kavdiue za popravljanje njenega šivalnega stroja (3 K 40 v, od nje je šel k čevljarju Iv. Jakovčiču po čevlje, ki pa niso bili še narejeni. Čevljar mu je rekel, da do H. bodo narejeni, ali Keler je odvrnil, da ne more čakati, ker mora celo noč izdelovati fotografije za Fr. Krožila iz Sušaku. Okoli 0. ure zvečer je bil v mesnici Iv. Margetiča. Soproga mesarjeva mu je odtehtala V4 kila mesa t?r mu dala 4 klobasice. Gredoč domov je ostal še pol ure v hiši Marije Mi-hičič. Na to je šel domov, večerjal doma, potem pa šel v svojo sobo, kjer je imel svoje fotografične reči. Zunaj je brila burja, mraz velik, soba pa brez peči. Da bi mu ne pomrz-idle za fotografije potrebne kisline, je šel večkrat v kuhinjo ter grel na ognjišču opeke. Opetovano je naglase val: „Ako sem bil jaz okoli %7 zvečer kritičnega dne v svoji hiši v Dobravi, ki je oddaljena pol ure od jezuitskega samostana, me ni mogel videti je-suit Karol Beretta na samostanskem hodniku, Vakor je rekel v občinskem uradu in kakor se w navajo v ovadbi." Keler priznava, da je nameraval iti v Amerike. Res je, da ni imel denarjev. Agent za izseljevanje Fran KružiČ na Sušaku mu je jbečal, da mu preskrbi iz Genove v Ameriko brezplačno vožnjo, ako bode kot mehanik delal na ladiji. Da mu to preskrbi, mu je izročil vse potrebne dokumente. Priznava, da je pred dlje Časom poprosil prejšnjega samostanskega rektorja 10 gld. na posodo, ali rektor mu je daroval 3 gld. Izpoveduje dalje, da mu je obečala za potne troške do Genove Marija udova Uroda posojila 50 gld. Radi tega je bil pri njej 10. jan. (Pride še.) A, vd. Berini - Gorica Šolska ulica Si 12 velita zaloga opega olja prv« vrsto rijliljiili tvrlk iz Istre, Dalmacije, lilfette, Bari In Hice s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: K -— 96, 112, 1-20, 1 - 04, --72, -1-44, 160, 1» •80, --88, Na debelo cene ugodne. Pravi vinski Ms in mvadei. Zalogi mila in svod. Cene zmerne. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skoz! celo leto. Ni treba nobenih znanostij. Se ne gledana oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba za domaČa dela in stroja) za pletenje Tomaž H. Whittick * C.o—Praga trg sv. Petra 7. 1.434. — Trst, ul. Campa-niie 13—434. Ruske knjige v izvirniku. Podpisani knjigarni co je posrečil nakup večje zaloge ruskih knjig v izvirniku. Knjige so docela nove. Izvirna cena je K 2'40, — podpisana pa jih prodaja le po K 1'60. To knjige so: 1. Peterburgskije Ttimanl. I. del. 2 n 3. „PeredWčem — to?« Roman. In »Trup« povest. 4. „lz Trjaslnl na Dorogu.« Roman. 5. »Zvjezda* (Potepenko) — in »Žena« (Cehov). 6. in 7. »Bezmoljirije neba", roman. Slovanska knjigarna A. Gabršček v Gorici. Slovanska knjigarna Bi iS fl. GflBRŠČGi v Gorici M M priporoča naslednje knjige in muzikalije: Album ..Kranjsko v slikah in opisih", eleg. vezan 4 K. Aleksandrov: Pesmi in romance, broš, 3 K 50 li, oleg, vez. 5 K. Aškerc A.: Zlatorog, planinska pravljica iz Trente, broS. 1 K 60 b, eleg. vez. 3 K. Cankar Ivan: Vinjctc, broš. 3 K CO h, eleg. v platno vez. 4- K CO h. — Jakob Ruda, drama, broš. 1 K 20 b, eleg. v platno vez. 3 K :»0 h. — Kralj na Betajnovi, drama; 2 K. — Erotika, II. izdaja; broš. 2 K, eleg. vez. 8 K 20 h. — HiSa Marije Pomočnice, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 5> h. — Gospa Judrt, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h. Čehov Anton : Momenti, broš. 3 K, eleg. vez. 4 K. Jelovšek Vlad.: Simfonije, broš. 2 K. Jelovšek Ernestina: Spomini na Prešerna, broš. 2 K, eleg. v platno vez. B K 40 b. Dr. Ilešič Fr.: Prešeren in Slovanstvo, 70 b. Kaj hoCemo? Poslanica slov. mladini, broš. 50 b. Kersnik Janko: Zbrani spisi. I. ješitek. Cyklamen, broš. 2 K r>0 h. II. sešitek. Agitator, broš. 2 K 50 h. III. sešitek. Na Žcrinjah, broš. 2 K 50 b. IV. sešitek. Lutrski ljudje, Testament, broš. 2. K 50 h. V. sešitek. Hošlin in Vrjanko, 2 K 50 h. VI. sešitek. Jara gospoda, Očetov greh, broš. 4 K 5o h. VII. in VIII. sešitek. Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo, broš. 5 K. Kersnik Janko: Zbrani spisi. Vezana izdaja. V platno vez. po 6 K, v fini pol frane. vezbi po 7 K. I. zvezek: Gvklamen in Agitator. II. zvezek. Na Žcrinjah, Lutrski ljudje in Testament III. zvezek: Roilin in Vrjanko, jara gospoda m Očetov greh. IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo- Kette Dragotin: Poezije, eleg. vez. 4 K 40 h. (Razprodano; nova izdaja se pripravlja.) Kocbek Pran: Pregovori, prilike in reki, 60 h. Dr. Krek Gojmir: Anton Aškerc, Studie, broš. 1 K 60 h. Kveder Zofka: Iz naših krajev, broš. 2 K 50 h, eleg. vez. 4- K. Murnik Rado: HavUumci, broš. 2 K 50 b, eleg. vez. 3 K 50 h. Murnik Rado: Bucek v strahu, broš. 70 h. Prešernove poezije. Uredil A. Aškerc, broš. l K 40 h. Elzevir izdaja 3 K. Dr. Sorli Ivo: Človek in pol, broš. 2 K 50 h, eleg. vez. 3 K 50 b. Trdina Prane: Bahovi huzarji in Iliri, broš. 3 K, eleg. vez. 4 K 50 h. - Bajke in povesti I., broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h. Vasideva M.: Dobra kuharica, v platno vezana 6 K, 6 K, po pošti « K 5S b. Vseučiliški zbornik, broš. 4 K. Zupančič Oton: Caša opojnosti, broš. 2 K, eleg. vez. 3K. , Zupančič Oton: Cez plan, broš 2 K, eleg. v usnje vez. 3 K. ZoolOfiijski atlsnt Sestavil H. Loutomann. Slo-venski mladini razložil A. Pavlin. 24 tabel s 25.r* koloriranitni slikami in 67 strani besedila. Trdo vez. C K. Dobri otroci. Kolorirane slike s pesmicami. Za naj nežnejšo mladino. Gena 24 h. Naše domeče Živali. Kolorirane slike iz domačega živalstva brez besedila. Broš. 40 h. Drobit v podobah. Cena navadni izdaji 40 h. Drobit v podobah. Leporello-izdaja (slike so napete na močni lepenki s platnenimi hrbti, in sicer na eni strani ,Drobiž', na drugi pa »Naše domače živali"). Gena i K 50 h. Noetova barka. Živalstvo v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja. Cena l K «0 n. Sladki orehi. Računski primeri v slikah in pesmicah. Cena koiorirani in karton, izdaji t K 60 h. Muzikalije: Podoknica iz Teharskih plemiče? za klavir. Ho*. meister K., I K. Pesmi za visoki glas s spremljevanjem klavirja. Hoffmeister K., 1 K 50 h. Trije jahači, melodram za klavir. Hoffmeister K., Zvezdica, polka mazurka za klavir. Volarič H., op. 9. 90 h. Slovenske narodne pesmi. Pirntt Stanko, partitura 3 K 40 h. — Posamezni glasovi po 40 h. Tri Aškerčeve balade, zložil Risto Savin. 2 K 40 h. Zimska idila. Balada za srednji glas. Risto Savin. I K. Pod oknom. Samospev za bariton, dr. Gojmir Krek. 1 K 60 h. Pozdrav Gorenjski, valček z. klavir. Parma Vikt. Bela UubUana, valčak za klavir. Parma Viktor. Altom slovenskih narodnih napevov za klavir. I. zvezek, GerM6 Fran, 3 K. Album samskih narodnih napevov za kbv^r. H. zvezek, tierbic Pran, 3 C. Moiiček. Enodejanska pantomima za klavir. Ipavec 5 K. ..... Tri pesmi za en glas s spremljevanjem klavirja. Lajovic Anton, 2 K 50 h. I*gMpnarJi. Uglasbil V. Parma. I. Zapoj mi, ptiči«, glasno. Pesem za sopran s klavirjem. 1 K 20 h. II. ? netlu oglasimo. Možki zbor s klavirjem *^ I K 80 h. III. Kuplet za moški glas a klavirjem 1 K. IV. Romanca, Za tenor z moškim zborom in klavirjem. ; K 80 h. V. Ptička. Za sopran s klavirjem l K 20 h. VI. Sko^ va* Koračnica. Za petje s klavirjem t K 20 h. Bokovulači. Uglasbil V. Parma. I. DTerturu za klavir 2 K 50 h. II. Kuplet za moški glas s klavirjem 1 K. III. Zora vstaja. Za sopran 1 K. IV. Cvetočih dekli: prša bela. Sopran z mešanim zborom in klavirjem 2K._ Mladi vojaki. Koračnica za klavir. Uglasbil V Parma 1 K žO h. Ista za citre l K. . . Zdravijce. Za samospeve s klavirjem. Uglasbil V Parma 3 K. Triolavske rože. Valček po slovanskih napevih za Tria.........*^ ~ """ * Za mladino: Pisanice. Penni za mladino. Zložil Oton Zupančič Kartonirane 80 h. .„,.,. Medvedji lov. Cukova gostija. Povesti. Spisal Josip Brinar. Kartonirano 80 h. „„,,„,. Sa rakovo nogo. Povest. Spisal Ivo Trošt. Kartonirano 80 h. _,„„„, .- RoT.d Jelodvorska. Povest Spisal Krištof Sehimdt, ii 6 koloriranimi podobami, eleg. vez. 2 K.. Nove pravljice iz tisoč in ena noč. S koloriranimi slikami Eleg. vez. 2 K. :lavir. Uglasbil V.^^--------v-----~ Slovanske cvetke. Potpourri po slovanskih napevih Parma 2 K 50 h. „„^„....._____r _ jrri po slovani za klavir. Zloži! V. Parma 3 K. Za citre: Venec slovenskih pesnlj za citre. Mešiček Jos. II. natis, l K 40 h. , „ „ . , Slovenski citrar Št i Mešiček Jos. Narodna ko- Na vasi račnica, 80 h. Slovenski citrar it 2. Koželjski Pr. S., fantaz., 90 h. , Pouk ? Igranju na citrah. Koželjski Fr. S. I. zvezek S K, TLzveaek 3 K, HI. zvezek 8 K 60 h. Andrej Fajt I pekovski mojster | v Gorici Corso Franc. Cius. št. 2. | filiJAlkA V isti ulici št. 20. % Sprejema naročila vsakovrstneg; '* peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi i?a prodaj različne moke, • fino pecivo, fina vina in likerje 5 po zmernih cenah. I Z» veliko noč priporoča goriške • pinco, potice Itd. S Odlikouana pekarfja in sladčičarna. 'j&aiiol Jf^aščilfc pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. Prva honsumna zaloga olja Henrik C imel TBkaliSee Jos. Virdi 42. GORICA Teftališče Jos. Verdi 42. Specialiteta oUkinega olja GoFiea # Gorica Hčtel jri" zlatem jota" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. Tr^oVjko-obrtna reLi5tro\/aqa zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. V svojem »Trgovskem Domu." TELEFON ŠT. 80. th-Miim vlog« obrestuje po 4Vi#, — večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Poaajila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letao odplačavanje l vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petlerja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. decembra 1904: Dateil: a) podpisani. b) vp*r5anl . Daaa posojil« . . . • K 1,058.400- . » 319.684'- . » 1,900.302-- . » 1,991.340-- F. Podberšič, avtoriz. kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica št. 17. —— Priporoča ------- se slavnemu občinstvu za bližajoči se vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više. Začetkom septembra 1905 se otvori prva goriška trgovina z modnim in manufaklurnim blagom PREGRAD & ČERNETIG gorica - „Trgovski dom" - gorica .Narodni kolek' *qvuaa qimanra &wd od «tap •ouurei ouiSMO^esd aftiapzf h? craafajdg V bližini bodoče postaje Sv. Lucija-Tolmin (Bohinjska železnica) se proda po nizki ceni MSa - sezi-.dana pred 2 leti -- z dvemi stanovanji in pripadajočimi prostori in vrtom. Resni ponudniki si lahko ogledajo hišo ter opozorijo prej gradbeno podjetje bratov Redlich in Bergcr v Tolminu. Na željo se pošlje tudi obris in točen opis poslopja.. Za večjo tovarno se išče zmožnega korespondenta. Zahteve: Katoličan, star 23-26 let, samec, popolnoma zmožen slovenščine in nemščine v besedi in pisavi, kakor tudi prava in splošna trgovska naobrazba, stenografija, čedua pisava, veselje, marljivost in zmožnost do samostojnega dela. Izvršljive ponudbe s sliko in prepisom spričeval je pošiljati na V. F. 5112 Rudolf MoSSe, Dunaj I. T zalogi ima tudi razne kamenite plo55 umivalnike za kuhinjo, žleb« itd. koleke, poštne znamke in use poštne ured- nostnice prodaja Knjigarna A. Gabrsček. kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrnit? zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do.domače tvrdke J. ZORNIK - Gorica sedaj Gosposka ulica štv. 10. ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd. — Zaloga vseh potrebščin za g. šivilje in krojače. -*— Ako hočete zares Srednje vrste a 32 kr. liter fine „ „ 36 „ „ iz Istre „ 40 „ „ n Corfu ,48 „ „ „ Bari „ 56 „ „ „ Molfette ,64 „ „ „ Proveace „ 72 „ „ „ Monte S. Angelo „ 80 n „ „ Luke „ 96 „ n Jedilno olje po 28 kr. Sprejemajo se naročila v posodah od 5, 10, 15 litrov, katere se prepusti stranki, dokler jih rabi. Brezplačno pošiljanje na dom. |