TEDNIK PTUJ, 15. januarja 1970 LETO XXIII., št. 2 CENA 0,60 DIN OtAStLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ^^ammmmmBK^mmmmmmmaamamammmimmmmmi^mmmmmmmmmmimmaami^mm^aBsmBmKBmaBmi^^^aem^^mm Kanferenca ZKS in naloge komunistov Povezovanje gospodarstva prepočasno Prepočasne priprave programa razvoja Slovenije. O manj razvitih območjih Slovenije. Kritična vprašanja v kmetijstvu spomladi na plenumu CK ZKS. Socialno razli- kovanje v naši družbi. Akcijski program. Pred dnevi je bila prva konferenca ZKS, katere se je udeležil tudi Franc Tetičko- vič. sekretar OK ZKS Ptuj. O vtisih s konference nam je med drugim povedal: Vtisi, ki smo jih dobili so pozitivni, predvsem zaradi tega, ker je obravnavala ne le dosedanje delo posameznih kongresnih organov, pred- vsem centralnega komiteja in njegovih delovnih teles — komisij, temveč tudi zaradi tega, ker je konferenca po- trdila dosedanjo usmerjenost ZKS. Na drugi strani pa je nakazala tudi smer nadalj- njega razvoja Slovenije, tako na družbenoekonomskem po- dročju, v nadaljnjem razvi- janju političnega, zlasti ko- munalnega sistema in tudi naloge organizacij Zveze ko- munistov. — Kakšne naloge izhajajo iz dokumenta, ki ga je spre- jela konferenca za konkretno politično delovanje komuni- stov v ptujski občini? Nalog je več. Postavlja jih resolucija, ki jo je konferen- ca sprejela. Ta zajema tri os- novna področja: nadaljnji razvoj gospodarstva in gospo- darskega sistema, kar pomeni obenem izvajanje reforme. V drugem poglavju zajema na- logo komunistov pri razvija- nju družbenopolitičnega si- stema in tretje poglavje, ki obsega naloge, predvsem idej- ne in organizacijske narave v organizacijah, torej za sle- hernega komunista. O vseh nalogah ni mogoče govoriti v kratkem sestavku. Opozoril bi le na nekatere bistvene, ki so bodisi kratko- ročne ali dolgoročne narave tudi v ptujski občini. Ena iz- med njih je nadaljnji razvoj samoupravljanja v delovnih organizacijah. O tem je raz- pravljala tudi občinska kon- ferenca ZK in so stališča zna- na. Druga izmed pomembnih nalog je povezovanje gospo- darstva v ptujski občini. Kon- ferenca je opredelila to na- logo, kot nalogo, ki jo zahte- va reforma. Predvsem gre za finančno in poslovno povezovanje. O- cena na konferenci nas opo- zarja, da ti procesi v Sloveni- ji še vedno prepočasi pote- kajo. Pri povezovanju pa se, seveda, moramo zavedati, da gradimo vsak integracijski proces na temeljnih interesih človeka v združenem delu. ki se razpenja od delovnega me- sta in delovne enote do viš- jih oblik organizacij združe- nega dela. Opozorila je tudi na prepo- časne priprave programa dol- goročnega razvoja Slovenije, kar pomeni, da je potrebno z izdelavo pohiteti. Obenem je tudi to opozori- lo vsem delovnim organizaci- jam in družbenopolitičnim skupnostim, da se aktivneje vključijo v izdelavo lastnih razvojnih programov, zlasti smo pred izdelavo srednje- ročnih programov razvoja, ki morajo biti izdelani do kon- ca prvega polletja letos. 2e med razpravo o predlo- Konec na 2. strani 8. februarja kurentovanje v Ptuju Letos je desetletnica orga- niziranega kurentovanja v Ptuju. Stekle so prve pripra- ve. Organizatorji so že obi- skali okoli dvajset ptujskih podjetij, ki so že obljubila sodelovanje v karnevalu. Te dni se bodo pogovorili o so- delovanju še z drugimi kolek- tivi, Za katere menijo, da ne bodo. odklonili sodelovanja. Prav bi bilo, da bi sodelova- lo čim več skupin in posa- meznikov, da bi bil Pust še- gav in vesel, kot se za tiste dni spodobi. Ne sme se tudi ponoviti, da bi karneval pri- pravljalo nekaj ljudi in so- delovalo le nekaj podjetij. Staro prakso, da z leta v le- to sodelujejo ista podjetja, druga pa stojijo ob strani, je treba prekiniti. K sode- lovanju so vabljene poleg podjetij tudi druge skupine, ki jih je zadnja leta na kar- nevalih opaziti vedno več. Prav tako naj zopet sodelu- jejo šole in posamezniki. Tu- di letos bodo skupine nagra- dili. Ptujski karneval je postal znan tudi daleč prek občin- skih meja, celo v sosednjih državah. Glede na to mora- mo vsi poskrbeti, da ne bo- do številni gledalci, ki na dan karnevala napolnijo ptuj- ske ulice in trge, razočarani. Predvsem pa moramo poskr- beti da bo ob desetletnici or- ganiziranega kurentovanja v Ptuju pravo pustno vzdušje. ZR Slovenska Bistrica Uspel program za občinski praznik v počastitev občinskega pra- znika je bilo v Slovenski Bi- strici in vseh večjih krajih v občini več prireditev, s kateri- mi so se oddolžili spominu Po- horskega bataljona. Na pred- večer praznika je bila v domu kulture akademija, v kateri je nastopil moški pevski zbor Slava Klavora iz Maribora. 8. januarja je bila prav tako v domu kulture slavnostna se- ja skupščine občine, ki so se je udeležili tudi mnogi gostje iz sosednjih občin. Pred sejo so člani KUD Svoboda izvedli re- cital, ki ga je pripravila Kri- stina Sega, z naslovom Zavr- šali so gozdovi. Po pozdrav- nem govoru predsednika skup- ščine občine Mira Kolenka je spregovoril poslanec organiza- cijsko političnega zbora Zvez- ne skupščine Alojz Kores. Predsednik skupščine občine je na seji dvaindvajsetim od- bornikom in družbenopolitič- nim delavcem podelil prizna- nja za dolgoletno delo. Po seji so si udeleženci ogledali razstavo, ki jo je pri- pravila matična knjižnica Slo- venska Bistrica in je ponazar- jala partizanski boj na južnem Pohorju. Potem je kolona avtomobilov krenila proti Osankarici in Trem žebljem na Pohorju, na prizorišče poslednjega boja Pohorskega bataljona. Letošnje leto ni bilo prav nobenih težav za dostop na Osankarico, saj je bila cesta odlično plužena, tako da se je zbralo veliko število občanov in povabljenih gostov. Z Osan- karice so potem krenili skozi visok sneg k bojišču Pohor- skega bataljona. Predsedniku občine je ob spomeniku pre- dala raport patrulja, ki je prejšnji dan odšla iz Sloven- ske Bistrice in je obiskala ne- katere partizanske družine na Pohorju Tudi ob spomeniku so pripravili krajši program, častni vod vojakov pa je s sal- vami napolnil tišino zadnjega prizorišča velike tragedije. Kot v Slovenski Bistrici, je tu- di pri Treh žebljih v progra- mu sodelovala godba na pihala iz Poljčan. Po vrnitvi na Osankarico so pripravili skupno kosilo, nek- danji borci in svojci padlih partizanov Pohorskega bataljo- na pa so se zadržali v daljšem tovariškem razgovoru. Slovesnosti pri Treh žebljih so se udeležili tudi taborniki iz Maribora, strelci iz bistriške občine pa so pripravili na Osankarici tradicionalno tek- movanje. Tudi v vseh večjih krajih občine so počastili spomin bor- cev padlega bataljona. KUD Tone Meliva v Oplotnici je pripravil posebno ciklostirano izdajo »27 let Pohorskega bata- ljona«, podobno pa so bistriški šolarji pripravili ciklostirano izdajo recitala Zašumeli so gozdovi Program praznovanja so v nedeljo zaključili judoisti, ki so pripravili v telovadnici v Slovenski Bistrici tradicional- no tekmovanje za pokal Po- horskega bataljona. -d S slovesnosti pri Treh žebljih VREME do nedelje, 25. januar- ja 1970. Prvi krajec je bil vče- raj, 14. januarja ob 14.18. Odjuga, ki je zadnje dni zajela naše kraje, se odmika proti severo- zapadu. Od vzhoda pa je začel dotekati hladnejši zrak. V ponedeljek, 12. januarja je znašala tem- peratura zraka zjutraj ob četrti uri, v Varaždi- nu in v Ptuju plus ena stopinja Celzija. Ob isti uri pa je bila temperatu- ra zraka v ' "Mariboru plus 8 stopinj, na Po- horju (žičnica) pa plus 3 stopinje. Torej tempe- ratura zraka v Mariboru bila za 7 stopinj viš- ia kakor v Ptuju. In še "a Pohorju je bilo za dve •'Stopinji topleje od Ptu- ja. NAPOVED: Bo spre- menljivo in vetrovno. Vmes bo dva do tri dni lepo vreme. Večje pada- vine bodo okrog 24. ja- 'luarja. Alojz Cestnik SLOVENSKI OKTET V PTUJU Na predvečer slovenskega kulturnega praznika — v soboto, 7. februarja ob 20. uri bo gostoval na slavnostni akademiji, ki jo prireja Svet zveze kulturno-prosvetnili organizacij — Ptuj v poča- » stitev obletnice Prešernove smrti — SLOVEiNSKl OKTET iz Ljubljane. Poleg oktela bo sodeloval na tem večeru tudi igralec STANE SEVER, ki bo recitiral dve Pre- šernovi pesmi (Zdravico in V spomin Andreja Smoleta). Ker je že zdaj veliko zanimanje za to slavnostno akademijo prosimo, da si pravočasno nabavite vstopnice. STRAN 2 tednik — Četrtek, is. januarja Tržišče in cena Z VSEM! SKeSTVI Boj za dokončno zmago reforme je v marsičem odvi- sen od letošnjih naporov, da bi uvedli na tržišču več reda. Pristojni organi so, sodeč co ukrepih, ki so jih pripravili, mislili na vse in ne bodo ni- česar prepustili slučaju. Nji- hov cilj je določen: ne dovo- liti nobene dirke cen, niti ne- kontroliranih podražitev. Prednost so dobili ekonom- ski ukrepi, kar pomeni, da ni povratka na administrativno ukrepanje. Vendar s tem ni rečeno, da v skrajnem pri- meru teh ne bi smeli upora- biti, da bi zavarovali tržišče in cene pred nepredvidenimi nevarnostmi. Med najvažnejšimi predvi- denimi ukrepi je sklep, da se bo z uvozom blaga interve- niralo vedno taki-at, če bo opazno zviševanje cen na tr- žišču. To je tudi razlog za predlog za spremembe v re- žimu uvoza in v carinskih instrumentih za posamezne proizvode, da bi pod vplivom svetovnega tržišča lahko raz- bili monopolistične tendence, ki navadno spremljajo podra- žitve. Kjer ne bo mogoče de- lovati z ekonomskimi ukre- pi, bo mogoče uporabiti ad- ministrativne. Za razliko od dosedanje prakse bodo podvrženi kon- troli sporazumi o uvoznih in izvoznih poslih, ki jih skle- pajo v zvezni gospodarv->ki zbornici, ker se je pokazalo, da se tudi s tem omogoča monopolistično obnašanje na tržišču. Pripravljenih je torej do- volj ukrepov za urejanje tr- žišča. Zvezni zavod za cene misli, da je na tržišču dovolj blaga, da pa to, namesto da bi delovalo v smeri stabili- 2^cije cen, posamezne skupi- ne izkoriščajo za ustvarjanje ►^planske panike«, da bi «son- dirale« teren za zvišanje cen. Glede na vse priprave za reguliranje stanja na trži- šču lahko upamo, da se lan- skoletno verižno podraževa- nje letos ne bo ponovilo. MS. Razgovar s poslancem Ivanom Pučnikom Volivce prav gotovo zanima, kaj počno njihovi predstavniki v republiških organih. Odločil sem se obiskati nekatere po- slance in poizkušal izvedeti nekaj več o njihovem delu na terenu in med skupščinskimi klopmi. Kot prvega sem izbral Ivana Pučnika iz Crešnjevcev, ki zastopa v republiški skup- ščini interese občanov sloven- skobistriške občine. Tovariš Pučnik je zasebni kmetovalec, zato je razumljivo, da je na- jin razgovor potekal predvsem o kmetijskih vprašanjih. Pred volitvami v najrazlič- nejše organe so si mnogi »stro- kovnjaki« prizadevali pridobiti volivce prav s kmetijsko pro- blematiko. Iskali so rešitve za izhod iz težavnega položaja, tako da je tistim, ki se s kme- tijstvom resnično ukvarjajo, ostalo prav malo besed. Seve- da se je po volitvah spet vse povrnilo na stari tir, ostalo pa je le še nekaj posameznikov, ki jih problemi kmetijstva »žu- lijo« prav tako kot večino slo- venskih kmetov. — Tovariš Pučnik, za katere stvari se trenutno najbolj za- vzemate? »To so predvsem tri stvari: pospeševalna služba, tržišče in kmetijsko šolstvo. Velik pro- blem, s katerim se ukvarja na- še podeželje, so pospeševalne službe. Ljudje so v veliki meri izgubili stike z zadrugami, ki se ukvarjajo z vsemi mogočimi drugimi dejavnostmi, za stro- kovno pomoč kmetom pa niso najbolj dovzetne. Zadruge naj- večkrat rešujejo probleme last- ne proizvodnje, zanemarile pa so sodelovanje s kmeti, čeprav bi po svoji funkciji to morale opravljati. Kmetje tudi nismo organizi- rani in je tako nastop na tr- žišču zelo onemogočen. Veliko pozornost pa bi morali posve- titi kmetijskemu šolanju. V zadnjem času veliko govorimo o organiziranju nadaljevalne šole za podeželske otroke, ki ostajajo na kmetijah, in nima- jo končane osnovne šole. Taka šola seveda ne bi smela krši- ti osnovnošolskega programa, sčasoma pa bi postala obvezna. Kmetije bi v prihodnosti lahko prevzemali le tisti, ki bi do- končali takšno šolo. Naj se še enkrat povrnem k strokovnim službam. V Slovenski Bistrici kmetijski kombinat sploh ni-r ma obrata za kooperacijo, to pa seveda nalaga spet nove te- žave, saj so mnogi kmetje pre- puščeni sami sebi. Mislim, da bi m.orali to pri nas čirti] urediti, kajti v takšnem sta kmetje ne bodo mogli d, vzdržati.« — S katerimi stvarmi pj ob kmetijstvu še ukavarj »Trenutno je zelo aktu vprašanje odnosa med rej liko in nerazvitimi občinj V Ljubljani se zbirajo ogp na sredstva. Tam so velika govska združenja in uprav no lahko rečem, da so v u rejenem odnosu glede na a le. Ob vsem tem pa je n pozornost usmerjena k šols V zadnjem času so osebne hodke učiteljev uredili, p bili pa so na mnoge prav t pomembne stvari. Ne mori mimo tega, da imajo v mnc šolah učila še iz časov Ma Terezije. Ne glede na razli materialne baze, bi morali seči, da bi vsak imel vsaj | bližno enake pogoje za šola in študiranje.« Aktivno delovanje kmeta družbenopolitičnega dela prav gotovo zahteva veliko porov. Tovariš Pučnik pa eden izmed poslancev, ki gosto obišče tiste, ki so zaupali poslansko mesto. Z javnostjo na širšem podn je opravičil zaupanje in p pričani smo lahko, da bo konca mandatne dobe zasto bistriške občane tako kot slej. i Ivan Pučnik Povezovanje gospodarstva prepočasno Nadaljevanje s 1. strani ru resolucije prve republiške konference ZKS je precej za- nimanja vzbudil odstavek, ki govori o manj razvitih ob- močjih Slovenije. Na konfe- renci je prav ta problemati- ka bila razširjena v razpravi, ki je s konkretnimi pokazo- valci osvetlila stan.Te na ne- katerih območjih, kjer očit- no zaostajamo v razvoju ta- ko imenovane infrastrukture, zlasti cestnega omrežja, v razvoju kmetijstva itd. Pri odpravljanju razlik med po- sameznimi območji je treba upoštevati tudi osnovni krite- rij rentabilnosti. O kmetijstvu na konferen- ci ni bilo dosti povedanega, ker se pripravlja posebni ple- nnm centralnega komiteja ZKS, ki bo obširneje obrav- naval kritična vprašanja v kmetijstvu spomladi letos. ^ Socialno razlikovanje v na- ši družbi je širšega pomena ne le v Sloveniji, temveč tudi v Jugoslaviji. Posledice se še bolj čutijo na območjih, kjer ^ gospodarski potencial slab- še razvit. Uresničevanje na- čel delitve po delu in uve- ljavljanje tržnih zakonitosti povzroča.io neenakost, zato konferenca posebno poudar- ja, da je sprejemljiva le ti- sta neenakost, ki izvira iz de- la, obenem pa reševati to ne- enakost z solidarnostjo kot sestavnim delom družbenoe- konomskega sistema in za- vesteo družbeno akcijo, s po- močjo načrtovanja in dogo- var^nja in tako zagotavljati večjo socialno varnost delov- nih ljudi. Naloge, ki nam jih postav- lja resolucija prve seje repu- bliške konference ZKS, niso enostavne, zahtevajo polno angažiranost komunistov. Po- goj *a uspešno reševanje teh nalog pa je, da se vsi komu- nisti temeljito seznanijo z vsebino resolucije, njenimi težnjami, hotenji in cilji, ki jih ZK mora upoštevati za nadaljnji razvoj družbe na vseh področjih. Zato bo v naslednjih dneh prvenstvena naloga organov občinske kon- ference in organizacij, da pripravijo na osnovi teh na- log povsem konkretne akcij- ske programe. Novosti in izpopolnitve pokojninskega in invalidskega zavarovanja Financiranje pokojninskega zavarovanja (Nadaljevanje) Sredstva za rezerve bi za- gotavljali iz vseh že nave- denil:* virov: prispevka iz o- sebnih dohodkov aktivnih za- varovancev, prispevka iz do- hodka delovnih organizacij in deleža družbenopolitičnih skupnosti. Rezerve bi bilo mogoče tu- di povečati in to z rentabil- nimi naložbami. Tako bi ob- resti od vloženih sredstev po- menile dodatni vir dohodkov skladov. Aktivno angažiranje rezerv pa ne bi smelo ogro- žati izvrševanja rednih ob- veznosti skladov do zavaro- vancev. Poleg pokrivanja tekoče po- trošnje bo potrebno posto- poma povečati tudi rezerve v pokojninskih skladih, kar bo morda zahtevalo nekatere premike v delitvi narodnega dohodka. Kolikšen bo obseg teh premikov, je stvar po- sameznih analiz in odločitev o dolžini obdobja, v katerem bi mogli postopoma preiti iz sedanjega na novi sistem fi- nanciranja pokojninskega za- varovanja in oblikovanja po- trebnih rezerv. Zato ne bi smeli pričakovati, da bo,mo- goče takoj, že v prvih letih, z rezervami zagotoviti vsa potrebna sredstva. V finan- ciranju pokojninskega zsTva- rovanja bi morali v bodoče bolj kot doslej uveljaviti sa- moupravno urejanje odnosov. Zato naj bi prispevne stop- nje, ki jih plačujejo zavaro- \'anci, določale skupščine skupnosti zavarovanja na u- strezen samoupravni način. Za prispevne stopnje iz do- hodka delovnih organizacij naj bi dajale soglasje druž- benopolitične skupnosti. Sredstva, ki jih te prispeva- jo, bi določale s posebnim sporazumom med njimi in skupnostmi invalidsko pokoj- ninskega zavarovanja in to na podlagi določenih meril in ustrezne dokumentacije. POLOŽAJ BORCEV NOV V POKOJNINSKEM SISTEMU Pokojninske pravice borcev NOV so v sedanjem pokoj- ninskem sistemu določene glede na njihov posebni družbeni prispevek med NOV, njihovo zdravstveno stanje in druge okoliščine, ki so specifične za to kategori- jo zavarovancev. Predlaga- no za naslednje: — Temeljne pravice borcev v pokojnin- skem sistemu naj bodo še na- prej urejene z zveznim zago- nom, enotno za vso državo. Republike lahko tudi v pri- hodnje izdajajo svoje pred- pise za izboljšanje material- nega položaja posameznih kategorij borcev. Posebne pravice borcev NOV iz po- kojninskega zavarovanja, ki \ so urejene drugače kotj druge zavarovance, naj bj tudi v revidiranem pokoji| skem zakonu v celoti oll njene. Gre za pravice, ki B padajo zavarovancem s i znanim statusom borca. ' (Nadaljevanje prihodnj OBČNI ZBOR BISTRI' ŠKEGA SmrDIKALNE SVETA v soboto bo v Sloven Bistrici občni zbor sindil tov bistriške občine. Pri tek bo ob 8. uri. Pred dnevnega reda pa je nasll nji: 1. Otvoritev, pozdrav izvolitev članov občnega zj ra ! 2. Sprejetje poslovnika] čnega zbora j 3. Poročila predsednil tajnika nadzornega odbori organov ob. zbora 4. Sprejem pravil sveta' organov ObSS Slovenska' strica ' 5. Razprava 6. Razrešnica dosedai mu svetu in nadzornemu boru j 7. Volitve novega si nadzornega* odbora I 8. Zaključek občnega ^ ra. ' Z občnega zbora ObSS j mo poročali v naslednji ? Vilki. ^ tednik — Četrtek, 15. januarja 1970 STRAN s Pred občnim zborom ObSS Slovenska Bistrica Prisotnost siiidikato¥ je nujna Brez dvoma je najmočnej- |e obeležje našemu samou- pravnemu življenju dalo do- gnanje, da ^e naš družbeno- ekonomski razvoj dosegel ti- jto stopnjo razvoja, za kate- fo pomeni togo in predpisano samoupravno delovanje, ovi- fo. Zaradi tega je prišlo do Ipremembe ustave v tistem flelu, ki je do januarja 1969 predpisoval enotne in obvez- tje organe upravljanja. V bistvu gre torej za to, da flelovni ljudje v organizaci- |ali določajo samostojno orga- hizacijsko obliko samouprav- ljanja, oziroma je razširjena ^nkcija delovnih ljudi v de- lovnih organizacijah. Le v ti- stem delu zagotavlja ustano- (ra enotnost, ko predpisuje pajvišji organ delovne orga- nizacije delavski svet, ki od- loča o najvažnejših vpraša- njih poslovne politike, spre- jema statut ter odloča o dru- gih splošnih temeljnih vpra- ^njih. Ohranja pa še nadalje jiožnost neposrednega uprav- fjanja prek zbora delovne Ikupnosti tam, kjer so za to 3ani_ pogoji. S tem sindikati prevzemajo odgovornost do urejanja in prilagajanja statuta razme- ram, ki v posameznih delov- nih organizacijah obstajajo, predvsem pa, da ohranijo sa- ■noupravo kot politiko eko- nomske in zgodovinske pri- dobitve delavskega razreda. ' Iz tega sledi, da ne more lindikat kot organizacija, ki tdružuje delovne ljudi, ostati ?asiven do vprašanj nadalj- »ega razvoja samoupravlja- nja, do organizacije takšnih pogovarjanj, ki bodo dale op- timalne gospodarske rezulta- te in zagotovile perspektivo ilehernega delovnega člove- ka. Sindikati pa se ne mo- 'ejo pohvaliti, da so bili ali ja so prisotni pri tako važnih logodkih. Prav zaradi tega je pred- 'edstvo Ob SS Slovenska Bi- '\rica soglasno osvojilo mne- nje, da naj bo razprava na občnem zboru usmerjena Jrav v to smer, da bodo 'prejeta stališča, ki bodo v nadaljnjem urejanju teh vprašanj služila kot napotilo. y prihodnjem obdobju bo potrebno z vso pozornostjo Pregledati dosedanje pozitiv- na in negativne pojave, ki so nastajali v organizaciji samo- upravljanja. Predvsem pa bo Potrebno tam, kjer še ni, na- ^ncno in s posluhom samo- Jpravljanja rešiti naslednja 'Prašanja: določiti kolegialne in in- dividualne izvršne organe; določiti organe uprav- JeU^ v enotah združenega ~~ določiti funkcijo in na- delavskih svetov; . ~r f^oločiti postopke za od- in volitve članov de- lavskih svetov in ostalih or- ganov ter odpraviti še neka- tere druge težave. Prisotnost sindikatov je nujna pri reševanju vseh teh nalog. Rečemo lahko, da so bile osnovne organizacije ob urejanju samoupravnih vpra- šanj v delovnih organizacijah odsotne. Ta trditev izhaja iz neuspelega poskusa organiza- cije področnih posvetovanj s predsedniki sindikalnih orga- nizacij v smislu zaključka, sprejetega na seji predsed- stva ObSS, o vprašanjih in položaju na področju prila- gajanja statutov ustavnim amandmajem. Premajhna je bila inicia- tiva vodstva komisij pri ObSS pri reševanju samou- pravne problematike v de- lovnih organizacijah, saj ta zahteva stalno prisotnost in spremljanje, kakor tudi stal- no i-eševanje. Le tako lahko samoupravni sistem doživlja skladen razvoj s splošno raz- vojno stopnjo. Pri izbiri vodstev osnovnih organizacij je vse premalo pozornosti posvečeno sodelav- cem, ki so pripravljeni prev- zemati funkcije ter tudi so- odgovarjati za udeležbo sin- dikata pri urejanju samou- pravnih odnosov v podjetjih. -d ČLAni ZK SE MORAJO VKLJUČITI V DELO NA ŠIRŠEM OBMOČJU Kot drugod, so tudi člani ZK v tovarni Impol v Slo- venski Bistrici zadnje tedne minulega leta posvetili več pozornosti nekaterim orga- nizacijskim in kadrovskim problemom. Na volilni konfe- renci so sprejeli več sklepov, ki jasneje kažejo vlogo delav- ca komunista, ki mora ana- lizirati lastno idejno politič- no situacijo v svojem delov- nem okolju in nastopati s konkretnimi akcijami. Aktivnost pri i-eševanju posameznih problemov ne sme iti mimo družbeno-poli- tičnih dogovorov, prav tako pa se ne sme stopnjevati v kakršnekoli politične priti- ske. Impolski komunisti so ugotavljali, da se ne smejo zadovoljiti s sestavo in šte- vilčnim stanjem njihove or- ganizacije ter da morajo po- skrbeti za pomlajevanje or- ganizacije in vključevanje novih članov. Komunisti mo- rajo mladini posvetiti več po- zornosti in skrbeti za njeno ideološko vzgojo ter jo tako sistematično pripraviti za sprejem v ZK. V tovarni rav- no te dni razpravljajo o no- vem statutu in jasno je, da morajo komunisti ob razpra- vah dati svoj maksimum. Or- ganizacija podjetja je bila osrednja tema mnogih razgo- vorov, zato morajo sedaj ko- munisti s konkretnimi akci- jami in ob sodelovanju vseh članov kolektiva, organizaci- jo tako izpopolniti, da bodo za vsako enoto in posamez- nika jasno določene naloge in dolžnosti. Prav tako bo potrebno v najkrajšem času rešiti pro- blem nagi'aj€vanja, saj je vsem jasno, da so razponi pri osebnih dohodkih in njihova delitev nerešeno vprašanje. Komunisti so dolžni, pred- vsem pa tisti na vodilnih po- ložajih, da to delo pospešijo. Osnovna naloga vseh čla- nov kolektiva je skrb, da do- sežejo čimboljše rezultate poslovanja. Obveznosti, ki so nastale ob gradnji nove va- Ijarne, so veliki, izpolniti pa jih bo mogoče le z najboljšim gospodarjenjem. Seveda pa člani ZK ne smejo stati ob strani pri de- lu v družbenopolitičnih orga- nizacijah območja, na kate- rem živijo. Rešitve osnovnih vprašanj družbenega razvoja ni mogoče najti samo v vr- stah ZK, temveč je potrebno za to delo širše družbene skupnosti, od Socialistične zveze do krajevnih skupnosti. Dejavnost članov ZK mora biti usmerjena predvsem na politično vsebino reševanja posameznih problemov. Ko- munisti morajo predvideti, kakšno politično situacijo lahko ustvarijo določeni pro- blemi, ter pravočasno ukre- pati, ne pa se lotiti njihovega i-eševanja šele, ko je položaj že zaostren in je povzročil določeno politično škodo. Jasno je, da so člani ZK pred organizacijo odgovorni za dosledno izvajanje sklepov samoupravnih organov in sklepov drugih družbenopo- litičnih organizacij. Ta odgo- vornost pa se ne sme konča- ti pri reševanju samih nalog, temveč je mnogo širša. Ko- munisti ne smejo dovoliti, da bi kdorkoli negiral sklepe samoupravnih organov za u- resničevanje in doseganje ne- zdravih lastnih ambicij in interesov. Vsako samovoljo so komunisti dolžni v kali zatreti. -d Tednik ^ I" X vas list v oriiicški občini NEKAJ NOVIH TURISTIČNIH PERSPEKTIV Pogled v delo turističnega društva Ormož nam za minulo leto pove, da se je njegova de- javnost gibala v dokaj skrom- nih okvirih že ustaljenega vsakoletnega dela, ki je bilo v glavnem angažirano pri ran- cariji, pustnem karnevalu, lov- skem turizmu in morda še tu- di na katerih drugih področjih Člani turističnega društva so na eni izmed svojih zadnjih sej razpravljali o tem, da so bistvene pomanjkljivosti tega območja bile vsaj do sedaj v tem, da na tem območju niso imeli pomembnejšega in pri- merno urejenega gostinsko tu- rističnega objekta. Ta pomanj- kljivost je bila minulo leto z dogradnjo hotela »Jeruzalem« odpravljena. Slovenijavino, obrat »Jeruzalem« Ormož si je v zvezi s tem postavil za le- tošnje leto nove načrte. Na hotel »Jeruzalem« nameravajo navezati tri nove turistične po- stojanke — Vinski vrh, Tem- nar in Jeruzalem. Te postojan- ke naj bi predstavljale, če sme- mo temu tako reči, podaljšane roke hotela, v zaokroženi ce- loti pa skupaj s hotelom turi- stično rekreacijski trikotnik. Poleg tega se v samem Ormo- žu z leto.šnjo sezono odpira nov turistično rekreacijski cen- ter z letnim kopališčem, vin- sko kletjo in ormoškim par- kom, ki daje vsem tem turi- stičnim pridobitvam vsekakor svojstven pečat in lepo ozadje.. Torej, nekateri novi zametki turističnega prometa v ormoški občini so dani. Treba bo po- skrbeti, da se bodo iz teh »uo- vorojenčkov« razvili krepki tu- ristični dejavniki, ki ne bodo zadovoljili samo peščice doma- čih gostov, temveč bodo mora- li pritegniti in zadovoljiti tudi vse tiste, ki jih bo pot iz dru- gih krajev ali celo iz tujine zanesla v te kraje. Večkrat smo že ugotovili, da so samo naravne lepote idiličnih Slo- venskih goric premalo za raz- voj turizma na tem območju, ter da je treba turistu nuditi kaj več, kot svež zrak in liter iz domače gorice. Upajmo, da bo v bodoče ta ugotovitev še bolj dosledna in da bodo do- sledne tudi zamisli, ki so v programu turističnega razvoja na območju občine Ormož. J. S. Hotel Jeruzalem v Ormožu — osnova razvoja turizma na or- moškem območju PREDRAGE STORITVE Koristniki dimnikarskih sto- ritev v slovenjebistriški občini so že na koncu leta glasno go- drnjali, ker je mariborsko Dim- nikarsko podjetje zvišalo cene storitvam. Menda so jih v ne- katerih primerih povišali celo za sto odstotkov, kar pa je le malce prehudo. Odborniki skupščine občine so zato na zadnji seji zahtevali pojasnila, vendar niso izvedeli ničesar novega. Bistriška skup- ščina nI sprejela nikakršnega od- loka o spremembah cenika dim- nikarskih uslug In je torej re- volt občanov upravičen. Upa- mo, da bo do prihodnje seje skupščine odgovornim uspelo to vprašanje urediti z Dimni- karskim podjetjem Maribor in da bodo dobili občani zadovo- ljiv odgovor. -d mv SJSTEM BARVNE TELEVIZIJE v raziskovalnem oddoiku ameriške družbe "General te- lephone and electronics Cor- poration« so iznašli nov si- stem laserske televizije, ki prenaša slike v naravnih bar- vah in dovolj jasne, da jih je mogoče gledati sredi dre- va. S tem sistemom ki ga še preizkušajo, lovijo navadne signale ter jih s pomočjo treh laserjev usmerjajo skozi po- sebno pripravo za prikazova- nje. Trenutno je mogoče do- biti sliko v velikosti 120x78 centimetrov. Mislijo, da bi bil ta sistem najbolj pripra- ven za uporabo v šolah, na letališčih, pri ope'acijah, 7-a borzna poročila ir v drug h, vsakdanjih okoliščinah. rtAN 4 tednik — Četrtek, 15. januarja m Promet na novi avtobusni postaji je stekel Ptuj je pred kratkim dobi! novo avtobusno postajo ob Osojnikovi cesti. Na Sloven- skem trgu, kjer je bila prej postaja ni več gneče, ki so jo povzročali avtobusi, potniki in cestni promet, ki je sedaj neoviran. Ko smo te dni obiskali in opazovali promet na novi av- tobusni postaji smo opazili, da je poskrbljeno za potni- ke, avtobuse, za nemoten promet, odhod in prihod av- tobusov. Vse gre po določe- nem redu. Tudi potniki, s katerimi smo se pogovarjali, so navdušeni nad novo po- stajo in nad počutjem v nje- nih ogretih prostorih. Prese- netilo nas je le navidez mnogo večje število potni- kov kot jih je bilo opaziti na prejšnji postaji, ko so pre- puščeni vremenskim neprili- kam čakali in vedrili pod napušči, v vežah, na pošti in na pločnikih Trga svobode. Na novi avtobusni postaji je topla čakalnica skoraj vedno polna. Vedno sta polna tudi oba gostinska prostora. Prav tako se komaj prebiješ sko- zi množico na peron, kjer potniki čakajo, vtopajo in iz- stopajo pod streho. Kako so uspeli v kratkem času urediti promet na novi, eni najlepših avtobusnih po- staj nam je povedal Franjo Mihelak, prometnik postaje. Med drugim je rekel, da dnevno pripelje in odpelje okoli 180 avtobusov. Poleg te- ga je vsak dan še 10 do 15 dodatnih avtobusnih voženj. Velik promet ni bilo tako e- nostavno vskladiti. Na posta- ji je trenutno osem peronov. Treba je bilo določiti za vsak avtobus številko perona. Prve dni šoferji niso vedeli, na ka- teri peron naj postavijo av- tobus. Potniki, ki niso vedeli, kje stoji njihov avtobus, so stekli k vsakemu avtobu- su, ki je pripeljal. Po nekaj dneh smo promet uredili. Šo- ferji vedo, kje jih čaka nji- hov avtobus in promet teče na postaji neovirano. Več- krat nam zagodejo le še zim- ske neprilike, ki ovirajo pro- met in povzročajo zamude predvsem po novozapadlem snegu in ob poledici. Ob ta- kih dnevih imajo večje zamu- de avtobusi iz hrvatske sme- ri in drugih oddaljenih kra- jev in mest ter iz krajev kjer nepravočasno ali pa sla- bo splužijo ceste in jih uspo- sobijo za normalno vožnjo. Zimske vožnie niso prijetne za potnike, še manj pa za šo- ferje, ki mQrajo za varno vožnjo na zasneženih in pole- denelih cestah storiti vse, kar je v njihovi moči. Potniki lahko zvedo za čas odhoda avtobusa z večje o- glasne deske. Za boljšo orien- tacijo bodo pod številke, ki označujejo perone, namestili manjše tablice, na katerih bo napisan vozni red avtobusa, ki pristaja na posameznem peronu. Telefonska govoril- nica, ki je na postaji, tudi služi svojemu namenu. V kratkem bodo dobili avtomat iz inozemstva, ki bo poganjal urna kazalca na veliki uri, ki še stojita. Tudi garderoba služi namenu. Potnike, ki ča- kajo v čakalnici, na peronu ali pa pijejo v gostinskem prostoru, kratkočasi glasba iz zvočnikov. Na odhod avtobu- sa jih opozori prometnikov glas. Nekaj manjših pomanj- kljivosti bodo v kratkem u- redili. Oglasili smo se tudi v go- stinskih prostorih. V prvem je devet miz, v drugem pa pet. Stoli so bili zasedeni. Ko- maj smo se prebili tudi do točilne mize, kjer točijo vse vrste alkoholnih in brezalko- holnih pijač, prodajajo pa tu- di sendviče, hrenovke, pecivo, kuhajo enolončnico . .. Lojz- ka Vršič, Majda Skok in Pav- la Simonič, ki so tega dne stregle gostom, so povedale, da sta gostinska lokala ved- no polna in da je promet ze- lo velik. Obiskali smo tudi trafiko, kjer prodajajo vse mogoče časopise in revije, cigarete in druge manjše stvari. Ida Forstnerič, prodajalka, ima vedno polne roke dela. Novo avtobusno postajo so pohvalili tudi potniki iz ino- zemstva. ZR ODBORNIKI BODO ODLOČILI OD KOD BO VODA S soglasjem skupščine občine Sloven.ska Bistrica se bo bistri- ški komunalni zavod preimeno- val v komunalno podjetje in bo tako postal gospodarska organi- zacija. Velika naloga, ki čaka to podjetje v letošnjem letu, bo iz- peljava vodovodnega omrežja. V bistriški občini je že dalj ča- sa pomanjkanje pitne vode, za- to bodo nujno morali najti no- ve vire. Obstajata dva predloga. Po enem naj bi vodovod nape- ljali z Dravskega polja, ta re- šitev bi bila nekoliko dražja, vo- da pa bolj kvalitetna; druga re- šitev pa bi bila z zajetjem vode iz potoka Bistrice. Kaže pa, da bi bila slednja rešitev le začas- nega pomena. Ž novoizgrajeno vodovodno mrežo bi rešili problem oskrbo- vanja z vodo območja Prager- skega, Polskave, Črešnjevca, La- porja in Slovenske Bistrice. Od- borniki skupščine občine bodo odločili, katera možnost bi bila najbolj primerna in Izvedljiva. Komunalno podjetje je pred mesecem nabavilo tudi nov to- vornjak za odvažanje smeti. To storitev je doslej v Slovenski Bi- strici opravljalo mariborsko podjetje Snaga, vsa sredstva pa so odtekala v Maribor. Blstrlča- ni bodo sedaj poskušali reali^ rati tudi zamisel, da bi odvaža smeti tudi v Slovenskih Konj cah. Še vedno pa se niso odic čili, kako bodo zaračunavali 0( voz. Obstojata dve možnost občani naj bi plačevali po kv; draturi stanovanjskega prost( ra, ali pa od posod. Veliko težavo v prihodnji mesecih pa bo povzročilo tu( urejevanje podzemnega katastr; ki mora biti po zakonu oprai Ijeno do 31. julija letošnjega If ta. Ze sedaj lahko z zagotovosi jo napišemo, da do tega časa Slovenski Bistrici ne bodo moj II storiti veliko, saj z deli splo še niso pričeli. Najprej bo tr( ba razrešiti osnovno vprašanji kdo naj to delo opravi, ali ko munalno podjetje ali zavod z izmero zemljišč. Gotovo pa ji da je podzemni kataster v Slo venski Bistrici tako neurejen da bodo že v začetku velike te zave. Časa ni več veliko, zato I bilo najbolje, če bi se vsi pri zadeti in zainteresirani sestal in pričeli z delom. -d S krajevne konference SZ^L v Poljčanah Razširiti članske vrste Na krajevni konferenci SZDL so Poljčančani ocenili delo v preteklem obdobju in spregovorili o nekaterih vprašanjih, ki občanom pri- zadevajo precejšnje pregla- vice. Pi'ecej pozornosti so po- svetili vprašanjem kmetij- stva in gozdarstva. Bivši di- rektor Kmetijskega kombina- ta Slovenska Bistrica ing. Albin Cernoša je podal po- drobnejšo sliko kmetijstva v občini, ker pa je problem vreden podrobnejše obrav- nave, so se dogovorili, da bo- do o njem razpravljali na e- ni prihodnjih sej. Splošna ugotovitev ob na- vem zakonu o gospodarjenju z gozdovi je bila, da je les razmeroma drag za tistega, ki ga mora kupiti, da pa na- sprotni kmet z izkupičkom nikakor nc more biti zadovo- ljen. Precej besed je bilo izre- čenih tudi zavoljo prispevka za m«stno zemljišče. Pojavi- lo se je celo mnenje, da je uvedba tega prispevka za Poljčane nezakonita, ker do- slej še niso izdelali za ta kraj urbanističnega načrta. Ude- leženci konference so tudi zahtevali pojasnila, kje se zbira denar od prispevka in če bo krajevna skupnost lah- ko razpolagala z njim, kot je bilo to sprejeto na seji skup- ščine občine. Poljčančani so bili nezado- voljni tudi zavoljo tega, ker SO še vedno ni poravnala 40W) dinar lev kot prispevek za gradnjo vodovoda v Lu- šečki vasi. Koristniki vode, predvsem pa vodovodni od- bor, imajo zaradi tega vciike težave. Z zadovoljstvom oa je bilo sprejeto poročilo šolskega gradbenega odbora, da so končno le osvojili lokacijo za gradnjo nove šole v Polj- čanah. Ker bodo šolo gradi- li na zemljišču, ki je last kmetov, se bodo prav goto- vo morali zavzeti za o^^im-er- no zamenjavo ali odkup zem- ljišča. S posebnim veseljen so pozdravili tudi odlikcva nje Planinskega društva, ka tero je odlikoval IS SRS : medaljo zaslug za narod l srebrnim vencem. Ob pr^ slavijanju 40-letnice PD jeH najlepši dokaz za uspešno dfll lo. Poljčanski planinci so ] zadnjih desetih letih aspeS no razvijali delo v mladiri' skem odseku, ki je postal e der najboljših v Jugoslaviji Tudi družbena aktivnosi članov SZ je bila zadovolji"'a Udeležili so se proslave v No- vi Gorici ob 20. obletnici pri- ključitve Slovenskega Pri- morja k Jugoslaviji, nad občanov pa je sodelovalo tu-l di na proslavi v Velenjii (Štajerska v NOB). i Ob tem so pripravili štel vilne proslave ob državnih irj republiških praznikih, za spehe pa imajo precejšnje za- sluge tudi mladinci. Povezava med organizaci- jami in društvi je bila za- dovoljiva, ob sodeJovanjii večjega števila članov, pa b: bili uspehi še lepši. Morda bi v prihodnosti morali naveza- ti več stikov z delovnimi or- ganizacijami, s katerimi vs« premalo sodelujejo. Člani odbora 5i bodo mo- rali v prihodnji mandatni do- bi prizadevati, da bi v SZDl vključili še večje število ob- čanov, ki se sedaj vse pre- malo zavedajo p">membnost članstva naše najbolj mno- žične ori-ianizacije. -u I Podaljšano znižanje cen televizorjev El Zaradi izrednega zanimanja se podaljša novoletni popust do 10. februarja 1970. Prihranili boste mnogo denarja, če boste kupili televizor pri trgovskem podjetju MERKUR Ptuj — poslovalnica TEHNIKA: televizor VRBAS, stara cena 2.551,50 din nova cena 1.913,65 din televizor TITANIK, stara cena 2.430.- din nova cena 1.822,50 din Obiščite našo trgovino TEHNIKA v Lackovi ulici in izkoristite priložnost, dokler traja zaloga. Televizor kupite lahko tudi na potrošniški kredit. tednik — Četrtek, is. januarja 1970 str.^n 3 Delo krajevne skupnosti Velika Nedelja Premalo sredstev za preveč problemov v nedeljo, 6. januarja, je bila pri Veliki Nedelji seja tamkajšnje krajevne skupno- sti. O delu krajevne skupno- sti je poročal njen predsed- nik Ivan VENCELBERGER. V krajevno skupnost Veli- ka Nedelja je vključenih 11 vasi, v katerih živi 2326 pre- bivalcev, ki domujejo v 597 gospodarstvih Kraj ima po- polno osemletno šolo. ki jo obiskuje 431 učencev. Razen šolske;^a okoliša obiskujejo osnovno šolo še uče'"'Ci iz ob- močja krajevne skupnosti Podgorci (6., 7. in 3. razred). Ce pogledamo nekoliko na- zaj v delo krajevne skupno- sti, vidimo, da se voi^vci sre- čujejo s problematiko dela krajevne skupnost) največ- krat ijepo-redno takrat, ko se uvaja krajevni samopri- spevek. Na sejah sveta kfa.ievne skupnosti prevladujejo ko- munalne zadeve, ki .so v de- lu sveta krajevne skupnosti zastopane s 6 odst., tako;, za fiiinii pa so materialna in fi- nančna vprašanja. Med komunalnimi proble- mi so zlasti vidno v ospredju problemi krajevnih cest, po- ti in brvi, oskrba s pitno vo- do in ureditev pokopališča. Svet krajevne skupnosti ka- že v okviru finančnih mož- nosti pripravljenost za reše- ^snje omenjenih problemov. 2al je še mnogo nerešenih. PORAVNALNI SVET Med organi krajevne skup- nosti je zelo aktiven porav- nalni svet, ki zaseda in skli- ^^je obravnave po potrebi. Poravnalni svet KS Ve^ka Nedelja je nekaj let naz-ij tudi v zadnjem obdobju 90 odst. obravnav ra- uspešno, le okrog 10 odst. sporov je moralo pred občin- ^^0 sodišče v Orniož. Občani f^i^ihajajo pred oo^-avnalni po večiMi zaradi obreko- mejnih sporov, manj- tatvin itd.... Krajevna skupnost izraža bojazen glede dela poravnal- nega sveta v bodoče, saj so povračila za delo članov po- ravnalnega sveta več kot mi- nimalna. SREDSTVA KRAJEVNE SKUPNOSTI IN iNlJiliOVA POTROŠNJA Viri .sredstev krajevne skupnosti so zelo skopi. V glavnem ie to krajevni sa- moprispevek in skromno premoženje, s katerim upra- vlja krajevna skupnost. Kra- jevna skupnost ima naveden krajevni samoprispevek po sklepu sveta KS Velika Ne- delja z dne 10. 4. 1968, ki ve- lja za leta 1968. 1969 in 1970. Občani plačujejo samopii- spevek v denarju, lahko pa tudi z delom. Viri dohodkov krajevne skupnosti so še najemnine zemljišč SLP, najemnina cd poslovnega prostora, ki ga uporablja trgovina, kinodvo- rana ter najemnina dveh sta- novalcev v zadružnem domu. Iz leta v leto se vleče ugo- tovitev, da nekateri zavezan- ci krajevnega samoprispev- ka sploh ne plačujejo Zara- di tega ostane letno okrog 40 odst. neplačanega samo- prispevka. Nekaj manj osta- ne neodsluženega samopri- spevka v delu, ki pa ga po- zneje KS spremeni v goto- vinsko denarno plačilo, kot to določa sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v KS Velika Nedelja. Mnogokrat se zgodi, da zavezanci plačila krajevnega samoprispevka ne razumejo ali pa nočejo razumeti, da ostane vplačani samoprispe- vek na njihovem območju, v dobro kraja in ljudi, ki v njem živijo. Ta ugotovitev sicer ni splošna, vendar pa je še precej pogost pojav, ki ne tare samo Velikonedelj- čanov, ampak tudi druge krajevne skupnosti v ormoš- ki in sosednjih občinah. Ce upoštevamo, da je kra- jevni samoprispevek v dolo- čenem pogledu uresničitev solidarnega načela, ki pravi »vsi za enega in eden za vse«, potem je že to zavidljiv in velik korak na poti k reše- vanju krajevnih potreb. J. S. Velikonedeljska zimska podoba SKLAD ZA KMETIJSTVO IN KMETIJSKA RAZ- STAVA Kako je gospodaril pred nedavnim ustanovljen sklad za kmetijstvo, so obravnava- li na minuli seji skupščine občine Ptuj. Sklad je zbral 380.000 tisoč dinarjev, med drugim je bilo 26.251 dinar- jev od vstopnic na minuli uspeli kmetijski razstavi v Ptuju. Ce bi bila razstava v primernem letnem času, bi bil dohodek od vstopnic in drugih stvari na razstavi še večji in lažje bi krili prire- ditvene stroške. Za organiza- cijo razstave je moral sklad najeti premostitveno posoji- lo 150.000 dinarjev. Sklad je razporedil sred- stva še za pogodbene obvez- nosti do strokovnih kmetij- skih zavodov 5000, za regres za mleko 61.305, za zatiranje rastlinskih bolezni in škod- ljivcev 3000, za izobraževa- nje kmetov in kmečke mladi- ne 12.000, za kmetijsko raz- stavo 240.000. Drugim upo- rabnikom za izdatke so na- menili: za pospeševalno služ- bo po programih 35.259, za regres za nabavljene merja- sce 12.900 in še nekaj manj- ših izdatkov. Spremembo finančnega na- črta sklada za pospeševanje kmetijstva narekujejo pred- vsem izredni in nepredvide- ni stroški kmetijske razstave, ki so jo priredili v počasti- tev 1900-letnice Ptuja. ZR ^trelci so tekmovali na Osankarlci Kot vsako leto, so se tudi letos ob občinskem prazniku pomerili strelci bistriške ob- čine. Na Osankarlci je nasto- pilo osem ekip s štiriindvaj- setimi tekmovalci. Najboljši so bili tekmovalci Impola 1. med posamezniki pa je prvo mesto osvojil Ivan Lorenci, član Impola s 164 krogi od dve sto možnih. Vrstni red ekip: 1. Impol I, 2. Impol 11. 3. Oplotnica I, 4. Slovenska ^istrica I, 5. Slovenska Bistrica II. 6. O- plotnica II. 7. Oplotnica HI in 8. Slovenska Bistrica III -d Stanovanjsko komunalno podjetje Ormož Plan, ki vliva optimizem v novo leto stopamo z no- vimi načrti in željami, v de- lovnih organizacijah pa z no- vimi proizvodnimi plani. V minulem tednu mi je di- rektor Stanovanjsko komu- nalnega podjetja v Ormožu Ivan Vencelbereger postre- gel z nekaterimi optimistič- nimi pokazovalci letošnjega proizvodnega plana: Kakšen je vaš proizvodni plan za leto 1970? Proizvodni plan za leto 1970 so organi samouprav- ljanja sprejeli že v začetku decembra 1969. Njegove os- novne karakteristike pa so odražajo v naslednjem: — proizvodnja podjetja za leto 1970 je planirana po po- sameznih obratih. Podjetje je razdeljeno na štiri samo- stojne obrate in sicer, grad- benega, kovinskega, komu- nalnega in stanovanjskega. Ker opravlja stanovanjski in komunalni obrat dejavnost širšega družbenega pomena, smo temu prilagodili tudi or- ganizacijsko in samoupravno strukturo. — celotni obseg proizvod- nje vseh štirih obratov se bo v letu 1970 povečal za 287 odst. Planirani stroški v bre- me celotnega dohodka se bo- do povečali za 283 odst., do- hodek pa se bo povečal za 291 odst. Planirano poveča- nje dohodkov znaša 208 odst., skladi podjetja pa naj bi se povečali za 232 odst. Omenim naj, da smo v ab- solutni vrednosti gledano — relativno majhna delovna or- ganizacija. zato planirano po- večanje ni neuresničljivo. Kljub relativno majhni ab- solutni vrednosti, na kateri bazira naš plan, pa bo vred- nosi; proizvodnje, predvidena za leto 1970, že vplivala na gospodarstvo občine. Ali nameravate povečati tudi število zaposlenih? Da, zaposlili bomo večje število novih delavcev, kva- lificiranih in nekvalificiranih. Med nekvalificiranimi bomo zaposlili okrog 20 žensk, ka- terih zaposlitev je v naši ob- čini še posebej problematič- na. V kateri vrsti proizvodnje pričakujete največje uspe- he? Brez dvoma v obeh proiz- vodnih obratih t. j. v gradbe- nem in v kovinskem, saj je komunalna dejavnost odvisna od gospodarskega potenciala občine, ki se v letu 1970 ni bistveno spremenil, stano- vanjska dejavnost pa prav tako ostaja v že obstoječih in znanih okvirih. Vam povzroča stanovanj- ska problematika v Ormožu velike preglavice? To je vprašanje, ki ga da- nes praktično sploh ni tre- ba postavljati, saj odgovor itak vemo že v naprej. V tej naši znani slovenski oziroma, če hočete jugoslovanski sta- novanjski krizi — tudi Or- mož ni izjema. Na naš na- slov prihaja cel kup prošenj Za stanovanje v samem Or- možu, medtem, ko je včasih v katerem izmed zunanjih krajevnih centrov težko do- biti stanovalca za prazno in včasih celo zelo primerno sta- novanje. Imam občutek, da delovne organizacije v naši občini vse preveč drobijo svoja sred- stva za gradnjo individual- nih stanovanj za svoje delav- ce in da na drugi strani ni večjih vlaganj v družbeno gradnjo. Primer: predvidena gradnja poslovno stanovanj- ske gradnje v Ormožu, kjer do sedaj za nakup stanovanj ni pričakovanega zanimanja. Problem torej obstaja in mo- rali ga bomo skupno reševa- ti v cilju, da bo imel vsak naš delovni človek, vsaj skromen, vendar topel družinski koti- ček. Kako nagrajujete vaše de- lavce? Sistem nagrajevanja ima- mo urejen po posameznih obratih, torej so osebni do- hodki odvisni od doseženega uspeha obrata, v katerem de- lavec dela. Predvidevamo, da bodo osebni dohodki odvisni od doseženega uspeha obrata, v katerem delavec dela. Pred- videvamo, da bodo osebni do- hodki nekvalificiranih de- lavcev znašali v letu 1970 70.000 S din mesečno. Kot vnet kopalec bi vam kot investitorju letnega ko- pališča v Ormožu postavil vprašanje: kdaj se bomo lah- ko kopali v ormoškem kopa- lišču? Kupite si kopalke, odprli ga bomo v letošnji kopalni sezoni. In vaš konjiček? Fajfa, ker sem pač pred- sednik fajfarskega kluba pri Veliki Nedelji. J. S. Ivan Vencelberger, direktor stanovanjsko komunalnega podjetja Ormož str a v 6 TEDNIK — ČETRTEK, 15. januarja 1970 Kot smo obljubili že pred koncem lanskega leta, smo se napotili na Pohorje in obiskali Tinje, med hribe utesnjeno vasico. Obisk je bil najprej name- njen »razčiščevanju« nekaterih problemov, ki nam jih je opi- sal anonimni pisec. No, in znova smo lahko ugotovili, da je bilo vse skupaj le kleveta- nje nekaterih posameznikov, ki se trudijo, da bi bila podo- ba jutrišnjega Tinja lepša in boljša. Pa pustimo namišljene pro- bleme in prisluhnimo besedam ravnatelja tinjske osnovne šo- le, Toneta Verleta: »Pred de- vetimi leti, ko sem prevzel dolžnost, ni bilo stanje nič kaj rožnato. Šolsko poslopje je bilo v izredno slabem stanju, o disciplini in prihajanju otrok v šolo pa raje ne bi govoril. Potrebno je bilo zaorati ledino in po vseh teh letih so neka- teri uspehi že precej vidni. Šolski prostori so urejeni, vse manj problemov pa imamo tu- di z učiteljskim kadrom. Zgra- dili so stanovanja za učitelje, tako je bil problem stalnega odhajanja v veliki meri zaje- zen. Kvaliteta pouka se izbolj- šuje iz leta v leto, vsako leto pa odhaja na nadaljnje šola- nje ali v uk vedno več otrok. Ni še dolgo tega, ko tinjski otroci in tisti s Planine niso imeli možnosti za nadaljnje šolanje, danes pa je že vse drugače. Mnogo zaslug za to imajo tudi učitelji, ki posku- šajo vse za čimboljšo organi- zacijo pouka. Mnogo bolje je tudi z najrazličnejšimi učili. Seveda jih še vedno mnogo primanjkuje, pa kaj, ko vsega naenkrat ne moremo doseči. Velike težave s prihajanjem k pouku imajo predvsem tisti otroci, ki so oddaljeni od šole tudi po nekaj ur. Sedaj, ko je mnogo snega, je še težje ...« Potem sva z ravnateljem spregovorila o možnosti, kako bi tem otrokom pomagali. Z dograditvijo dveh prostorov bi vsaj za zimske mesece pro- blem lahko uredili. Otroci bi stanovali na Tinju, kjer bi bili pod nadzorstvom učiteljev. Takih, ki imajo težave zaradi oddaljenosti, je okoli trideset. Z zasilnim internatom bi za- gotovo uspeli, učni uspeh pa bi bil prav tako boljši. V obeh prostorih bi lahko imeli v poletnih mesecih malo šolo, tako da bi bili zares do- bro izkoriščeni. Ta zamisel bi bila za mnoge otroke velikega pomena. Mnogim bi z bolj ure- jenim življenjem omogočili na- daljnje šolanje, seveda pa bi bilo za to potrebno tudi nekaj družbenih sredstev. S Pohorja je doslej odhajalo le malo otrok naprej. Tisti, ki so odšli, so skoraj povsod po- kazali zadovoljivo znanje. Prav bi bilo, da bi sedaj, ko so se razmere malce spremenile, z družbeno akcijo poskušali storiti še več. Pohorski otroci imajo ravno toliko pravice do izobrazbe kot ostali, le da so njihove možnosti dosti manjše. Tovariš Verle mi je pripove- doval tudi k) mnogih drugih problemih. Sliši se skorajda neverjetno, toda je resnično: nekateri starši se ne zanimajo niti toliko za svoje otroke, da sploh ne vedo, kateri razred obiskujejo. Veliko bi pomenilo, če bi imeli na šoli socialnega delavca, in vse kaže, da to ne bo ostala neizpolnjena želja. Z njegovo pomočjo bi imeli olaj- šano delo tudi učitelji, ki se morajo sedaj ukvarjati tudi s takimi težavami, ki ne sodijo k njihovemu delu. Takoj ko bo skopnel sneg, bodo pričeli graditi na Tinju športno igrišče. Otroci so do- slej telovadili na »gmajni«, prave telovadne ure pa tamkaj skoraj ni mogoče izpeljati. To- rej se obeta še ena lepa prido- bitev, ki bo kraj obogatila za športno življenje, ki prav go- tovo ne bo ostalo samo v okvi- ru šole. S Tinja sem odhajal z za- vestjo, da tamkajšnji učitelji s svojim delom pomagajo mla- demu pohorskemu rodu, ki za- služi boljšo bodočnost. -d Tone Verle Izboljšciti poštno dostavo Ko sem pred nekaj dnevi obiskal Tinje na Pohorju, sem kaj kmalu izvedel, da prebivalci iz okolice Tinja niso najbolj zadovoljni z do- stavo poštnih pošiljk. Ne gre za nesolidno delo, temveč za povsem drug problem. Tinj- sko področje spada pod po- što na Zg. Ložnici. Tinjčani dobivajo pošto redno, precej drugače pa je s tistimi, ki so bolj oddaljeni. Področje Plinarne je zelo prostrano, poštarjeva pot pa se konča na Tinju. Vsi ostali dobijo lahko pošto v vaški go- stilni, obvestila o njej pa pre- našajo šolarji. Tam, kjer šo- larjev nimajo, pač dlje časa ne vedo, da jih čaka pošta. Problem pa ni tak, da ga ne bi bilo mogoče rešiti. Mogo- če bi kazalo spremeniti pošt- no službo. Na Tinje vsak dan pripelje avtobus, tako da bi lahko poštne pošiljke za ves predel pošiljali iz Slovenske Bistrice in ne iz Zg. Ložnice. Poštar bi bil v vasi, od ko- der bi mnogo laže raznašal pošiljke po terenu. Zamisel prav gotovo ni slaba in bi jo morali odgovorni preudariti. Koristniki poštnih storitev bi bili seveda mnogo bolj za- dovoljni, mnogo bolj redno pa bi dobivali pošto tudi tisti, najbolj oddaljeni. Velikokrat občani ne vedo, da jih čaka pošta v gostilni na Tinju, zato tudi nevšečno- sti ne izostajajo. Vsemu temu pa bi se lahko izognili, -d IMOS bo gradil v Slovenski Bistrici Časi, ko so se v Slovenski Bistrici otepali trgovskih pod- jetij iz drugih občin, so že zdavnaj minili. Bistričani so sprevideli, da zares ne bi ime- lo smisla zavirati trgovine in so se odločili, da bodo dovolili interesentom graditi nove tr- govske lokale v Slovenski Bi- strici. Ljubljansko poslovno zdru- ženje Imos ni zapravljalo ča- sa. Odkupili so zemljLšče za gradnjo motela v mestu, že le- tos pa bodo morda pričeli gra- diti tudi nov trgovski in go- stinski lokal nasproti stavbe skupščine občine. Prodor tega ljubljanskega združenja v se- verovzhodno Slovenijo je vse- kakor dobro načrtovan. Spom- nimo se samo, kako so šokirali vso slovensko javnost, ko so v Mariboru odkupili zemljišče nasproti avtobusne postaje za najvišjo ceno, ki je bila kdaj- koli izklicana v Jugoslaviji. Ce bo resnično prišlo do reali- zacije gradnje v Slovenski Bi- strici, potem se potrošnikom v občini prav gotovo obetajo lep- ši časi. -d GOTOVINA ALI ČEK? Nič ni narobe, če trgovina s kakršnokoli reklamo pri- vablja kupce in želi s tem doseči večji promet ter išče načine, kako bi kupce čim- bolj zadovoljila in jih traj- no obdržala. Zanimiva in o- benem nerazumljiva pa je bila odločitev TP Panonija Ptuj, ki je pri novoletnem žrebanju upoštevala le one kupce, ki so blago plačevali v gotovini. Oni kupci, ki so blago plačali s čekom, pa ni- so prišli v poštev. Torej TP Panonija Ptuj plačnike s če- kom ne smatra enakovredne, pač pa manj vredne, ker jih je pri žrebanju izločila. Tak- šno razlikovanje pa že ne po- meni privabljanja kupcev, pač pa obratno. Bodo imeli vodilni TP Pa- nonije Ptuj k temu kaj do- dati? JOB Dva iimed naših najmlajših sodelavcev Naša stalna rubrika »Naša pisma« ni priljubljena samo med našimi najmlajšimi bral- ci, berejo jo radi tudi odra- sli. Alenka s svojimi mladi- mi sodelavci vedno poskrbi da je za kotiček, ki je pred- vsem namenjen najmlajšim, vedno dovolj gradiva. Poleg drugih šol v ptujski in ormo- ški občini so zelo marljivi do- pisniki tudi na osnovni šoli Franca Osojnika v Ptuju. V kolikor ne pošljejo pisem po pošti, jih v naše uredništvo večkrat prineseta pionirja 5. b razreda Mitja HRIBAR in Drago KAUCiC iz Ptuja. Ob enem izmed zadnjih obiskov v našem uredništvu sta nam povedala, da jih je za dopisovanje v »Naša pi- sma« navdušila tovarišica u- čiteljica Anica SEGULA. Mit- ja in Drago sta bila vse do danes v glavnem v vlogi ku- rirja in do danes nista še nič objavila. Ko sem ju povpra- šal zakaj ne, sta mi odvrnila, da je bila večina spisov bolj- ših od njunih in, da zato ni- sta prišla v tisto kuverto, ki jo večkrat prineseta k nam. Dogovorili smo se za ukano. (Upamo, da nam tovarišica Šegula tega ne bo zamerila). Mitji in Dragu smo naročili, naj napišeta kak spis ali do- živetje, ki ga ne smeta po- kazati tovarišici, ampak ga naj direktno prineseta v na- še uredništvo. Načrt je u- spel. Mitja se je v ponedeljek o- glasil v uredništvu in nam prinesel naslednji prisp« z naslovom: ZIMA, ZIMA BELA Tudi letos nas je presen la starka zima. Prinesla i je veselje, nekaterim pa t žalost in skrbi. Razveselila je predvi nas otroke, ki se radi sari mo, smučamo, drsamo, ke fho in uganjamo druge i čije na snegu. Zima je hudo prizat Banjalučane, ki so že t prizadeti od hudega potn Mnogo hiš je porušenih neprimernih za stanova Ljudje .stanujejo v avtoi bilskih prikolicah, ki pa ne morejo v celoti zavj vati pred mrazom. Vis snežni zameti v zadn; času, so povzročili hude j glavice v prometu. Pozimi so še posebej ub gozdne živali in ptice pei Sneg jim je pokril vse i vsakodnevne prehrane, gozdne živali poskrbijo 10 za ptičke pa mi — pioni Na okna in v krmilnice nasujemo drobtinice in nje. Ptički so nam za poi hvaležni in bodo spomlad poleti veselo prepevali o li naših domov. Letos je prišla zima s zgodaj. Sneg in poledica p zročita veliko prometnih sreč. Pionirji si želimo, da bi ma trajala zelo dolgo, saj med nami zelo priljublj vsi zimski športi. Mitja Hribar. 5. b raz osn. šole Franc Osoji I Vidiš, Mitja, led je pre Tvoj prispevek je zagle beli dan in upam, da si dovoljen. Opraviči se tov< šici za prevaro in zvali ki do na mene. Napiši še kaj pega. J. i Drago Kaučič in Mitja Hribar dva izmed naših najmlajših dopisnikov. Tednik vaš list VEČERNI OBISKOVA POŠKODOVALI DEK CO I I Ptujski miličniki zasledi jo skupino fantov, ki sc januarja zvečer na hiši režije Arnuš v Spuhlji sneli okna s tečajev, m« v hišo snežne kepe in pr< nili omaro, ki je stala ob nu. Na nesrečo je padla deklico in ji poškodovala braz. Med drugim ji je mila nos. Nepridipravi so ma iz Spuhlje in Nove v« j-EDNIK — ČETRTEK, 15. januarja 1970 STRAN 7 ) marca začetek proslava 100 letnice ptujskega gasilskega društva Leios proslavlja ptujsko gasilsko društvo 100 let ob- jtoja. Kako potekajo pripra- ve na proslavo visokega ju- bileja, nam je povedal Mar- tin Horvat, tajnik OGZ Ptuj. ptujski gasilci so že ime- novali pripravljalni odbor, ki je redno sestaja vsak četrtek 5b 18. uri. Imenovali so tudi tehnični, gospodarski in pro- gramski odbor. Sestavili so okviren program celoletnih )rosIav. Otvoritvena priredi- ;ev bo prvega marca (v ne- leljo) v Narodnem domu. Na .lavnostnem 100. občnem zbo- .•u ptujskega gasilskega dru- itva bodo med drugim poro- čali o kroniki društva. Bo -udi kulturni program. Osrednja proslava bo juni- a. Program proslave sestav- jajo. Med drugim so pred- videne večje gasilske vaje. Tudi proslava bo verjetno na prostem. ' Pred 100 leti (3. marca 1870) >0 na prvem občnem zboru istanovili ptujsko gasilsko društvo predvsem obrtniki, ki so imeli po cehih že ob- rambo proti požaru, bili so tudi dolžni braniti mesto pred požarom. Prva oprema ptuj- skega gasilskega društva so bile protipožarne naprave, ki so jih dobili od občine. Prvi predsednik ptujskega gasil- skega društva je bil Franc Vibner iz Ptuja. Ob ustano- vitvi ptujskega gasilskega društva je bilo društvo še v Celovcu, Laškem in Ljublja- ni. — Ta mesec so občni zbo- ri gasilskih društev. Kaj je med drugim na dnevnem re- du? Gasilska društva sprejema- jo letos novi pravilnik. Ob- činska gasilska zveza je do- ločila datume občnih zborov z namenom, da lahko njen predstavnik sodeluje in tol- mači nova pravila. Delovna društva so datume sprejele, druga pa odlašajo. Po pravil- niku so razdelili društva ta- ko, da ima večje društvo v centru vod, druga pa morajo imeti operativno desetino. Društvom bodo določili ob- močje delovanja, v katerem morajo poskrbeti za protipo- žarno varnost. Pravilnik je izpopolnjen glede na zakon o društvih. — Te dni končujejo z iz- piti novi gasilski častniki? OGZ je organizirala semi- nar. Obiskuje ga 15 gasilcev iz občine. Izpite bodo opravi- li iz predmetov, ki zahtevajo znanje vodogradnje, fizike, kemije, elektrike, gasilske preventive, gasilske tehnike... Pohvaliti je treba vztrajnost kandidatov, ki redno priha- jajo na predavanja. ZR Vedno pripravljeni pomagati v nesreči NAŠI DELAVCI NA TUJEM Očka, vrni se kinaki! Novoletni prazniki počasi tonejo v pozabo. Ostali so le spomini in želje, ki smo si' jih voščili ob praznikih, ko smo svojcem, znancem, pri- jateljem in sodelavcem čvr- sto stisnili desnico in jim zaželeli srečo v novem letu. Novoletni prazniki so bili še posebno doživetje za naše delavce, ki so zaposleni v tu- jini. Dober teden pred praz- niki so se iz Nemčije, Av- strije in drugih držav, kjer so zaposleni naši ljudje, pre- mikale neprekinjene icolone osebnih vozil, vozili so po- sebni vlaki in avtobusi... Vsem je bila pred očmi ista pot in cilj — domovina, že- na, otroci, starši, sosedje, znanci... Po naključju sem bil navzoč ob enem izmed tisočih tovrstnih snidenj. O- troci so planili očetu v na- ročje, za vse niti ni bilo pro- stora .,., žena je morala pre- cej dolgo čakati, da se po dolgem času pozdravi z mo- žem. Solze sreče in tisoč vprašanj je obsulo srečnega očeta, ki se je zna.šel med svojimi. Toda, žal, samo za nekaj dni. Prazniki so minuli in zo- pet se je bilo treba posloviti. »Očka, kdaj boš zopet pri- šel,« so nemo vpraševale ne- dolžne otroške oči, medtem ko marsikatera žena ni mo- gla skriti solz, ki so ji silile v oči ob slovesu. Takšno je življenje. Krat- ka srečanja, povezana s tre- nutki sreče, pa zopet slovo, dnevi samote in pričakova- nja. Pisma romajo v tujino in zopet nazaj domov. Okor- na roka piše o trdem živ- ljenju v tujini in prav ':ako okorne roke pišejo o življe- nju in delu doma. V vsakem pismu se kot rdeča nit vleče hrepenenje po večjem za- služku in skorajšnjem snide- nju z domačimi. Blišč tujine ni tako svetel, kot si ga mno- gi predstavljamo. Prokleto trdo je treba garati, da lah- ko zraste nov dom, da se na- kupijo potrebne reči, da lah- ko družina živi zmerno živ- ljenje ... Sicer pa, kaj bi vam še iaz grenil že tako boleče občut- ke. Vem, da mnogo izvodov našega lista vsak teden po- tuje v najrazličnejše države sirom po svetu. Ko boste pre- brali teh nekaj skopih vrstic, vedite, da so namenjene vsem vam, ki ste se pred dnevi vrnili na svoja stara delovišča, in da vam ob tej priložnosti pošiljamo iz do- movine tople pozdrave z naj- lepšimi željami v letu 1970. J. S. Konstituirali odbor SZOL Kidričevo Kot smo poročali v prejš- nji številki Tednika je bila v decembru volilna konfe- renca krajevne organizacije SZDL Kidričevo, na kateri je bil izvoljen nov 15-članski odbor ter 3-članski nadzorni odbor. Pred kratkim se je že sestal nov odbor KO SZDL Kidričevo, da bi izvolil pred- sednika, tajnika in blagajni- ka ter odbor za pripravo in izvedbo raznih proslav. Če- prav so bili vsi na novo iz- voljeni člani pismeno pravo- časno obveščeni, se jih nekaj prve seje ni udeležilo. Pre- rano je še govoriti o tem, ali je bil izostanek opravi- čen ali ne, vsekakor pa je že na prvi seji bilo dogovorje- no, da bo treba že na pri- hodnji seji ugotoviti, ali so takšni člani voljni delati v odboru ali ne, kajti v na- sprotnem primeru bo treba naknadno izvoliti ali koop- tirati druge, ki bodo voljni delati. Kot je bilo pričako- vati je bil največji problem izvolitev predsednika odbo- ra, kajti nekaterih, ki bi naj zavzeli ta položaj, ni bilo na sejo, prisotni pa so se na vse načine otepali in opravičevali svojo zasedenost drugje. Po dolgem in mučnem razprav- ljanju je bilo izglasovano, da se dosedanji predsednik, ki je bil na volilni konferenci izvoljen v nadzorni odbor za- menja in da se ga ponovno izvoli za predsednika. Franc Meško bo torej predsednik odbora še tri leta. Za tajnika je bil izvoljen inž. Vaciav Vrabič, za blagajnika pa Mi- lan Mojzer. Na tej seji je bil imenovan tudi odbor za pri- pravo in izvedbo raznih pro- slav v sestavu: Janez Srien kot predsednik, ostali člani pa so še: Ivan Repec, Jože Trstenjak, inž. Franjo Lejko in Ivo Težak. Na naslednji seji bo govor o nekaterih sekcijah ter o programu dela. F. M. Mov rekreacijski center na Pohorju Bistriški planinci in turistič- ni delavci so dolga leta pre- mišljevali, kako bi razgibali turistično dejavnost na južnem Pohorju Načrtov je bilo veli- ko, vedno znova pa se je za- taknilo pri denarnih sredstvih. V mislih imamo že dolgo načrtovani rekreacijski center, ki naj bi zrasel pri Treh kra- ljih na Pohorju. Bistriško pla- ninsko društvo je dolga leta gradilo dom, težav pa je bilo vedno preveč. Pred tremi leti pa je dom vzela v najem to- varna Impol in vse kaže, da bo napKJsled le vse v najlepšem redu. Najprej so dom obnovili, tako da lahko v njem sedaj najdejo zadovoljstvo tudi naj- zahtevnejši gostje. Cesta, ki vodi k Trem kraljem je slaba, pa to niti ni največji vzrok, da turistov še vedno ni toliko, kot bi jih lahko bilo. Težave so predvsem sedaj pozimi, saj pri Treh kraljih ni urejenih smu- čišč. Bistriško društvo inženir- jev in tehnikov je ob pomoči znanega strokovnjaka za vzpe- njače in vlečnice Francija Čo- pa iz Maribora pripravilo gra- ditev novega zimskega sre- dišča. Zamisel, ki je že zelo stara, je tako postala uresnič- ljiva. Smučarji bodo v prihod- njih letih pri Treh kraljih do- bili vlečnice, to pa je za na- daljnji razvoj življenjskega po- mena. Prav tako razmišljajo, da bi pričeli na planoti za domom graditi vikend hišice, vendar bi bilo to dovoljeno le družbe- nemu sektorju. Pričakujemo lahko, da bodo Trije kralji v prihodnjih letih zadihali »turistično«. Možnosti je veliko in škoda bi bilo, če bi ostale neizkoriščene. -d Slovenska Bistrica Obramba pred točo Lanske vremenske razmere 'O bile Za kmetijstvo ugod- je. Sorazmerno debela snež- na odeja je ugodno vplivala uspeh spomladanske set- pa tudi v kasnejšem ob- dobju so primerne tempera- Jure ugodno vplivale na rast razvoj kmetijstva v obči- 1- Na območju občine se je jridelek pšenice povečal v ^uzbenem kot v privatnem p.torju, čeprav so bile po- rsine, posajene s pšenico, Jfkoliko zmanjšane. V letoš- ™ letu lahko pričakujemo, .. se bo proizvodnja v kme- 'ijstvu povečala za približno '^'Odstotke. . *^®lotni proizvodnji druž- ^"ega sektorja kmetijstva ne . J^emo pričakovati bistve- razrešitev. Z že sprejeti- bod predvidenimi ukrepi ni^^ ,'5"^etijske delovne orga- ^cije v glavnem sanirale proizvodnjo, izboljšale eko- nomski položaj ter povečale reproduktivno sposobnost. Med ukrepi, ki bodo v letoš- njem letu pozitivno vplivali na razvoj in stabilizacijo kmetijske proizvodnje, so zlasti naslednji: nadaljnje iz- popolnjevanje sistema garan- tiranih cen in v tem okviru stimulacija kvalitetnega pi- tanja živine, sklepanje dol- goročnih pogodb itd. Zadnja leta je področje se- verovzhodne Slovenije red- no hudo prizadejalo neurje, ki je bilo navadno spremlja- no še s točo, le-ta pa je moč- no prizadela kmetijske pri- delke in gozdove. Prideloval- ci so vsako leto utrpeli nepre- cenljivo škodo. Del območja občine Maribor, se je že bra- nilo proti toči v preteklih dveh letih z izstreljevanjem raket, ki vsebujejo srebrov jodid. Eno ali dvoletne izkuš- nje res ne morejo dati objek- tivnih rezultatov, dejstvo pa je, da na hranjenem območ- ju praktično ni bilo toče. Ob- ramba s streljanjem v ne- vihtne oblake brez možnosti ugotavljanja in informiranja točonosnih oblakov, pa po mnenju strokovnjakov in iz- kušenj, ne daje zanesljivih rezultatov. Zaradi tega je nujno, da se začne organizi- rati enotna akcija obrambe na širšem območju severo- vzhodne Slovenije. V obram- bo pa bi vključili tudi opa- zovanja točonosnih oblakov z radarji in obveščanje s krat- kovalovnimi sprejemno-od- dajnimi radijskimi postaja- mi. Odborniki skupščine občine Slovenska Bistrica so zato sklenili, da se bistriška obči- na vključi v sistem obrambe proti toči. Pri mariborski ob- čini so ustanovili medobčin- ski sklad, bistriška občina pa je zanj namenila 100.120 N din. -eMli. To pa še ni bilo vse. Po šo- 'i je začel krožiti glas, da nas bo obiskal dedek Mr^.z Poslalo ga je trg. podje jc IZBIRA iz Ptuja. Res nism.o do'go čakali, ko je prišel. Bo- gato nas je obdaril. Posenno veseli so bili tisti učenci, ki jim starši težko kupijo oble- ko. DedeK Mraz jim je pri- nesel lepe srajce, obleke, jo- pice in puloverje. Dragi tovariši iz trg. pod- jetja IZBIRA v Ptuju! Naj- lepše se vam zahvaljujemo za vsa poslana darila. Vidi- mo, da ste razumeli našo prošnjo in ji ustregli. Se po- sebej se vam zahvaljujemo v imenu tistih dvajsetih u čencev, ki so dobili topla ob- lačila. Lepo va« prosimo, če bi z razumevanjem sorejeli še našo drugo prošnjo in oi^fj- vzeli pokroviteljstvo nad na- šim pionirskim odredom. Upamo, da se nam bo tudi ta želja uresničila. Ob koncu se vam vsi pio- nirji in mladinci še enkrat prisrčno 'ohvaljujeiuc za vse. V novem letu vam želimo vso srečo ter veliko poslov- nih in delovnih uspehov. Pionirji odreda »J. Lacko« iz Vidma pri Ptuju MOJE ŽELJE V mVEU LETU Komaj smo čakali, da je ura odbila dvanajst in stopili smo v novo leto. Vsi smo srečni, ker upamo, da nam bo to leto prineslo mnogo lepega. Vsi ljudje sve- ta imamo različne želje. Mno- gi ljudje, med katerimi sem tudi jaz, si želimo, da ne bi več divjala vojna, da bi na zemlji zavladal mir. Mogoče prav sedaj, ko mi živimo v izobilju, na tisoče otrok ni- ma toplega doma in udobja. Vprašajmo se, kje so sedaj vietnamski vojaki? Morda s puško ali bajonetom čakajo krutega sovražnika. Kaj sedaj mislijo majhne vietnamske glavice? Morda na skodelico mleka ali na skorjico kruha, ki je pri nas skoraj v vsakem kotu. Ob tej misli mi pritečejo iz oči vroče solze sočutja. Zato želim, da bi naša zemlja za- blestela kot zvezda svobode, zdravja in prijateljstva. Irena Grandošek, 5. b razred, Ptuj Občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organi- zacij Ptuj razpisuje mesto hišnika v gledališču v Ptuju. POGOJI: — moški, ne mlajši od 21 let, vešč vseh del hišni- ka, zdrav — končana osemletna osnovna šola — odslužen vojaški rok — izpit za kurjača centralne peči Osebni dohodki po domovom. Prošnje, kolkovane z din 0,50, je poslati do 25. I. 1970 na naslov: Ol)- činski svet Zveze kulturno prosvetnili organizacij Ptuj, PTUJ, Slovenski trg 1"> (gledališče). Obč. svet ZKPO Ptuj Pripravimo se na pusta Otroci dsn za dnem poslu- šajo pravljice in živijo z ju- naki, ki nastopajo v njih, enkrat v letu pa jim je omo- gočeno, da se preoblečejo in spremenijo v pravljična bi- tja, ki so jim všeč. Oblekli jih bomo v maske, ki so jim znane iz pravljic. Ne nati- kajmo pa jim na obraz krink, ki bi se jih bali .. . Bili bi nesproščeni in morda bi celo jokali, mi pa ne bi niti opa- zili njihovega veselja niti njihove žalosti, saj bi vse zakrivala maska. Ce izdela- mo skupaj z otroki papirna- te maske, jih raje obesimo na steno za okras sobe. Na pustni dan dovolimo otrokom, da se gredo pokazat znancem in prijateljem, saj bodo srečni, če jih ti ne bo- do takoj prepoznali in bodo ugibali, kdo se je preoblekel v Piko Nogavičko in ■ kdo v gusarja. Veseli bodo, če se bodo lahko pokazali nezna- nim ljudem, vendar le tedaj, če jih ti ne bodo neprijazno odslovili, ker bi se bali, da bodo morali seči v žep in malim šemam kaj darovati. Zelje in zamisli otrok v pustnih maskah so zelo raz- lične. Punčke bi bile rade le- pe, oblekle bi obleko, ki bi jih polepšale. Fantje pa se raje našemijo tako, da zbu- jajo pozornost. Uresničimo, če se le da, da njihove želje in z ljubeznijo pripravimo majhno praznovanje. PUSTNE SEME Gotovo je vaš otrok že sli- šal pravljico Obuti maček in vi veste, če mu je všeč. Pred- lagajte mu, naj se obleče kot Obuti maček. Nataknite mu bele hlačke ali žabice, zeleno bluzo ali pulover, rdeče škor- nje in rdeč klobuk, na roke pa mu dajte črne rokavice. Zadaj pa mu pritrdite črn nagačen rep. V rep vtaknite žico in ga privihajte navzgor. Na koncu nosu pa ima veli- ko črno piko in narišite mu tudi brke. ^_ Se bolj preprosta je mask; za palčke, mogoče so vašemi otroku všeč klovni, ki jih j( videl v cirkusu ali v kinu Deklice imajo rade cvetlic* in gotovo bodo vesele, če ji[ bomo oblekli v vijolico al marjetico. Majhno deklico lahko ob lečemo v pikapolonico. Spre- menimo nekaj otrok v kres- nice. Oblečeni naj bodo ; bogato nabrana pisana krila in enobarvne bluzice, dečki pa naj imajo dolge hlačke iti pisane srajčke. Pripnimo jim na ramena še majhna knla, nato pa obesimo baterijo na vrvico in jo položimo oao- ku okoli vratu. Razen leče, vse ostalo spretno zakrijemo s papirnato rožico. Zatem- nimo nekaj oken in spodbu- dimo kresnice, da nam zaple- šejo v polmraku s priž.gani- mi lučmi. MASKE STAREJŠIH OTROK Ce vaš otrok rad riše, ga oblecite v slikarja, deklico pa v slikarko. Lepa bo vaša deklica v ma- ski staromodne gospodične. Dečka lahko oblečemo v pi- sano nošo Turka. Oblecite deklico v cvetno vilo, s pisa- no obleko. Nadenite ji na ra- mena peruti, poslikane v raznih barvnih odtenkih, na glavi pa naj ima cvetlico. V roko ji dajmo tanko paličico čarobno, in naša deklica se bo spremenila v cvetno vilo. Morda bo kateremu od fantičev ugajala maska č:V rovnika. Vzamite iz omare poz-abljeno haljo, ki naj bo temne barve in jo skrajšajte, Posebno im.enitna bo. če oo imela še kapuco, da bo še bi^lj skrivnosten. Iz kartona izrežite več zvezdic in pol- mescev in jih pobarvajte z bronzo, nato pa jih prišijte na haljo. Fantiča oblecimo lahko lu- di v gusarja, ah pa v vi.eza. Pred -r KREDITNA BANKA, Ptuj OBVEŠČA SVOJE VLAGATELJE, DA JE ZAČELA S PRIPISOM OBRESTI ZA HRANILNE KNJIŽICE. Vlagatelji laiiko vpišejo obresti tudi pri svoji pristojni po.šti, to je prj pošti, ki je izdala hranilno knjižico. Ostalim vlagateljem pa se opravi pripis obresti v banki v Ptuju. Za območje Kidričevega vpisuje obresti poslov- na enota banke v Kitiričevem in tudi pošta. IZŠLA JE POSEBNA ŠTEVILKA NAŠE MISLI v počastitev občinskega praznika so v osnovni šoli Pohorski odred v Slovenski Bistrici izdali posebno števil- ko šolskega glasila NASA MISEL, ki je vsebovalo dalj- ši recital ob 27. obletnici Po- horskega bataljona — ZAVR- ŠALI SO GOZDOVI, ki ga je pripravila Kristina Sega. Na svečani seji občinske skup- ščine so recital izvedli čla- ni učiteljskega zbora osnovne- šole Pohorski odred in učen- ci poklicne šole iz Slovenske Bistrice. Vsi udeleženci sve- čane seje so sprejeli števil- ko glasila, ki so ga učenci osnovne šole tudi bogato sli- kovno opremili. Viktor Horvat tednik — Četrtek, is. januarja 1970 STRAN 13 Smrt spitanega prašiča -domači praznik Ce vas v teh mrzlih zim- skih dneh zanese na podeže- lje in morda okrog pete ali pa celo četrte ure zjutraj z ušes zavihanim ovratni- kom stopate po ozki snežni »gazi<-', vam rojijo v mislih najrazličnejše vsakdanje skr- bi. Vse daleč naokrog okoli vas vlada spokojna tišina mrzlega zimskega jutra. Z bližnjega hriba morda slišite le pasji lajež, tam nekje da- leč v s slamo kriti hišici se je prižgala luč, ki mežika v dolino, kot drobna zvezdica. >>Življenje v vasi se prebu- ja,mislite in počasi stopate dalje. Nenadoma... V že ta- ko zmrznjena ušesa se vam zareže neznansko smrtno cvi- ljenje prašiča. »Kaj pa je to,« pomislite v prvem hipu in že se vam razvozlja ugan- ka: Nekje se pripravljajo na koline. Smrtna pesem prašiča postaja vse tišja in pred va- mi je zopet spokojna tišina mrzlega zimskega jutra ... Taka je približno simfoni- ja, ki se vam ponudi v teh zimskih dneh na podeželju skoraj vsako jutro. Smrt spi- tanega prašiča, ki ga je go- spodinja vsaki dan nekajkrat obiskala s polno pasodo hra- ne — pomeni za kmečke dru- žine domači praznik. Ta dan je na kmetih še posebej ve- selo. Priprave na koline tra- jajo že nekaj dni pred smrt- no obsodbo zavaljenega puj- sa, ki niti ne sluti, kaj po- meni obilica hrane, ki mu jo gospodinja vsak dan »servi- ra«. »•Usodnega« dne so že na- vsezgodaj pokonci vsi člani družine od najstarejšega ded- ka pa vse do najmlajšega, ki zvezdavo dviga otroško glavico iz svoje otroške po- stelje. Tu sta že boter in bo- tra iz sosednje vasi, sosed, ki se je suvereno oklical za glavnega mesarja, otroci, ki so prišli ta dan domov iz me.sta ..., skratka pisana druščina. Pred odhodom v svinjski hlev pride na vrsto čaj s sli- vovko ali morda nekoliko bo- |je povedano slivovka s ča- jem. Po navadi je prve teko- čine več kot druge. Treba se je pač okrepčati, saj prašiča ni tako lahko umiriti in mu ^bosti dolgega noža v srce. Ce je bilo v čaju le nekoliko Prpveč slivovke se večkrat P'''peti, da zdrsne nož name- sto v srce tudi za pleča. Ta- •^rat se začne po svinjaku Pravi indijanski ples, ki je lahko mnogokrat tudi neva- Zgodi se celo, da ranjeni Prašič z mesarjem vred po- begne iz svinjaka ... Hudomušni sosedje na Predvečer domačega prazni- nemalokrat z velikimi vi- ^^Ki in z drugimi priročnimi ^fedstvi zabarikadirajo vhod ^ svinjski hlev. Poleg pripi- ^^Jo pismo šaljive vsebine, ki ga ovekovečijo tudi z mero za klobase. To je po navadi žen- ska nogavica, v katero so na- tlačene pleve. Smeha ne manjka, mesarji pa včasih pri demontaži ne morejo br- zdati svojih živcev in sveto zaprisežejo, da bodo storilcem ne samo preprečili vhod v svinjak,* ampak jim bodo skrili tudi prašiča. To je le drobec iz praznič- nega razpoloženja, ko na kmetih koljejo prašiča. Ce bi hoteli ta običaj obdelati skrb- no in temeljito, bi bil zaje- ten šop spisov. Zal pa vsega tega nismo mogli zajeti v tem sestavku. Priobčujemo posnetek do- mačega praznika pri Horva- tovih v Lahoncih. Vidite jih pod milim nebom in videz je, da jih pri »haranju« prav nič ne zebe. Treba je pač odstra- niti vse ščetine, da se ne bi katera zataknila kje v grlu. Tudi pri tej družini so se ta dan zbrali bližnji in daljnji sorodniki. Glavni mesarji pa so bili: Viktor, Franček in Jožek. J. S. Posnetek z domačega praznika pri Horvatovih v Lahon- cih. Foto: S. Kosi Korak bliže povzročitelju raka Velik uspeh ameriške znanosti Znanost se je še za velik korak približala povzročite- lju raka, čeprav še ni po- vsem gotovo, ali ga bo tokrat lahko prijela za vrat. V ameriškem nacionalnem institutu za raka v Washing- tonu so potrdili, da so znan- stveniki Frederick Eilber, Richard Malmgren, Donald Morton in Kenneth Cooke ugotovili, da najverjetneje povzročajo raka virusi. O tem so poročali 25. septem- bra 1969 na mednarodnem simpoziju, ki je bil posvečen raziskovanju levkemije v Cherry Hillu v državi New Jersey. Na vprašanje, zakaj nji- hovo glavno odkritje ni bi- lo deležno takojšnje široke publicitete, so dali predstav- niki instituta dva odgovora Omenjena četverica znan- stvenikov je preučevala vr- sto raka, ki ne povzroča naj- več smrtnih primerov. To je rak na vezivnih tkivih, ko- steh in na mastnem tkivu. V Ameriki te vrste rakavih obolenj ne vodijo v statisti- ki smrtnih primerov. Tam je največ žrtev karcinoma ozi- roma raka na pljučih, debe- lem črevesu, danki in na doj- kah. Drugo, na kar so v institu- tu odgovorili je, da je virus pivsoten pri sarkoniu, vendar da še niso popolnoma goto- vi, da je tudi povzročitelj obolenja. Mogoče je, da je samo »-sopotnik-« ali »opazo- valec« bolezni. Fkipa znanstvenikov je do- bila štiri indirektne dokaze, da povzroča virus raka, ime- novanega sarkoo".. Tako ji je uspelo prenesti zaradi sarko- ma bolno tkivo na zdrav or- ganizem, kjer je povzročilo novo obolenje. To potrditev hipoteze, dc je ^'irus povzro- čitelj oboi 31 a. J A SPREJEM ZA UPOKO- UENCE V ORMOŽU Med podjetja širom Slovenije, ki se spomnijo svojih sodelavcev — sedanjih upokojencev, se je tokrat uvrstilo tudi Stanovanj- sko komunalno podjetje Ormož. Podjetje je priredilo sprejem za vse svoje delavce v torek, 30. decembra 1969 in jih pri- merno pogostilo. Upokojenci pa so bili posebej vabljeni za Silvestrovo 1969. Direktor podjetja tov. Vencel- berger se je v krajšem nagovo- ru zahvalil bivšim sodelavcem podjetja za njihovo večletno so- delovanje. Ob poku iz stekle- nice »Beli slovin« je nazdravil vsem navzočim in jim zaželel mnogo sreče, zdravja in uspe- hov v letu 1970. Istočasno je izročil vsem upokojencem lepa darila — zapestne ure. Ob dob- ri zakuski in vinu iz ormoških goric, smo se spominjali časov skupnega dela. Za nagrade in zakusko so se upokojenci z.ahvalili celotni de- lovni skupnosti Stanovanjsko komunalnega podjetja Ormož. Predavanje Delavske univerze Ptuj Ponedeljek, 19. januarja 1970 MALA VAS Klasična napadalna sred- stva in zaščita; predava Milan Hlupič ob 18. uri v gasilskem domu; ZAGOJICI Klasična nspadalna sred- stva in zaščita; predava Alojz Korošec ob 18. uri v gasilskem domu; Torek, 20. januarja 1970 Mi?/GOVCl Mirnodobni vzroki množič- nih nesreč in reševanje o- groženega prebivalstva: predava Jože Vratič ob 18. uri v gasilskem domu; PACINJE Mirnodobni vzroki množič- nih nesreč in reševanje o- groženega prebivalstva; predava ing. Tone Purg ob 18. uri v gasilskem domu; ) DORNAVA Temelji prve pomoči; predava Janko Korpar ob 18. uri v gasilskem domu; Sreda 21, januar ja 1970 SOBETINCl Klasična napadalna sred- stva in zaščita: predava dipl. ing. Milan Kneževič ob 18. uri v gasil- skem domu; STOJNCI Klasična napadal la sred- stva in zaščita, predava Aloj« Korošec ob 18 uri v gasilskem dornu; ZABOVCI Klasična napadalna sred- stva in zaščita; predava Milar Hlupič ob 18. uri v gasilskem domu; PODVINCl Mirnodobni vzroki množič- nih nesreč in reševanje o- groženega prebivalstva: predava Jože Vratič ob 13. uri v gasilskem domu; Četrtek, 22. januarja 1970 ZAMUŠANI Klasična napadalna sred- stva in zaščita! predava dipl. ing. Milan Kneževič ob 18. uri v gasil- skem domu; BUKOVCI Klasična napadalna sred- stva in zaščita; predava Milan Nežmah ob 18. uri v gasilskem domu; ROGOZNICA Klasična napadalna sred- stva in zaščita; predava poročnik Zupan- čič ob 18. uri v zadružnem domu; LEVAJNCI Mirnodobni vzroki množič- nih nesreč in reševanje o- groženega prebivalstva: predava ing. Tone Purg ob 18. uri pri Janezu Zanipa, Levajnci 10; SPUHLJA Mirnodobni vzroki množič- nik nesreč in reševanje o- groženega prebivalstva; predava Jože Vratič ob 18. uri v gostilni Kolarič; BOROVCI Klasična napadalni sred- stva in zaščita; predavanje v gasilskem do- mu ob 18. uri; Petek, 23. januarja 1970 FORMIN Mirnodobni vzroki množič- nih nesreč in reševanje o- groženega prebivalstva; predava Jože Vratič ob 18. uri v gasilskem domu; GAJEVCI Mirnodobni vzroki množič- nih nesreč in reševanje o- groženega prebivalstva; predava ing. Tone Purg ob 18. uri v gasilskem domu. K\HO GORIŠNICA 18. januarja ameriški film MOJE PESMI — MOJE SA- NJE; LJUTOMER 17. in 18. januarja ameriški film PREPLAH V FIRE- CRICKU; 21. januarja angl. film LJUBEZEN IN BOLNI- ČARKE; 24. in 25. januarja ameriški film STREL Z NE BOTICNIKA; PTUJ 16. januarja nemški film PO SLEDI SOKOLA; 17. in 18. januarja ameriški film BANDOLERO; 19. in 20. ja- nuarja italijanski film MOŽ, PONOS, MAŠČEVANJE; 21. januarja ameriški fi^m IZ- GUBLJENA KOMANDA; 22. januarja jugoslovanski film PRED RESNICO; 23., 24. ter 25. januarja ameriški l'iim DAN ZLE PIŠTOLE; SLOVENSKA BISTRICA 16., 17. in 18. januarja ju- goslovanski film SARAJEV- SKI ATENTAT; 20„ 21. in 22. januarja angleški film DA- LEČ IZ RAZUZDANE GO- MILE; 23,, 24, in 25. januarja ameriški film TOBRUK; ZAVRC 18. januarja ameriški film NEUSTRAŠNI MAŠČEVA- LEC. str a v 14 TEDNIK — ČETRTEK, 15. januarja 1970 Imate težave i darilom? Kadar je treba kupiti da- rilo. smo vedno pred skoraj nerešljivim problemom. Ne toliko zaradi izdatkov, tem- več zato, ker iz preprostega razloga ne vemo, kaj naj podarimo. Nekaj nasvetov za take priložnosti torej ne bo odveč. — Ob rojstvu novorojenč- ka je obvezni poklon lep šo- pek cvetja. Poleg tega pa lahko podarite vse, kar bo dojenčku koristilo: rokavič- ke ali copatke, lepo jopico, ali celo nekaj pleničk. — Predšolskemu otroku la- hko podarite slikanico, knji- go lepih pravljic ali ploščo z otroškimi pesmicami ali pravljice na plošči. In igrač- ko, ki bo primerna za nje- govo starost. — Ko je otrok končal osem- letko, mu podarite nalivno pero, zapestno uro ali manj- ši zlat predmet. — Poročno darilo je od- visno od tega. kako blizu sle si z mladim parom. Cvetje je obvezno, poleg tega pa la- hko kupite nekaj, kar bo prišlo prav v mladem gospo- dinjstvu. Samo pozor, da ne bo prišlo pri tem do dupli- katov! Osebne predmete sa- mo najintimnejšim prijate- ljem. — Ob srebrni poroki zopet cvetje in predmeti iz srebra. — Moškemu nikdar ne po- klanjamo cvetja. Izjema so javni nastopi, premiere in koncerti. Primerno darilo so knjige, plošče, pisalni in ka- dil ni pribor. Lahko tudi kra- vata ali pulover, nikakor pa ne hlače, čevlji ali perilo. — Moški podari ženski cvetje, knjige ali plošče. Po- darjeni parfum ali kolonjska voda že priča o tesnejši zve- zi ali zaupanju. — Pri katerem koli darilu pa ne smete pozabiti na okus in leta osebe, ki jo boste ob- darili. Zelo pomembno je tu- di lepo aranžiranje darila. Skromno, a lepo in okrašeno darilo je največ vredno. — Nikoli ne podarjajte igel, robcev ali dežnikov! — In kako podarjate cvet- je? Ce ste povabljeni v manjšo družbo, kjer gostite- ljica praznuje rojstni dan, ji lahko šopek pošljete vnaprej ali pa ji ga izročite sami. Se nekaj: ni treba da šopek ve- dno sestavlja pet nageljnov pastelne barve. Z malo do- mišljije lahko s-cistavite šo- pek več vrst cvetja in tud: različne barve. Spla^^a se po- skusiti' Naslednji dan poš- ljite šopek sam.o, kadar se hočete še enkrat zahvaliti 7.a posebno slovesno pr-iložnost. -3 OTROŠKA IGRA JE ZA OTROKA DELO Igra zavzema najvažnejše mesto v življenju otroka, ka- dar ne je in ne spi. V drugem letu življenja posveča največ pozornosti predmetom. Pre- iskuje igrače, potem jih odvr- že. Njegova pozornost pre- skakuje s predmeta na pred- met. V tretjem letu postane zanimanje trajnejše. Otrok si izbere igrače, ki jih ima naj- raje. Nekako ob tretjem rojstnem dnevu se začne >»^igrati«. Postavlja se v raz- lične situacije iz vsakih vsa- kodnevnih izkušenj in jih po- snema v igri. Njegova vzor- nika pri tem sta oče in mati: igra se negovati otroka, če- sati, voziti v avtomobilu, či- tati časopis, zidati hiše, dela- ti na vrtu. Zobozdravnika, bolnišnico in šolo se igra te- daj, če hoče premagati svoje skrite bojazni. Tako otrok o- pravi v igri z najpomembnej- šimi pojavi iz okolja, ki jih njegova pamet še ne more kontrolirati. -MAMA- — NI PRVA BESEDA Vsak otrok si želi, da bi živel v slogi z družino in o- koljem. Za to pa ni dovolj samo radovednost in posne- manje. Otrok se mora naučiti govoriti. Samo govor dokonč- no podre zapreke, ki ga lo- čijo od drugih. Kmalu po rojstnem dnevu izgovori prvo besedo. Kom- binacije soglasnikov, kot so ma-ma, na-na, ta-ta, nastane- jo pri samem sesanju, pri gi- banju ustnic, jezika in neba Več mesecev cr.Tia, preden o- trr.k identificira podobo oče- ta in matere z izgovorjenimi zlogi. Prva rr;-nična beseda je navadno igrača. Pri dvanajstih mesecih o- trok pozna dve do tri besede. Pri petnajstih približno de- set, in to sama imena, za do- ločene predniete. S kretnja- mi, s spremembo glasu izraža zahtevo, vprašanje, prošnjo in veselje. Pri osemnajstih mesecih občuti otrok govor kot naj- važnejšo možnost za spora- zumevanje in «e koncentrira a<"njo. Potem njegov besedni zaklad neverjetno hitro na- rašča. Pozna že približno 200 besed in v naslednjih treh vi otrokovi možgani delujejo mesecih spet 200. Sprejemlji- skoraj tako kot magnetofon- ski trak. Otrok mora vsako besedo sprejeti in koordini- rati. Hitrost učenja pri obeh spolih je različna. Deklice imajo v prvih treh letih znat- no večji besedni zaklad kot dečki, ki zaostajajo približno za pet mesecev. Psihologi raz- lagajo to s tem, da imajo moški več praktičnih sposob- nosti, ki zavzemajo vizualne in motoiične centre možgan. to pa je znanje, ki ga prido- bivamo kasneje. Nasprotno je pri deklicah, ki so bodoče matere in na splošno bolj re- agirajo na naslove, center za sluh že prej razvit. Pred-r. Znan strokovnjak za otro- ško varstvo je nekoč zapisal, da je porod največja avan- tura človeškega življenja. Človeško bitje ob porodu v trenutku spremeni okolje in se mora prilagoditi povsem drugačnim življenjskim po- gojem. Otrok mora po poro- du v nekaj sekundah prevze- ti številne funkcije, ki jih je dotlej zanj opravljala mati. Ko prvič zajoka, obenem prvič uporabi tudi svoja pljuča in prvič samostojno vdihne. Delovanje srca se spremeni. Prirodi med levim in desnim delom srca se za- pro. Ce se srce ne prilagodi novim delovnim pogojem in se nekateri srčni prehodi ne zarastejo, ima otrok priroje- no srčno napako. Do poroda je otrok dobival vso hrano z materino krvjo. Sedaj mo- ra uporabljati lastna preba- vila, če hoče ostati pri živ- ljenju. Narava je poskrbela s številnimi refleksi, ki jih ima novorojenček, za lažjo prilagoditev na nove pogoje. Tako prične otrok zaradi iskalnega refleksa ob dotiku okoli ust s kakim predme- tom iskati hrano. To mu o- mogoča, da najde z usti ma- terino bradavico, kakor hitro se mati z dojko dotakne nje- govega lica. Tako otrok naj- de izvor hrane, kljub temu, da ga v prvih dneh življenja še ne more videti. Nekatere prilagoditve se razvijejo hitreje, druge po- časneje. Temperatura v ma- ternici je stalna in prav tako temperatura plodu. Po po- rodu pa mora otrok, kot vsa toplokrvna bitja, obdržati svojo stalno temperaturo, ne glede na temperaturo okolja. Sposobnost uravnavanja te- lesne temperature se pri no- vorojenčku razvija nekoliko počasneje, zaradi tega obsta- ja večja nevarnost, da ga v neugodnih temperaturnih po- gojih pregrejemo ali prehla- dimo. Dokler otrok še nima možnosti samostojno uravna- vati svoje telesne tempera- ture, se temperatura njego- vega telesa izenačuje s tem- peraturo okolja in se otrok v mrzlem okolju prekomer- no shladi, v vročem pa dobi visoko temperaturo. Novorojenček v prvih ted- nih še ne more tvoriti ob- rambnih snovi proti infekciji. Tudi tu mu priskoči narava na pomoč: ob rojstvu prinese otrok vrsto protisnovi iz ma- terine krvi in te ga delno branijo pred okužbo ter mu pomagajo prebroditi obole- nje, v katerem zaradi svoje nezrelosti sam še ni sposoben tvoriti protisnovi. Kljub te- mu Pa je novorojenček izred- no občutljiv za infekcije in ga moramo skrbno varovati pred okužbo. Povzročitelj običajnega prehlada pri od- raslem je lahko hudo neva- ren za dojenčka in povzroči pri njem težko, vča-^ih tudi življenjsko nevarno obolenje. Zato moramo otroka v prvih mesecih življenja zavarovati pred stikom s prehlajenimi ali drugače bolnimi osebami. Večina novorojenčkov teh- ta ob rojstvu 3500 gramov in meri okrog 50 centimetrov. Seveda so možni odkloni v eno ali v drugo smer. Ce otrok ob rojstvu tehta manj kot 2500 gramov, ga imenu- jemo nedonošenček. V prvih dneh po rojstvu otrok izgub- lja na teži. To dejstvo vča- sih po nepotrebnem spravlja v skrb mlade mamice. Ra- zumljivo je, da otrok zaradi še neurejene prehrane in u- trujenosti zaradi poroda huj- ša. Povsem zdrav novorojen- ček lahko izgubi tudi deset odstotkov svoje porodne teže. O tem, da je porod zares največja avantura človeko- vega življenja, priča tudi oblika novorojenčkove glave. Takoj po porodu je lobanja stisnjena, na njej je po na- vadi porodna oteklina, ki ji daje še bolj čuden videz. Otrok se mora preriniti sko- zi ozki porodni kanal, ki se med samim porodom oži in oblikuje otrokovo glavico. Možgani kot najbolj občut- ljiv človekov organ, so med porodom najbolj ogroženi. Se bolj kot sam pritisk, jim ja nevarno pomanjkanje kisika, ki lahko nastopi pri porod- nih komplikacijah. Živčne celice so izredno občutljive za pomanjkanje kisika in marsikatera manjša ali večja duševna motnja ali invalid- nost je posledica dolgotraj- nega in težkega poroda. -j RAZTRESENOST Stella, ki rada nosi turban, je šla v kuhinjo s turbanom v roki, da bi si natočila sko- delico mleka iz h!adilni!:a. Popila je mleko in postavila prazno steklenico v omaro v sprednjo sobo. »Kje pa je se- daj moj turban?« je vpraša- la nekaj ur pozneje in preme- tavala vso omaro. Turban je bil v hladilniku. ►>Stella je stara,« si mislite. Raztresena je. Stella ima šestnajst let. To zgodbo mi je pripovedovala njena ma- ti. Mrs. Nash, mikavna žena sredi štiridesetih let je sto- pila k omari v sprednji sobi, da bi vzela obleko, ki bi mo- rala biti čiščena, in je videla steklenico za mleko, ki jo je bila raztresena hčer postavi- la tja, jo vzela in jo dala — iz raztresenosti — namesto obleke čakajočemu uslužben- cu iz čistilnice. Raztresenost je znamenje nečesa, pravijo dušeslovci, ni pa neogibno znamenje staro- sti. Lahko je znamenje po- manjkljive prehrane. V bolnišnici v Philadelphiji so delali poskuse na skupini starejših bolnikov, ki so je- dli navadno bolniško hrano, glede na moč spomina, ja- snosti in hitrosti mišljenja. Pred poskusi in po njih so dajali hrano z dodatkom vi- taminov Bi in nato hrano, bogato z vsemi vitamini B. Ko so bolnikom dajali ločene vitamine B, niso opazili no- benih sprememb v naravni umnosti bolnikov, toda nji- hov spomin je bil po vsem vi- dezu boljši in njihovo mišlje- nje bistrejše. Ko pa so do- dajali hrani vse vitamine B, so opazili znaten napredek. Vsakemu, ki ga zapušča spo- min, ali ki opazi, da je nje- govo mišljenje manj bistro in jasno, bo lahko na sebi opa- zil enako zboljšanje, če bo dodajal svoji hrani hranila, kot so jedilni kvas in pšenič- ne kali. Mogoče je, da poma- ga. Nenavadni poskusi so po- kazali, da je ena izmed ami- no kislin znana kot gluta- minska kislina, glavna sesta- vina nekega možganskega en- cima. Ce dodajamo hrani ve- liko glutaminske kisline, je umovanje, kakor je dokazano, močnejše, razumevanje hi- trejše, mišljenje jasnejše in spominjanje ostrejše in na- tančnejše. Glutaminsko ki- slino najdemo v vseh polno- vrednih beljakovinah. Pove- dati pa je treba, da je mleko bogato z glutaminsko kfslino. Presno mleko in tudi mleko v prahu sta dobra vira tega neprecenljivega hranila.. Ce ste pozabljivi, raztrese- ni ali duševno nerazgibani, ne recite, >40 je starost« in nič več. Ravnajte se po dieti »Živi dlje« ... Večkrat boste morali do hladilnika po kozarec oboga- tenega mleka. Pomagalo vam bo tudi spomniti se, kam ste položili svoj klobuk. POŽRTVOVALNI GASIL- CI V MARKOVCIH v pone-ie'je-k 5. janu,ir.'a 1970, je pri mcčni odjugi grozila n.e/irnosl za slr-.^im in vdor tajajoče se v-^^clo v stavbo osno .Me šole v Mi»Krateri« na naših cestah so že tak globoki, ke niti Apollo 12 ne bi moga več pri stoti med tistimi liikjami. Franček, tejko za gnes, pa po gdo drugič več. Lepo po- zdrovi svoje sotrpine no jin pove, ke mo priša negda kjin na koline. Tunek no brolka iz Miho- vec prideta drugič na vrsto. Lepo vas pozdrovla vaš pr- leški Lujzek. STRAH 16 tednik — Četrtek, 15. januarja 1970 RADIJSKI PROGRAM NEUEI.JA, 18. januarja 1970 6.00—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes ob 6.05 Poročila 6.30 Vre- menska napoved — Informativjia oddaja G.50 Za vas 7.00 Poročila 7.30 Za kmetijske proizvajalce 7.50 Informativna oddaja 8.00 Po- ročila — Radijski in TV spored 8.04 Radijska igra za otroke 8.45 Skladbe za mladino 9.00 Poročila 9.05 Srečanje v studiu 14 10.00 Poročila 10.05 Se pomnite, tova- riši . . . 10.25 Pesmi borbe in de- la 10.40 EP 10.45—13.00 Poslušalci čestitajo — vmes ob 11.00—11.15 Poročila 11.50—12.00 Pogovor s po- slušalci 12.00—12.10 Poročila 13.00 Poročila 13.15 Obvestila in za- bavna glasba 13.30 Reportaža 13.50 Jazz 14.00 Poročila 14.05 Slo- venska zemlja v besedi in glasbi 15.00 Poročila 15.05 Športno po- poldne 16.55 EP 17.00 Poročila 17.05 Operni stereo koncert 17.30 Radijska igra 18.12 Ansambelska glasba 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnev- nik 20.00 »v nedeljo zvečer« 22.00 Poročila 22.15 Plesna glasba 22.40 Zabavna glasba 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz 24.00 Poročila VS.-VK DAN RAZEN NEDELJE: 4.30—8.00 DOBRO JUTRO! po- ročila: — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Vremenska napoved — Da- nes za vas 5.45 Informativna od- daja 6.00 Jutranja kronika 6.30 Vremenska napoved — Informa- tivna oddaja 6.50 Rekreacija 7.00 Poročila 7.10 Informativna odda- ja 7.25 Radijski in TV spored 7.45 Informativna oddaja 8.00 Po- ročila PONEDELJEK, 19. januarja 14.00 Poročila 14.05 Lahka glas- ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci če- stitajo 14.55 Kreditne banke in hranilnice 15.00 Dogodlci in od- mevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Poje zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine 16.00 Vsak dan za vas 17.00 Poročila 17.05 Operni koncert 18.00 Poročila 18.15 »Si- gnali« 18.35 Mladinska oddaja »Interna 469« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Or- kester Francija Puharja 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00—22.00 Beograjske glasbene slavnostl 1969 — v odmoru: »Kulturna kro- nika« 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Zabavna glasba 23.40 Orkester Paul Mauriat 24.00 Po- ročila TOREK, 20. januarja 14.00 Poročila 14.05 Glasba mla- dih 14.25 Igra plesni orkester 14.40 Mladinska reportaža 14.55 Kreditne banke in hranilnice 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Verdi: odlomki iz opere »Trubadur« 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Beethoven v izvedbah domačih umetnikov 18.00 Poročila 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Družba in čas 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Henčka Burkata 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Prodajalna melo- dij 20.30 Radijska igra 21.10 Lah- ka glasba 22.00 Poročila 22.15 Jugoslovanska glasba 23.00 Poro- čila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zabavna glasba 23.40 Godala v noči 24.00 Poročila SREDA, 21. januarja 14.00 Poročila 14.05 Koncert za Oddih 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kreditne banke In hranilnice 15.00 Dogodki in od- mevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Odskočna deska 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Mladina sebi in vam 18.00 Poročila 18.15 Rad imam glasbo 18 40 Naš raz- govor 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnev- nik 20.00 »Ti in opera« 22.00 Po- ročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 I.iterarni nokturno 23.15 Za- bavna glasba 23.40 Zaplešimo 24.00 Poročila CETKTEK, 22. januarja 14.00 Poročila 14.05 »Pesem iz mladih grl« 14.25 Igra plesni or- kestei 14.40 »Mehurčki« 14.55 Kre- ditne banke in hranilnice 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbe- ni intermezzo 15.40 Koncert ko- mornega zbora HJ.OO Za vas 17.00 Poročila 17.05 Glasbeno popoldne 18.00 Poročila 18.15 »Morda vam bo všeč« 18.45 Naši znanstveni- ki pred mikrofonom 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 .A.nsambe! Mol mira Šepeta 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Domače pesmi 21.00 Vabimo vas na bralno vajo 21.40 Glasbeni nokturno 22.00 Poročila 22 15 Na- ša povojna skladateljska genera- cija 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz 23.40 Zabav- na glasba 24.00 Poročila PETEK, 23. januarja 14.00 Poročila 14.05 Po željah mladih poslušalcev 14,30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kreditne banke in hranilnice 15.00 Dogod- ki in odmevi 15.30 Napotki za tu- riste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.40 Richard Strauss Don Juan 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Človek in zdravje 17.15 Koncert po željah 18.00 Poročila 18.15 Rad imam glasbo 18.50 Ogledalo na- šega časa 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Toneta Kmetca 19.25 EP 19.30 Ra- dijski dnevnik 20.00 Poje Aka- demski zbor 20.30 Top-pops 13 21.15 Oddaja o pomorščakih 22.00 Poročila 22,15 Iz logov domačih 23,00 Poročila 23,05 Lterarni nok- turno 23,15 Jazz 24,00 Poročila SOBOTA, 14. januarja 14,00 Poročila 14,05 Glasbena pravljica 14,25 Lahka glasba 14,55 Kreditne banke in hranilnice 15.00 Dogodki in odmevi 15,30 Glasbeni intermezo 15,40 Basist Tomislav Neralič 16,00 Za vas 17,00 Poročila 17.05 Gremo v ki- no 17.35 Filmska glasba 17.45 Je- zikovni pogovori 18.00 Poročila 18.15 Dobimo se ob isti uri 18.45 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Beneški fantje 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Nove melodije 21.15 Melodija me- seca 22.00 Poročila 22.15 Oddaja za izseljence 23.00 Poročila 23.05 —01.00 S pesmijo in plesom — vmes ob 24.00—00.05 Poročila 01.00 Poročila vaš list POPRAVLJAMO razpis prostih delovnih mest trg. podjetja LES, Ptuj, ki smo ga objavili v 51. številki našega lista, 25. decembra 1969; kjer je med pogoji 2) treba pravilno brati: praksa pri delu z avtomatskimi e- lektro napravami in stroji, ne pa avtomobilskimi itd. ka- kor je bilo napisano! Prosi- mo za razumevanje. Uredni- štvo. TV SPORED NEDELJA, 18. januarja 9.00 Narodna glasba, 9..30 Prvi slalom za ženske, 10.30 Kmetijska oddaja, 11.15 Pro- pagandna oddaja, 11.20 Otro- ška matineja, 12.00 Drugi sla- lom za ženske, 13.00 Slalom za moške, 14.00 TV kažipot, 17.00 Črna gora v letu 1970, 17.50 TV portret, 18.15 Izme- na straže, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Mirko Kovač: Sorodniki, 21.20 Videofon, 21.35 Športni pre- gled, 22.05 Propagandna od- daja, 22.10 TV dnevnik. 17.50 Lutkovna oddaja, PONEDELJEK, 19. januarja 18.15 TV obzornik, 18.30 Po sledeh napredka, 19.00 Pro- pagandna oddaja, 19.05 Na- rodna in zabavna glasba, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnev- nik, 20.30 3-2-1, 20.35 Othello. 22.05 Lutkar Jiry Trnka, in zadnja poročila. TOREK, 20. januarja Nove dogodivščine Huckle- berryja, 18.15 Obzornik, 18.30 Srečanje v studiu 14, 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Računovodstvo po variabilnih stroških, 19.30 Vozniške spo- sobnosti in zmožnosti, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Velika ime- na sodobnega filma, 22.00 Ve- selje v glasbi, 22.45 Poročila. SREDA, 21. januarja 15.45 Veleslalom za moške, 17.15 Madžarski TV pregled, 17.50 Oddaja za otroke, 18.30 Obzornik, 18.35 Obrežje, 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Popularna glasba, i9.20 Ka- varna, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik. 20.30 3-2-1, 20.35 Na poti po Posavju, 21,20 G, Ros- sini: gospod Bruschino, 22,35 Poročila. ČETRTEK, 22. januarja 15,15 Slalom za moške, 16,45 Madžarski TV pregled, 17,45 Veseli tobogan, 18,15 Obzornik, 18,30 Človek, 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Tema tedna, 19.20 Zabava vas Jerrv Lewis, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 F. P. Dostojevski: Brat- je Karamazovi, 21.20 Kultur- ne diagonale, 22.10 Shenan- doah, 22.35 Poročila. PETEK, 23. januarja 18.00 Tiktak, 18,15 Obzor- nik, 18,30 Znanost in mi, 19,00 Mozaik, 19.05 V središču po- zornosti, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 70, 23,30 Poročila. SOBOTA, 24. januarja 17,10 Obzornik, 17,15 A, Daudet: Tartarin v Alpah, 18.15 Prenos športnega do- godka. 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1. 20.35 Za- bavno glasbena oddaja, 21.35 Rezervirano za smeh, 21.50 Novi rod, 22.40 TV kažipot, 23.00 Poročila. MALI OGLASI PRODAIVI gradbeno parcelo v bližini Ptuja — na desnem bre- gu Drave. Naslov v upravi. 1,24 ha TRAVNIKA v Sp. Leskov- cu pri Ptuju prodam. Vprašajte v Slovenji vasi 8, p. Hajdina. KUPIM pralni stroj v dobrem stanju, plačam takoj. Jože Vu- zem, Dornava 18, p. Moškanjci. 5 ha LEPEGA posestva prodam. Viktor Sipek, Rošpoh 182, p. Kamnica. RABLJENO motorno kosilnico BCS 1969 letnik prodam. Ogled možen vsak dan. Božidar Primo- žič, Laneova vas 29, p. Videm pri Ptuju. ISCEM službo gospodinjske po, močnice. Naslov v upravi. Nujno iščem upokojenko k otrokoma. Vprašajte v tr- govini Jelen v Ptuju. V najem vzamem primerno eno- ali dvosobno stanova- nje v Ptuju. Po možnosti neopremljeno. Najemnino plačam vnaprej. Naslov v upravi. Kmetovalci! V mesecu januarju je cena za umetna gnojila za 3,5 starih dinarjev po kg nižja. Izkoristite ugoden nakup v trgovinah obrata za zadružno kooperacijo >]ože Lacko« Ptuj. Pod ugodnimi pogoji vam nudimo vse vrste traktor- jev in kmetijske stroje. Na zalogi imamo krmila za vse kategorije živali. Že v mesecu januarju lahko dobite enodnevne piščance, ki jih naročite v naših trgovinah. KK Ptuj — Obrat za zadružno kooperacijo >Jože Lacko« Ptuj Razpis DELAVSKA UNIVERZA PTUJ in O. S. »Tone Znidarič« vpisujeta v 8. RAZRED OSEMLETKE ZA ODRASLE Ob prijavi vplačajo kandidati vpisnino in šolnino za 2 meseca. Pojasnila daje Delavska univerza Ptuj, Na prelazu ITI nad trgovino Borovo. Prijave sprejema Delavska univerza Ptuj do 25. januarja 1970. Delavska univerza PTUJ Industrijski kombinat Slovenske Konjice RAZPISUJE naslednja prosta delovna mesta v BLAGOVNI HISI »KONUS« PTUJ: 1. POSLOVODJE KONFEKCIJSKE TRGOVINE 1. POSLOVODJE KONFEKCIJSKE TRGOVINE 2. PRODAJALCA POGOJI: pod 1: visokokvalificirani trgovski delavec z naj- manj 5 let prakse v usnjarski ali krznarski stroki; pod 2: kvalificirani trgovski pomočnik— prodajalec s 3. leti prakse v usnjarski stroki. Pismene prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjeva- nju razpisnih pogojev pošljite na »KONUS«, indu- strijski kombinat. Slovenske Konjice. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Ted.iik izdala ?avod Ptulskl tednik Ptuj Heroja Lacka 2 Urejule uredniški odbor. Arton Bauman glavni tn odgovorni urednik. . Jože Slodnjak tn Ini. Roman Zavec. Tzhaja vsak četrtek Tekoči račun pri SDK Ptuj. =t. 524-3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski tis^^ Maribor Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.