-taborniška revija
XXX* lil	33oSfT
NAŠ ROD JE NAJBOLJŠI! NIHČE SE NE MORE PRIMERJATI Z NAMI!
r"

\
• •
Pa veš, kaj se dogaja drugod? ... Morda drugi taborniki delajo kako stvar drugače ali celo bolje ... Jim je sploh znano, kaj počnete vi? Morda bi jim prav prišlo vaše znanje in izkušnje!

1
1 I
1
TABOR
VSEBINA
Str. 5: Inštruktorji ali tatovi?
Temno plat letošnjega instruktorskega tečaja, ki je bil spet oh in sploh "the best", so predstavljali bagdadski, pardon, bohinjski tatiči. Miha ni bil nič kaj vesel, ko je ugotovil, da je njegov fotoaparat zamenjal lastnika. Ne bomo izgubljali besed, da tudi "trotlziher" nekaj stane, še skoraj bolj pa so mu bile pri srcu fotografije. Ker ni računal na izgubo fotoaparata, fotografskega spomina pa tudi nima, mu podobe z morja, pa tudi s tečaja v Bohinju že malce bledijo. Tatovi, da bi se vam posušile roke!
Str. 13-15: Sklepni piknik Grosupeljskih bub
Ob koncu taborniškega leta grosupeljskega Rodu Louisa Adamiča so se vsi skupaj malo pozabavali ob dobri hrani in pijači, predvsem pa v dobri družbi. Z družino medvedkov in čebelic - Grosupeljske bube - so se tako poslovili od uspehov polnega taborniškega leta s piknikom, kjer so tudi slavnostno podelili opravljene veščine in znanja.
Str. 27: Poročilo z državnega mnogoboja za MMČ
Mnogoboj so organizirali člani Rodu snežniških ruševcev iz Ilirske Bistrice, udeležilo pa se ga je 55 ekip, od tega 4 ekipe murnov. Aleša Arka je motila predvsem nezadovoljiva udeležba s strani posameznih območij, sicer pa so se Bistričani spet izkazali in brez napak izpeljali tekmovanje na državni ravni.
Str. 36-37: Hvala za pozdrave!
Kartic s pozdravi in sporočili se je pa kar nekaj nabralo. Kje vse ste bili! Taborili ste po domačih logih, nekaj pa vas je odšlo v daljni svet - tja do Amerike, Španije, .. .Ste pa nekateri "za hece". Kartice so na drobno popisane z imeni Nina, Boštjan, Andrej, Maja in še in še nič pa, kdo ste, iz katerega rodu in kam so vas odnesle peruti. Še iz nejasnega poštnega žiga se ne da razbrati, od kod so kartice pripotovale do Parmove.
UVODNIK
OPRAVIČILO ZSKSS
V zadnjem -asuje bilo pisanje revije Tabor zelo problemati-en del odnosov med slovenskima skavtskima organizacijama. V dolo-e-nih prispevkih naj bi namre- Tabor "alil ZSKSS ter njene -lane.
Da ne bi odpirali starih ran ali podigali kakega dopisovanja na mnenjskih straneh naje revije, se bomo vzdrali ocenjevanja, v katerih primerih so bile kritike na mestu in v katerih ne. Dejstvo je, da so se katoli{ki skavti in skavtinje -utili prizadete. Zato se jim na tem mestu opravi-ujemo in obljubljamo, da se bomo vnaprej vzdr ali pisanja, ki bi lahko ualilo koga iz ZSKSS.
@e doslej naj bi bil Tabor strpna in odprta revija, privla-na tako za tabornike kot za kato-li{ke skavte. To usmeritev so nakazovali dokaj pogosti prispevki o ZSKSS - mnoge med njimi so napisali tudi njeni -lani. Na "alost pa so spet druga besedila, predvsem tista bolj ali manj humorne narave, imela ravno nasproten u-i-nek.
Potrudili se bomo, da bo tekstov prve vrste v Taboru enako veliko ali ve-, tistih drugih pa veliko manj ali raje ni-. Ae nam to kdaj ne bo uspelo, prosimo bralce na{e revije, naj se s pripombami takoj in neposredno obrnejo na uredni{tvo Tabora.
Uredništvo Tabora
V NASLEDNJI ŠTEVILKI : ^
i
ŠOKANTNI KONEC STRIPA
.	"Piember /ooo •
OTROKOLJUBCI	m
taborniška revija	47
\ -taborniška revija II xxxxi/l	4388
Glavni urednik: Mateja Šušteršič Dimic Odgovorni urednik: Igor Drakulič Namestnik odgovornega urednika: Miha Logar-Malus
Predsednik izdajateljskega sveta: Jože Petrovčič
Uredništvo: Jaka Bevk-Šeki (ilustracije), Igor Bizjak-Bizi, Rafael Kalan, line Koloini, Primož Kolman, Branka Lešnjak, Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež, Franci Pavšer ml., Tadej Pugelj - Pugy, Marko Svetličič-Medo (fotografija) in Barbara Železnik-Bizjak (oblikovanje). Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.
NASLOV UREDNIŠTVA:
Revija Tabor, 1116 Ljubljana, Parmova 33. Telefon 061/300-0820, fax 061/313-180, E-Mail: ZTS@Guest.arnes.si. Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naročnina je 3300 SIT, za tujino pa 100 DEM.
Tekoči račun: 50101-678-47184. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto.
TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS štev. 415-306/92 sodi med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Grafična priprava: Tridesign, Ljubljana Tisk: Tiskarna SKUŠEK, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
Naslovnica: Tine Koloini
nenje
Spoštovani!
Od petega leta sem ~ian P7c
daj, lam	«"j« -ase ugo-
J°! 33.000 o,al™ 5 T™'"0"' ki radi
mpiranja * »
te fotore! Ptoal" T' ' "
V V Vzponu zaradi n , "a e ,ato™fa 0rg3ni&-»te organizaciji sto nem , ' f1 ,aboru<« » >«ra! m mar ne! Medtem kn~	r Saj od te9a ' i-
tetonifti „rie„teciii Ra J6m M ""	„
Tomaž Švagelj, Štanjel 6 a
TABOR
INŠTRUKTORJI ALI TATOVI?
V ~asu od 9. do 16. avgusta sem se kot mentor udele"il in{truktorske {ole v Bohinju. Le tisti, ki so "e bili na te~aju, vedo, kaj ta te~aj ~loveku lahko pomeni. Zdi se mi, daje bil leto{nji te~aj prav nekaj posebnega. In le tisti, ki so bili na te~aju, vedo, kak{no je razpoloženje ob koncu te~aja in vsesplo{nem poslavlja-nju. Vsemu temu navadno podle"em tudi sam. Vendar pa mi je to leto vse skupaj nekoliko pokvaril neki maloum-ne". Ker sem bil na te~aju eden izmed "modrih rutk", sem spal v hi{i, kjer sem imel tudi svoje osebne stvari. Nekaj od tegaje bilo tudi v pisarni ~isto ob vhodu. Kakorkoli "e, zadnji dan mi je nekdo ukradel fotoaparat, nekomu drugemu pa PETZL. Govori pa se, daje izginilo {e nekaj stvari.
Aeje tistemu, ki mije ukradel vsega kak{nih 150 DEM vreden fotoaparat (nemalo te"av sem imel, ko sem svoji mami pojasnjeval, kako mi lahko pri tabornikih nekdo kaj ukrade; aparatje
BORCIJU
Manjka{ nam. Koliko taborni{kih kosil ne bo skuhanih, koliko kontrolnih to~k ne bo najdenih, koliko {oto-rov ne bo postavljenih, koliko gora bo ostalo neosvojenih? Ker te ni - in tvojega veselega smeha ni, nalezljive dobre volje, hitrega navdu{enja in ne krohota. Pa dolgih zgodb.
Velikokrat smo se s tabornico raziskovalno 'ilico spu{~ali v pustolov{~ine. O~itno pa smo kljub tveganju {e vedno poznali meje svojih sposobnosti. A vsako pot, 'al, pre-
krila cesta. Tam pa mnogi ne poznajo meje varnosti.
Nikjer nisi imel obstanka. Takoje bilo tudi s taborniki: v~a-sih si bil najbolj zagnan in 'are~, nato pa te nekaj ~a-sa ni bilo zraven. A kdor ima taborni{tvo v du{i, se v to dru{~ino vrne, kot da se vmes ne bi videli le en dan. Tudi ti si se vedno vra~al. Boris - 'al - zdaj nikoli ve~.
Boris Lieber, ~lan Ra{i{kega rodu, je umrl 27. 6. 1998 v prometni nesre~i.
bil namre~ njen), toliko do njega, bi ga vendarle prosil, da mi vrne film (po{jje naj ga na zvezo), kije bil v njem. Poslikane sem imel namre~ trenutke z morja in in{trukta"e. In zopet, le tisti, kije kdaj bil na in{trukta"i, lahko ve, kaj mu pomenijo zabele"eni trenutki.
Naj na koncu napi{em {e nekaj. Ai-sto vseeno je, ali je bil ta maloumne" eden tistih, ki so te~aj kon~ali, alijepri-
{el na podelitev WB ali pa je pri{el na nov termin in{trukta"e. Tak ~lovek si ne zaslu"i biti in{truktor, ne zaslu"i pa si niti biti tabornik.
K[jub vsemu pa pozdravljam vse KOBILICE, @ELVE (posebej Majo), KANARAKE in pa seveda moje JASTREBE.
Miha
NEPREKLICNO NAROČAM R
IME IN PRIIMEK: ROD: ULICA:
POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: NAROČNIKOM PRIZNAMO20%POPUST
n
CISTO OBIČAJNO
NA OBISKU VZDOLŽ REKE KOLPE
Kolpaje tudi letos privabila {tevilne taborni{ke rodove, da ob njej organizirajo svoja te"ko pri~akovana taborjenja. Pa re~ni bogovi tabornikom letos niso bili najbolj naklonjeni, sajje v za~etkujulija nad reko viselo kar nekaj urokov. Za za--etekje po -rnomaljskem delu stra{ila ob~inska in{pekcija in neusmiljeno zahtevala spo{tovanje svojih birokratskih uredb. Potem paje tabornikom hrbet obrnilo {e vreme in te"ki, ~rni
"Posoda bi se ob tako močnem deževju lahko pomila kar sama," so menili MČ-ji na taborjenju Rodu snežniških ruševcev.
Na Podstenah pri Žagi, le nekaj sto metrov višje od Kolpe, obilice padavin sploh ni bilo čutiti. Še stenčas, ki so ga taborniki Rodu Staneta Žagarja mlajšega pridno polnili, je ostal suh.
oblaki so nad Kolpo spustili svoj mokri tovor. Taje hitro napolnil strugo sicer mirne in spokojne Kolpe. V trenutku so stekle "re{evalne" akcije tabornikov in njihovega premoženja, seveda pa so se nekateri vseeno zjutraj zbudili v {otoru polnem vode.
Najhujeje poplavljanje doletelo tabornike Rodu svobodnega Kamnitnika iz [kofje Loke, saj so morali pred-asno skleniti tabor in poslati MA-je domov. Ostale paje narava dodobra opozorila, da je pri postavitvi tabora potrebno tudi nekaj tabornike modrosti (pa {e doma-ineje v-asih dobro povpra{ati za mnenje).
Pugy
Na taborjenju Maistrovega rodu v Žagi je bilo blato ravno pravšnje za blatni scoutball.
Bičkovce je v Mirtovičih kar pošteno pralo. Da jim postavitev tabora v primeru katastrofe ne bi ušla iz glave, so izdelali pravo maketo.
NA KRAJU ZLOČINA ali IVEK JE PRAZNOVAL PRVO OBLETNICO
Med kuhinjske lonce se je v -asu in{truktorskih te-ajev prikradel na{ Ivek (za neuke tabornike naj povem, da je to biv{i kuhar v Gozdni {oli). "Tole je bila moja kuhinja," je z nostalgijo pripomnil, potem pa segel v roke novemu oskrbniku in {e dejal: "Ivek {e ni rekel zadnje besede!"
Tistim, ki se je letos poleti kolcalo po njegovi hrani, ga lahko obi{~ejo v njegovem lokalu nekje v blfini Maribora; Ivekje namre- postal pravi podjetnik.
Utrinek iz me{anice vaterpola, ragbjja in ko{arke na taboru RSO pri Ilirski Bistrici. Dovoljenoje (skoraj) vse, vratar pa lahko zra-nico (ko{) le premika - druga-e ne sme braniti.
Foto: Malus
taborniška revija	47
Gozdna šola je bila v času od 25. junija do 5. julija 1998 deležna posebne časti. Na uvodnem vodniškem tečaju smo se namreč zbrali Ivani in Ivanke iz cele Slovenije. Štiri vode Zarjavele puščice, Nore gobe, Pustolovce in Hlodke so vodili en Ivan (Gušter) in tri Ivanke (Mojca, Maja in Urša, kasneje je Majo zamenjal Pero).
Razen tega, da smo vodnike Jezili z nenehnim zamujanjem, in dveh zvitih gle"njev, se ni zgodilo ni~ huj{ega, se pa je zato toliko ve~ zabavnega. Nekaj prijetnih ve~erov ob ognju ni bilo ni~ v primerjavi s tistim na bivaku. Pa saj sami veste, da so bivaki tisto najbolj "cool", kar se ti lahko zgodi.
Letos smo tako jedli kobilice,juho, v katero so bile "zmetane" malodane vse mo"ne rastlinice. Ko smo za~eli peti 100 umazanih kro"nikov (na melodijo en mali slon~ek se je pozibaval), pa smo ugotovili, da je imelo pomanjkanje kruha kljub vsemu dolo~ene posledice.
Na bivaku se je rodil tudi "Ivan se po cesti sprehaja" in po tem skorajda ni bilo dneva brez tega plesa: pri telovadbi, na izletu pri slapu Savica, ob slovesu, ... Na poti domov z
SCLČ
% C SiT
8
bivaka smo dobili {tiri nove MA-ke, ki so bili med seboj veliki prijatelji. Hoja z njimi v temi, pre~kanje hudournikov in njihovo nenehno glasno "pogovarjanje" mije bilo v veliko zabavo. Ae jih ne bi poznala bolje, bi rekla, da so bili to na{i dobri vodniki.
Poleg bivaka smo imeli tudi dve orientaciji, ki so ju organizirali topografi. Lete smo si prav dobro zapomnili po ne tako ne" nem jutranjem bujenju ("Topografi, vstajanje!" - kot da je potem vodni{ki te~aj lahko spal naprej?!).
Zadnjih nekaj no~ije bilo za nekatere zelo kratkih. Ne le zaradi ve-~erov ob jezeru, ampak tudi zaradi popravljanj testov in nalog ter pisanja ~asopisa - se ve kak{en je bil naslov - IVAN. Le-tega smo "spravljali" skupaj v~asih z malo ve~j i m i, v~asih z malo manj{imi mukami, a ves ~as s srcem.
/
TEČAJ
TABOR
Zadnji ve~er je osem Ivanov in dve Ivanki ~astno zapriseglo in s tem postalo tudi uradno del velike taborni{ke družine. Naslednji dan je bil dan slovesa in s tem najbolj bole~ dan. Da bi nam bilo laje, se ne pozabimo udeleževati taborni{kih akcij in kdaj pa kdaj pogledati ogledalca. Le-ta nas bodo vedno spominjala drug na drugega in z njimi bomo v mislih vedno skupaj.
Urška Gliha Foto: Sonček
P.S. Mojca, Ur{a, Gu{ter in Pero! Tega nisem naredila zaradi va{e obljube.
UVODNI VODNIŠKI TEČAJ
Mi pa pišemo test
> 4

* -

Tukaj pa veslamo
Q
Taborjenje Rodu skalnih taborov
RST-jevcem se namje letos uresni-~ila "eja, ki smojo "e nekaj —asa pesto-vali: taboriti v turisti~no neonesna"e-nem kraju.
Gorenja Trebu{a je ime, ki ve—ini Slovencev ne pove kaj dosti. Stranska dolina reke Idrijce je verjetno zadnji pretres (razen naravnih) do"ivela med drugo svetovno vojno, ko so tam ustanovili IX. korpus. Do letos, ko so se va{-—anom "zgodili" taborniki, je "ivela svoje po—asno, od vseh odmaknjeno "iv-ljenje. Bili smo atrakcija in "e prve dni predhodnice so nas radovedno hodili gledat. Tako smo ostali v varni razdalji od dobi~ka"ejjnih in "bojevitih" kmetov, ki smojih vajeni z Bohinja in s Kolpe.
Ko pa nam je drugi dan taborjenja tabor dobesedno odplaknila voda, ki se je zlivala z bregov Vojske planote, nam je njihova nesebi—nost zaprla sapo. Takoj so organizirali kombi, kije zvozil prestra{ene in prezeble MA-ke v va{ki zadru"ni dom. Nekaj otrok pa so domačni nastanili kar pri sebi doma.
No, ko seje vreme umirilo, smo za-—eli odkrivati pestrost te doline. Slapovi, grape, hudourniki, tolmun—ki, "vepleni izvir, hi{a s —rno kuhinjo in njenim prebivalcem, izlet na Poldanovec, ko smo komaj sledili pogumnemu lokalnemu vodi—u, ve—eri z Marjanovim Petrom in zgodbicami iz partizanov, pa spontane veselice v va{ki gostilni, ko je vsa vas plesala rim-{im-{im ...
Marsikatera zanimivost nam je ostala za drugo leto. @e komaj —akamo.
JaJo
40
SOLZE OB SLOVESU
INŠTRUKTORSKI TEČAJI IZPOLNILI PRIČAKOVANJA
"V
Ce bi se stopil z množico turistov, ki je za svoj raj pod soncem izbrala Bohinj in okolico s svojimi naravnimi znamenitostmi in sportno-rekreativno ponudbo, potem bi v bližini Naklove glave opazil "nerazumno" početje mladih rjavorutnikov. Ti so zjutraj na armafleksih nemo bolščali v globino jezera, drugič spet sredi največje pripeke sedeli v šotoru in poslušali predavanja in se zvečer ob ognju huronsko zabavali. V taborniškem izrazoslovju bi to poimenovali - sodelovali na inštruktorskem tečaju.
Leto{nje in{truktor-ske te—aje, ki jih je obiskalo 112 te—ajnikov iz 44 taborni{kih rodov, je zaznamovalo kar nekaj posebnosti. Za prvo je poskrbela kar mati Narava, saj je jezero ogrela na tak{no temperaturo, da seje bilo mo— v njem dobesedno namakati. Tako so te—ajniki in vodstvo svoj prosti —as po kosilu ponavadi pre"iveli kar v vodi.
n
u
TABOR
Nekaj sprememb je do"ivela tudi Gozdna {ola, sajje poleg moderno opremljene (beri novo pohi{-tvo) pisarne dobila tudi novega oskrbnika. Kakor oprema (beri ra~unalniki, diaprojektor in fotokopirni stroj) niso dohajali misli vodstva te~ajev, tako se je tudi oskrbnik po~asi privajal na "izredne razmere", ki v Bohinju zavladajo ob invaziji znanja "ejnih in{truktorjev.
Za spremembe pa so poskrbeli tudi te~ajniki sami, saj so se v temeljnem te~aju druge {ole dogovorili za hajk ~isto posebne vrste. Menili so namre~, daje hajk zabavnega zna~aja in daje {koda, ~e bi se vsak vod zabaval po svoje. In epilog; vsi skupaj so se dobili na Voglu, zabava ni ravno najbolje uspela, cilji hajka pa niso bili dose"eni. Sevedaje bilo te~ajni-kom na koncu "al, hajk pa bodo morali ponoviti in sicer pred udele"bo na nadaljevalnem te~aju.
Poleg vsega na{tetega paje bilo v Gozdni {oli ~utiti tudi rast kvalitete in{truktorske {ole. To je bilo opaziti predvsem pri veliki zavzetosti vodstev te~ajev (poenotena predavanja, nove aktualne teme, druga~en metodolo{ki pristop) na eni strani, kakor tudi mo~na volja te~ajni-kov po spo{tovanju temeljnih na~el in taborni{kih vrednot na drugi strani. Mo~an pe~at dajejo in{truktorski {oli tudi zunanji predavatelji, ki ugotavljajo, da kakovostni vzgoji in izobraževanju vodjj v organizaciji pos-ve~amo veliko pozornost. In{truktorsko izobraževanje, ki ga kot neformalno obliko izobraževanja ponuja tabornika organizacija,je v smislu stalnega strokovnega izpopolnjevanja pedago{kih delavcev "e pridobilo visoko ceno, kakor tudi priznanja za kakovostno delo.
Pugy
11
TABORNIŠKA REVIJA	47
LETNI TABOR V [PEHARJIH V BELI KRAJINI
Tako, pa je minil še en tabor ob Kolpi. Še pred kratkim smo bili na zimovanju, sedaj pa je mimo že 4. letni tabor v [peharjih v Beli krajini. Kako čas hitro beži.
Tudi tokrat smo tabor uspe{no izpeljali. Lahko bi rekla, da celo bojje od lanskega, ki smo ga imeli tudi ob Kolpi, in sicer v Dolenjcih blizu Adle{i~ev.
Taborje bil razdeljen v dve skupini. Z mlaj{imi smo taborili ob Kolpi, starej-{i so imeli pohodni tabor.
Prva dva dni smo imeli slabo vreme. Deževalo je, vendar pri na{em ta-borni{kem "ivjjenju nas to ni ni~ motilo. Bili smo pripravljeni na vsakr{no vreme.
Ljudje pravimo, da po de"ju vedno posije sonce. [e kako smo v naslednjih dneh iskali senco in mrzle napitke. Kolpa nas je neprestano vabila v svoj objem. Veliko smo se kopali, saj je bila voda zelo osve"ujo~a.
Aas paje hitro mineval. Programje bil natrpan, tako da nam ni bilo ni~ dolg~as.
Imeli smo razne pohode, ogledovali smo si okolico. Zelo zanimiva nam je bila jama v [peharjih, ki smo sijo tudi ogledali. Pono~i smo v njej lovili netopirje. Mlaj{i taborniki (MA) so pri plezanju po steni pokazali veliko poguma. Zelo lepo nam je bilo tudi ob spustu s kanuji po reki Kolpi. Biloje zelo razburljivo. Preko ne{teto slapov smo morali veslati in moram re~i, da smo se tudi prevra~ali. Druge nevarnosti, kot da se zmo~imo, tako ni bilo. Otroci so imeli re{ilnejopi~e.
[e isti ve~er smo imeli gusarski napad, ki seje na koncu kon~al s skupnim
40	TABOR
kopanjem, {kropljenjem in tunkanjem. Bilo je nepozabno.
Za vedno nam bo ostala v spominu tudi indijanska no~. Vsi lepo napravljeni v Indijance smo se zbrali ob taborni{-kem ognju, kjer smo zakopali bojno sekiro, sledili sta dve poroki, poglavar in jaz sva se indijansko pobratila in pokadila pipo miru. Dolgo v no~ je sledil {e indijanski ples. Toje bila zabava!
Vredno je omeniti tudi krajo zastave. Odnestijoje hotel tamkaj{nji sosed. Vendar mu to ni uspelo. Za kazen se je moral oddofiti s sladico.
[e bi lahko opisovala na{e taborni{-ko "ivjjenje v [peharjih. Skratka, bilo nam je lepo, bili smo spro{~eni, prehitro nam je minilo.
Tina Avbar, Rod zelene Krke, Straža
SKLEPNI PIKNIK GROSUPELJSKIH BUB
Bližal se je konec taborniškega leta Rodu Louis Adamič in odločili smo se, da se vsi skupaj malo pozabavamo ob dobri hrani in pijači, predvsem pa v dobri družbi. Z družino medvedkov in čebelic - Grosupeljske bube -smo se tako poslovili od uspehov polnega taborniškega leta s piknikom, kjer smo tudi slavnostno podelili opravljene veščine in znanja.
Star{i so pustili svoje avtomobile na parkiri{~u in se odpravili po potnih znakih ("hend mejd" ka"ipoti) na blfnji hrib. Na prvi postojanki so izdelali zna~ke s svojimi imeni in pobarvali lon~ke za na{o rde~o nit - MIR. Potem so se spo~iti odpravili proti vrhu, kjerjih je pri~akala velika "elezna struktura. Le-ta je kmalu postala zelo pisana. Ko so vsi pri{li do vrha, so si najprej ogledali razstavo herbarijev, fotoreporta" ter glinenih izdelkov, ki sojih izdelale na{e bube. Potem so se odpravili proti stadionu, kjer smo se vsi skupaj preizkusili v mo~i, iznajdljivosti in gib~nosti. Prvije bil na vrsti scoutball, kjer so morali mlaj{i priznati premo~ star{ev. Veliko bolj izena~ena tekma je bila {tafeta z zavezanimi nogami. Odlo~al je fotofi-ni{ ...
Med tekmovanji smo tudi kak{no zapeli in se malo poigrali. Za sprostitev smo pretresli zemljo, se prelevili v kav-bojce in Indijance (pre"iveli so le taborniki ter njihovi star{i in sorodniki), zaplesali ples lapata in se tako ogreli za naslednja tekmovanja . Pri vle~enju vrvi so star{i gotovo do"iveli veliko pre-sene~enje. Premagani s strani mo~nih rok na{ih Bub so dobesedno obviseli na vrvi. Poskusili so {e enkrat, vendar tudi tokrat niso okusili slasti zmage. "Re-


"T,.
■ »
Se zadnji
mu..

TABORNIŠKA REVIJA
47
TABOR
-
_ j- .
Zaplešimo ples lapata, .
i meni keš, jest tebi srečke
Ob dobri drifbl ~as kar leti In no~ se je po~asi za~ela spi{~ati. Pohiteti je bilo treba s podelitvijo ve{~in. Za dobra in prizadevna dela skozi celo leto pa je glavna Biba - Ur{ka nagradila tudi vodnike.
Na{e druženje smo sklenili s prPi-gom pagode ter petjem taborni{ke himne v upanji, da bo naslednje taborni{ko leto tako ispe{no kot je bilo to.
Katarina Vincek - Keti
taborniška revija	47
Tabor na Obretanovem
Taborniki z Raven na Koro{kem smo od 30.junija do 4.julja 1998 taborili na Obretanovem (pod Ur{ljo goro). Zaradi naklonjenosti vi{jih sil matere narave smo v {otorih lahko prespali eno samcato no~, kljub temu, da smo za postavitev tabora porabili vse svoje mo~i. Kadar pa nam je nebo poslalo nekaj son~nih "arkov, smojih seveda takoj izkoristili za odbojko na mivki, taborni{ki krst, nogomet in {e marsikaj drugega.
Dom na Obretanovem s {tirimi sobami polnimi postelj nam je zaradi deja zato kar dobro slu"il.
Zadnji ve~er (ki mora biti seveda nekaj posebnega) smo si v vodovih ko-ti~kih pripravili ognje in si na njih spe-
kli ve~erjo. Sicer je bilo tudi tu pa tam kaj za"ganega, ven-darje bilo to vseeno, samo da ne bi bili la~ni. Zadnji ve~er smo izkoristili tudi za podelitev znanj, ki so si jih zaslu"ili najbolj prizadevni, obenem pa smo sprejeli medse tudi dva nova ~lana. Za konec lahko re~emo, da je tabor uspel, vseeno pa upamo, da nam bo na naslednjem taboru mati narava bolj naklonjena, saj vendar lepo skrbimo zanjo.
Cekica & Rok, Rod koroških jeklarjev
40
POZDRAV IZ JANEZIJE!
Z rahlo zamudo, a kljub temu iz srca, se taborniki Rodu jezerskega zmaja iz Velenja zahvaljujemo hrvaškemu odredu Lepoglava. Tamkajšnji izvidžači so se izkazali in pripravili zelo kakovostno tekmovanje - 6. ZLATOROG KUP. Udeležilo se ga je sedem Jezerskih zmajev, ki so v okolici Lepoglave in Ivanca med 12. in 14. junijem '98 doživeli več kot le čudovit vikend.
V petek so nas sr~no sprejeli in nam takoj ob prihodu razkazali svoj kraj. [e isti dan smo (bolj za {alo kot zares) opravljali teste iz poznavanja domovine - Hrva{ke seveda, prevzela pa nasje preprostost, a neizmerna ustvarjalnost nalog za vrisovanje, ki so jih lahko preizkusili "e nekateri taborniki na na{emjulijskem taborjenju v Ribnem. Po vsem tem psihi~no napornem delu smo pri{li na svoj ra-~un v dru"abnem ve~eru, kjer smo ugotovili, da je Hrva{ka o~itno v nekak{nem ~asovnem zamiku in se ura okoli 1:00 zelo upo~asni, kar pa nas niti ni preve~ motilo.
Glede na upo~asnjen no~ni ~as pa nasje temu primerno zbudil najodvratnej{i zvok na vsej zemeljski obli, primeren bolj za nogometno tekmo, kot za ne"na u{esa tabornikov. Pa smo pre iveli tudi to. In tako sta se dve slovenski ekipi polni energije (ena v konkurenci in ena izven nje) odpravili na preizkus po tujih krajih. Kmalu o ugotovili, da so na{i prijatelji izvi5a~i zelo pretkani: Kljub {irni
ravnici, po kateri se je ve~ji del na{e poti {iril pogled, so nekje le na{li zanimivo planoto Ivan{~ica, ki namje precej popestrila na{o hojo. Zelo zares so vzeli tudi prehod minskega polja, na katerem smo si Slovenci lahko ogledali najdbe podobne tistim s So{ke fronte. Le-te so bile nekoliko novej{e in je na njih pisalo v cirilici, kot npr.: PAKETA 64 MM, ipd. Kljub vsemu smo sobotno tekmovanje sre~no prestali. Ob prihodu na cilj smo si postavili tabor kot se spodobi (na{i ekipi sta izobesili tudi slovensko zastavo) in si pripravili ve~erjo (kon~no enkrat sprememba - pe~ene sar-dele!!!). Potem smo se zopet ravnali po hrva{kem ~a-su in pre iveli {e zadnji ve~er z na{imi gostitelji. V nedeljo smo se poslovili s prijateljsko tekmo med udele"enci in organizatorji. Nagradaje bila uvo"ena, seveda imenu tekmovanja primerna - ZLATOROG KUP. Tekmovanjeje potekalo v prijetnem prijateljskem in taborni{kem vzdu{ju. Taborniki Rodujezerskega zmaja pa se na koncu resni~no zahvaljujemo prijateljem izvid"a~em odreda Lepoglava za prijetno taborni{ko izku{njo. Ne le tekmovanje samo, ampak celotna njihova organizacijaje bila vredna ogleda in tak{na izmenjava izku{enjje ve~ kot dobrodo{la.
Za na{e hrva{ke izvid"a~e en taborni{ki pozdrav iz Janezije: Z-D-R-A-V-O! ZDRAVO! ZDRAVO! ZDRAVO! AIKARASA! AIKAR-ASA! AAO! AAO! AAO! BUMBARASA! BUMBARASA! BAO! BAO! BAO! AIKARASA! BUMBARASA! AIS! BUS! BAS! C-M-O-K! CMOK! CMOK! CMOK!
TABOR
LIKOVNO USTVARJANJE
ZA VSAKOGAR
Nasveti in ideje
vLV
novim šolskim letom bomo začeli z rednimi tedenskimi vodovimi srečanji, kjer bodo člani pridobivali nova taborniška znanja. Verjetno smo ze izdelovali različne figurice, zivali, predmete iz naravnih materialov in plodov. Preizkusimo se še pri ustvarjanju z drugimi likovnimi materiali.
Zakaj ne bi malo kiparili? Zadeva ni draga, izdelki pa so lahko presenetljivo dobri, ~e sejih lotimo z navdu{erijem in potrpljenjem.
Zelo poceni material in lahek za ob-delavoje siporeks. Iz njega lahko izdelujete razli~ne kipce, figure, reliefe. Reliefi so enostavnej{i in primerni za mlaj{e ~lane. Lahko naredite vrezani relief, kjer se linije risbe poglobijo, ali pa visoki relief, kjer so povr{ine izbo~e-ne.
Motivi so lahko ~isto taborni{ki: znak enote, vodov totem, taborni ogenj, nahrbtnik, ... ali pa so to portreti ~la-nov, figura tabornika, planinca, ...
Potrebujemo: siporeks (dobi se ga v razli~nih velikostih npr. 10x50x60 cm), manj{e dleto ali ra{plo (vsak prinese s seboj od doma), brusni papir, akril emulzijo (JUB). En blok razrežemo z "ago na manj{e kose npr. 10x10x15 cm oziroma po "elji ~lanov; lahko pa skupinsko izdelajo eno skulp-turo ali relief iz celega bloka. Na kvader si skiciramo risbo z vseh strani (1), nato pa z dletom, pilo ali no"kom za~nemo
odstranjevati odve~ne dele materiala (2). Upo{tevatije treba, da je to tehnika odvzemanja, kjer se odkru{eni deli ne dajo pritrditi nazaj kot pri glini. Zatoje treba po~asi strgati po po-vr{ini, {e posebno proti koncu, ko delamo detajle. Za bojj zahtevne izdelke ne bo zadostovalo le eno sre~anje.
Izdelek ne sme postati pretanek, ker se lahko zlomi; naj bo bolj kompakten. Kon~an izdelek lahko pobrusimo z brusnim papirjem, ~e "elimo zglajeno povr{ino. Nato ga prema"emo z emulzijo. Kipec lahko pustimo bel ali pa ga pobarvamo.
Ae ga barvamo, se odlo~imo za eno ali ve~ barv. Z eno barvo lahko dosežemo kovinski videz figure. S temno rjavo barvo prebarvamo celo figuro, nato pa z
zlato pasto na tanko potegnemo po iz-stopajo~ih delih.
Drug material, iz katerega se da izdelati krasne male figurice, uporabljamo vsak dan. Toje milo. Navaden kva-drast kos mila z noskom oblikujemo v elen motiv (seveda ne upo{tevamo kupljenega mila, ki ima "e oblikovane razne vrtnice, kroglice, ra~ke, ...; vsak naj se potrudi sam). Razstavljeni izdelki nam prijetno odi{avijo prostor.
In v naslednji uri likovnega ustvarjanja? Nekoliko bolj zahtevna tehnika z "ico, das maso, barvo, ...
Simona Kos, Aleš Ferenc, Žerjavov rod, Dolsko
taborniška revija	47
SMO SAMI ~

Človek je dvomeče bitje. Dvomi, da je Zemlja središče stvarstva, so ga pripeljali do odkritja, da se vrti okoli Sonca, da je Zemlja popolnoma povprečen planet, ki se vrti okoli popolnoma povprečne zvezde (Sonca), le-ta pa kroži nekje na robu popolnoma povprečne galaksije, ki je članica ene izmed neštetih jat galaksij, ki sestavljajo Vesolje. Najprej je človek seveda pomislil na Zemljinega spremljevalca - Luno kot na možen dom drugih inteligentnih bitij, še bolj primeren kandidat za domovanje inteligentnih bitij pa se je pokazal Mars, saj je imel od vseh planetov Osončja Zemlji najbolj podobno klimo. Prav zato se je zunajzemeljskih prebivalcev tudi oprijelo ime Marsovci, pa četudi niso prihajali ravno z Marsa. To stoletje je znano tudi po izredno velikem številu opaženih takoimenovanih NLP-jev I (neznanih letečih predmetov), za katere se je večina izkazala za "znane" (meteoriti, vremenski baloni, letala, svetli planeti, kometi, ...). Vendar kljub temu človek dvomi, da je sam.
S svojim mrzli-nim iskanjem zunajzemeljskih inteligencje -lovek pri{el tako dale-, da je "elel z njimi navezati celo stike, opozoriti nase, hkrati pa tudi upa, da bi storila morebitna druga civilizacija in bi potem morda njena sporo--ila prestregli mi. Vesoljski sondi Pioneer 10 in 11, izstreljeni leta 1972, sta bili prvi sondi, ki sta potovali proti velikima planetoma Jupitra in Saturna izza gostega pasu asteroidov, ki predstavljajo nevarnost za sonde, ki pre-kajo ta as. Obe sta uspe{no opravili svojo na-
ClKL)

1 //

mr-A
\ v u \ \
^A m

\ &
o o
Zlata tablica s sporočilom, ki jo nosita prvi zunajplanetarni vesoljski sondi Pioneer 10 in II.
logo in sta "e zapustili na{e Oson-je. Sondi nosita zlato tablico s sporo-ilom, ki je namenjeno morebitnim inteligentnim bitjem, ki bi ju prestregla. Na zlati tablici kroga predstavljata vodikova atoma, ki dolo-ata enoto frekvence pri spremembi spina elektrona, kot mnogokratnik te frekvence pa je v binarni kodi izra"ena frekvenca 14-ih pulzarjev okoli Sonca, ki jih predstavljajo "arki na levi strani slike. Pulzarji so ostanki zvezd, ki so dogorele in so se zaradi pomanjkanja jedrskih eksplozij skr-ile. Hitrost njihovega vrtenja se je zelo pove-ala (podobno kot pri drsalcu, ki dela pirueto) in oddajajo radijske valove s frekvenco njihovega vrtenja. Hi-
trost njihovega vrtenjaje {e v fazi povečanja, zato bi na podlagi primerjave frekvenc lahko ugotovili tudi starost plovila. Na spodnji strani tablice so Sonce in planeti ter pot sonde med planeti. To kar je na desni pa bo morebitnim najditeljem najmanj razumljivo. To sta mo{ka in "enska podoba biolo{ke vrste, ki je poslala sondo s "Tretjega kamna od Sonca" v istem merilu kot sonda. Avtor tega sporo-ila je znani astronom in teoretik Carl Sagan.
Drugo sporo-ilo, kije bilo poslano z Zemlje, se giblje po Vesolju mnogo hitreje kot prvo. Giblje se namre- kar s svetlobno hitrostjo. To sporo-ilo je bilo poslano s pomo-jo najve-je radijske an-
TABOR
LUNINE MENE:
13:23 04:00 19:03 23:12
Jesensko enakonočje nastopi 23.09. ob 7:37.
scip
zadnji krajec mlaj
prvi krajec:
06.09.1997 13.09.1997 20.09.1997 28.09.1997
ob ob ob ob
tene (radijskega teleskopa) na svetu. Le-taje zgrajena v dolini vulkanskega kraterja v Portoriku in meri v premeru ~ez 300 metrov. Oddajna mo~je dovolj velika, da bi signal lahko ujela podobna antena prav na drugem koncu na{e galaksije, seveda pa bi signal do tja rabil 50 tiso~ let, torej bi odgovor lahko pri-~akovali {ele ~ez 100 tiso~ let. Astronomi so izbrali za "tar~o" -zvezdno kopico M13 v ozvezdju Herkul, ki jo sestavlja kar pol milijona zvezd inje ena nam najbližjih zvezdnih kopic. Morda pa ima le katera izmed zvezd planet, podoben Zemlji, kjer domujejo inteligentna bitja, ki bi lahko odgovorila na klic. Morda pa so tudi tuje civilizacije razmikale podobno kot mi in so 'e poslale signal v upanju, da bo nekdo odgovoril. Radijski teleskopi, ki so razvr{~eni po vsem svetu, vztrajno i{~ejo take signale v vseh smereh Vesolja, toda, kot ka'e do danes {e niso izsledili ni~esar.
Alovek pa {e vedno dvomi, daje sam in to ga 'ene k bolj ali manj uspe{nemu nadaljnjemu odkrivanju.
ZNANE IZJAVE
Golo naklu~je Ima lahko pomembno vlogo v Veso|ju.
(Heisenberg)
Bog "e nI kockar!
(Albert Einstein)
Bog ne le da je kockar, temve~ v~asih vr"e kocke tja, kjerjih nI mo~ videti.
(Stephen Hawking)
Zvezdna kopica v ozvezdju Herkula, ki jo sestavlja pol milijona zvezd. Vidna je celo s prostim očesom. Proti njej potuje radijski signal - sporočilo človeštva.
■SAJ NI RES PA JE! l
| O Vesolju in zvezdah so se spra{evali tudi "e v letih | pred na{im {tetjem. Aristarch, kije "ivel med leti 310 | in 230 pred na{im {tetjem na majhnem gr{kem otoku |Samos, je bil eden najve—jih mislecev, kar jih pozna | —love{ka zgodovina. @e ve— kot 1000 let pred Koperni-| kom in Galilejem je predvideval, da se planeti vrtijo | okoli Sonca in ne okoli Zemlje. Do tega zakju—ka je | pri{el s popolnoma logi—nim sklepanjem le na podla-| gi primerjave velikosti Zemlje, Lune in Sonca ter nji-| hove medsebojne razdalje. Pomislil je celo, da svetle | to—ke na no—nem nebu niso le narisane na ozadju, | ampak so zvezde, kot Sonce, le da so izredno dale—. | Aristarchove teorije so bile resni—no neverjetne za ju-| di tistega —asa.
Arecibo - največji radijski teleskop na svetu
Radijski signal, ki predstavlja enostavno slikovno sporočilo
litt
taborniška revija	47
PAKLENICA
t
v
Paklenica je nacionalni park v sosednji Hrvaški, ki je zaradi svojih izrednih lepot postal znan tudi zunaj meja matične države. Pravzaprav je Paklenica rečica, ki se v Dalmaciji, nekaj kilometrov pred Zadrom, spušča z Velebita k Jadranu. Velebit v svojih najvišjih točkah dosega 1700 m in ker leži neposredno ob Jadranu, prihaja na meji med njegovim goratim svetom in morjem do pestrih kontrastov. Celotno področje Paklenice predstavljata dve rečici, Velika in Mala Paklenica s svojim porečjem. Danes to področje obsega nacionalni park. Ime Paklenica se je uveljavilo širše in ne predstavlja več zgolj vodotoka.
Paklenica je bila za narodni park progla{ena "e leta 1949, s sede"em v Starigradu od leta 1956. Starigrad je mesto ob izlivu reke Paklenice v morje in danes nosi dve imeni: Starigrad - Paklenica. UNESCOje "e 10. 2. 1978 z odlokom proglasil celotni Velebit za bio-genetski rezervat. V zadnjem -asuje Pa-klenica vse bolj znana tudi kot plezal-sko obmo-je.
Zelo primeren -as za obisk Paklenice so jesenski meseci (september, oktober in za-etek novembra), ko popusti huda poletna pripeka.
In zakaj bi {li v Paklenico? Zato, ker morje ni nujno vedno samo pole"ava-nje na pla"i. Ob obisku Paklenice lahko zdru"ite obmorsko pole"avanje z ogledom izredno zanimivega naravnega parka polnega raznovrstne favne in flore ter razli-nih naravnih znamenitosti.
Ae ste se odlo-ili za obisk parka, po-temje najbolj primerno, da se z vozilom (lahko tudi z najetim avtobusom) zapeljete do Starigrada - Paklenice, se v enem tamkaj{njih kampov utaborite in nato prevozite (ali prehodite) {e nekaj km do parkiri{-a v parku ob za-etku kanjona Velike Paklenice (spotoma plahte vstopnino). Parkiri{-eje hkrati izhodne za vse obiske parka.
V nadaljevanju omenjeni predlogi izletov in ogledov v parku so nanizani glede na oddaljenost od parkiri{-a.
Nekdanje podzemno mesto za vrhovno vodstvo takratne države tik nad parkiriščem
Prva znamenitost ni naravna, a je parkiri{~u najblfja (poleg plezalnega vrtca) in nekako ne moremo kar mimo. Takoj po drugi svetovni vojnije bilo po-dro-je Paklenice zaprto in prepovedano za obisk. Takrat so v hribovju najojega dela kanjona nastale precej{nje umetno izvotlene dvorane, pravcato malo podzemno mesto namenjeno najvišjemu vodstvu tedanje dr"ave v primeru vojne. Danes so ti prostori namenjeni turisti— nemu ogledu, sajje mnogokrat zelo zanimivo tisto, kar se na prvi pogled skriva o-em, pa -etudije to samo votel hrib. Od parkiri{-a do vhodaje -etrt ure hoje.
Tolmuni
Tik preden reka Paklenica prite~e v najo"ji del svojega kanjona ustvarja vrsto -udovitih modrozelenih tolmunov. Posedanje ob njih, poslu{anje "lahtne-ga "uborenja in sprostitev lastnih misli
daje obisku Paklenice {e prav poseben -ar. Vodaje za kopanje precej mrzla, vendar ohladitev {e kako prav pride, ko se vrnemo recimo z izleta na Ani-a Kuk. Do tolmunovje od parkiri{--a dobrih dvajset minut hoje.
Sprehod do Borisovega doma
Borisov domje planinski dom ob koncu doline Velike Paklenice. Je izhodi{-e za ture na Velebit, sprehod do njega pa predstavlja - recimo temu - "temeljno spoznavanje s Pakleni-co". Od parkiri{~a sledimo lepo urejeni in na odcepih ozna-e-ni poti skozi kanjon Paklenice do ravnic doline Ani-a Luka in dalje zlagoma se vzpenjajo- proti domu na koncu doline v vznoju dvigajo-ih se velebitskih pobo-j. Med sprehodom dobimo vtis o celotni dolini Velike Paklenice, in prizori, ki se nam spotoma odstirajo, so res vredni ogleda. Do domaje 2 uri zlo"ne hoje.
Obisk jame Manita peč
Apnen-asti svet Pakleni{kih gora skriva zanimive oblike tudi v svoji notranjosti in ne samo na povr{ini. Poleg ve-manj{ih votlin in {piljje najve-ja in za turisti—ni obisk urejena jama Manita pe~. Nahaja se v pobo—jih Kuka od Manite pe-i (670 m). S parkiri{~a krenemo v smeri proti Borisovemu domu, kasneje nas kažipot preusmeri levo v pobo-ja. Pot se v {tevilnih serpentinah vzpne do vhoda v jamo. Spotoma opazujemo {e zna-ilni skalnati zob (Zub) in vedno ve- doline, ki se polagoma odpira pod nami. Do Manite pe-i je ravno tako približno dve uri hoje.
Vzpon na Aniča Kuk (712 m)
Anija Kuk s svojimi 712 m dominira nad dolino Paklenice. Njegova mogo-na 350 m visoka severna stena je najboj znano plezalsko delovi{-e v dolini. Navkljub vsej nepristopno-sti zaradi strme stene navadnim smrtnikom vseeno omogo-a ne preve- zahteven dostop. Pot nanjje nekoliko bolj divja kot pot k Borisovemu domu ali kjami Manita pe-. Opravka imamo z bujnim rastjem ob poti in v gornjem delu z zna-ilnimi kra{kimi {krapljami. Potrebno je budno opazovanje ~al trenutno nekoliko zbledelih markacij. Ves trud, ki resni-no ni -ezmeren,je popla-an z razgledom z vrha. Pogled se~e na eni strani do najvi(jih obronkov Velebita in preko vsega podro-ja Velike Paklenice do jadranskih otokov na drugi strani. S parkirna krenemo skozi kanjon in v smeri proti Borisovemu domu (s parkiri{-a vodi v notranjost Paklenice tako ali tako samo ena pot). Malo daje od zna-ilnih tolmunov se sredi ser-
Plezalec v steni
pentin odcepi stezica desno (kažipot), ki sprva vodi preko vode ({e kar zahteven prehod s kamna na kamen) in nato preko meli{~a do vznoja stene. Nadaljuje se pod steno v smeri proti SV in navzgor skozi gozd na sedlo v smeri proti V. S sedla zavjje proti J in preko {krapej (JZ) dose"e vrh. Za vzpon boste s parkiri{~a potrebovali 2 - 3 ure.
Ptice
V parku Paklenica domuje nekaj redkih in zelo ogroženih ptic (npr. beloglavijastreb). Med sprehajanjem po parku je mo"no marsikatero izmed teh ptic opaziti. Nanje opozarjajo panoji polni zanimivih informacij. Uprava parka organizira opazovanja ptic, tako imenovani "bird watching". Zanimivo je, kako so tamkaj{nji upravitelji uspeli najti simbiozo med izkju-ujo-imi se zadevami, kot so ogrožene pti~je vrste, mno"i~ni turisti~ni obisk in preganjanje plezalcev gor in dol po stenah.
Na{lo bi se {e marsikaj. Izjemnih motnosti plezanja smeri vseh mogo~ih težavnosti in doTin niti omenil nisem (pre-pu{~am jih tistim bolj {portno navdahnjenim). Izlet po P;
TABORNIŠKA REVIJA	47
Pogled v dno ...
klenici lahko popestrimo z najemom gorskega kolesa, ali se na konjskem hrbtu odpravimo po stezah Winnetouja (saj vendar veste, da so zgodnje tovrstne filme snemali ravno v Paklenici). Obiska vredna je Mala Paklenica. In tuje morje ...
V Paklenico se lahko pripeljete vzdof Jadranske obale ali s celinske strani. Prva varianta vodi preko Reke po jadranski magistrali
[Paklenico sem obiskal že večkrat, hkrati pa obiskujem naše parke (npr. Triglavski narodni park) in nekoliko spremljam dogajanje na področju varovanja narave ter parkov. Glede Paklenice sem pozitivno presenečen nad tem, kako so naši sosedje uspeli najti ravnovesje med varovanjem narave (npr. ogroženih ptičjih vrst) ter množičnim turističnim obiskom in športno dejavnostjo kot je npr. plezanje. Lahko bi rekel, da je park razdeljen na nekakšna območja. Imamo cone, kjer je dovoljeno plezanje (in kjer se ve, da že dolgo ne gnezdijo ptice !), in cone, kjer je z izredno visokimi kaznimi (40.000 kun!) prepovedano gibanje (plezanje) in imajo ptice svoj mir. Uprava parka je kot parkovne varnostnike (rendžerje) zaposlila tudi nekaj plezalcev, ki zdaj skrbijo med drugim tudi za urejanje plezalske dejavnosti znotraj parka (urejanje določenih klasičnih plezalnih smeri za varnejši in še pogostejši obisk). Vse to mi daje misliti. Pri nas v Sloveniji vse preradi padamo iz skrajnosti v skrajnost. Marsikdo bi rad marsikaj povsem prepovedal in to največkrat samo zato, ker nihče strokovno ne ugotovi, v kolikšni meri in kje je prepoved sploh potrebna. Hkrati je večina sprejetih pravil življenjsko gledano največkrat povsem neuporabnih (npr. prepoved vožnje v naravi, ki uradno zadeva celo gorske kolesarje, a hkrati ne zadeva gozdnih tovornjakov), večina kazni pa smešno nizkih, da ne govorimo o njihovem izvajanju (izterjevanju). Posledica neurejenih in nedomišljenih pisanih pravil ter hkrati neučinkovitost kaznovalne politike je njihovo neupoštevanje in nespoštovanje ter popoln kaos, ki vodi v poizkuse popolnih prepovedi, namesto da bi poiskali kompromisne rešitve.
TABOR
NFO i
izhodišče: Mesto Starigrad - Paklenica, nekaj 10 km pred Zadrom oziroma 180 km od Reke po jadranski magistrali (300 km iz Ljubljane). Nastanitev: Kampiranje v parku je strogo prepovedano (visoke kazni), zato pa je v Starigradu več kampov, ki so zunaj sezone prav poceni. Avtokamp Paklenica: 023/ 369-202, 023/369-155; avtokamp Marko: 023/369-283; avtokamp Vesna: 023/369189.
Za informacijo: nočitev v kampu Marko je 20 kun/noč (10 kun = 270 SIT) na osebo ne glede na šotor, avto, vodo, ...
Vstopnina: Za ogled parka je treba plačati vstopnino, ki pa ni pretirana. Kart je več vrst, enodnevna 10 kun, tridnevna 20 kun, petdnevna 30 kun, skratka večkrat vstopiš, ceneje je. Hkrati karte veljajo mesec dni od prvega obiska (vsak obisk posebej žigosajo) in jih torej lahko izkoristimo ob dveh ločenih obiskih. Karte so tudi prenosljive z osebe na osebo. Omeniti velja še, da žigosajo vstopnino tudi za ogled nekdanjega štaba in Manite peči - torej kupite petdnevno karto. In še droben namig. Če se v park odpravite zelo zgodaj (pred sedmo uro), ne boste plačali tudi te, res majhne vstopnine.
Mala Paklenica: Zapeljati se moramo še nekoliko bolj proti Zadru in nato nas kažipot usmeri v notranjost (levo). Vstopnine ni. Vredna obiska!! Opozorilo: Kamorkoli v parku se odpravite, priporočam, da s seboj vzamete primerno količino vode oziroma druge tekočine. "Lahko je precej toplo."
mimo Senja In Karlobaga do Starlgrada-Paklenlce. Iz Ljubljane 300 km (5-6 ur) oziroma z Reke 180 km. Kontinentalna cesta pelje od Zagreba mimo Plltvl~klhjezer In Gra~ca do Ma-slenice, kjer se prlkju-l najadransko maglstralo (od Zagreba 270 km). Osebno prlporo~am varianto ob morju. Vo"nja s pogledom na Jadran je prav prijetna. Znana jadranska magi-stralaje zadnje -ase vse bolj in bolj obnovljena ....
ALBATROS Foto: Mire Steinbuch
TABORNIŠKI VESTNIK
Ureja: IVO ŠTAJDOHAR, leto XLV
SEP '98
VABILO NA ČISTILNO AKCIJO
POZOR vsem, ki si "elijo prijetnega izleta in dobre drifbe. Tabornike iz Ljubljane in okolice vabimo na 7. AISTILNO AKCIJO [MARNE GORE, kijo organizira Ra{i{ki rod. Dobimo se ob 10.00 na parkiri{~u v Tacnu, od koder bomo od{li na [marno goro. Vsi rodovi, ki bi radi sodelovali na akciji, se morajo prijaviti do 5. oktobra 1998 po telefoni 061/59-611 (Ana), da bomo lahko zagotovili brezpla~no malico. Akcjja bo v lepem vremeni, ~e pa bo de", se ga zagotovo ne bomo istra{ili!
RAZPIS ZA ZASEDBO PROSTIH ZMOGLJIVOSTI GOZDNE [OLE IN TABORNIH PROSTOROV V RIBČEVEM LAZU V LETU 1999
I. Gozdna {ola
Za dejavnosti vzgoje kadrov so termini v G[ ZTS v leti 1998/ 99 "e navedeni v koledarji akcij. Vsi ostali terminiijesenske po~itnice, bo"i~ne po~itnice in novoletni prazniki, zimske po~itnice, prvomajski prazniki, del poletnih po~itnic in seveda nezasedeni konci tednov) so na voljo drugim uporabnikom.
Prednost pri dodeljevanju terminov bodo imeli uporabniki po naslednjem prednostnem redu:
1.	te~aji ZTS
2.	vodni{ki te~aji OO ZTS
3.	vodni{ki te~aji rodov in ZTO
4.	taborjenja rodov
5.	taborjenja drugih
Zmogljivost tabornega prostora je okoli 80 tabore~ih oseb oziroma 50 le"i{~ v hi{i.
Cene za bivanje (preno~i{~e in prehrana) bodo med 1.950,00 in 3.600,00 SIT (cenikje na sede"u ZTS) glede na to, ali so udele"enci ~lani ZTS ali ne, kak{na je velikost skupine, koliko ~asa bodo v G[, alije izmena v kurilni sezoni ali ne in kak{ne dodatne storitve injedilnik "elijo. Alani ZTS so taborniki, za katere so rodovi odvedli del ~lanarine na ZTS, in ki bodo imeli veljavno -lansko izkaznico.
ZTS si pridr"uje pravico do popravka cen glede na gibanje
cen in storitev na slovenskem trgu.
Pri ve~jih skupinah bo mo"en popust in sicer na vsakih 30
udele"encev eden zastonj.
Zbiranje prijav traja do 13. novembra 1998 oziroma do zasedbe kapacitet.
II. Taborna prostora v Rib~evem lazu
ZTS ima v Rib~evem lazu v Bohinju dva taborna prostora (zgornji in spodnji), na katerih lahko rodovi organizirajo letna taborjenja.
Na zgornjem prostoru lahko tabori okoli 60 tabore~ih, na spodnjem pa 80.
Najem tabornih prostorovje 8.000 SIT na dan za oba skupaj, 3.000 za zgornjega in 5.000 SIT na dan za spodnji taborni prostor. Rodovi, ki bodo taborili na teh dveh tabornih prostorih, bodo morali pokriti {e stro{ke najema in praznenja kemi~nih strani{~ ter zabojnika za smeti. Prosimo vse rodove, ki "elijo v prihodnjem letu taboriti v Rib~evem lazu, da po{ljejo na sede" ZTS prijavo, v kateri naj navedejo "eleni termin taborjenja in predvideno {tevilo udele"encev.
Zbiranje prijav traja prav tako do 13. novembra 1998, oziroma do zasedbe zmogljivosti.
RAZPIS ZA NAJBOLJ UGODNEGA PONUDNIKA ZA TISKANJE REVIJE TABOR V LETU 1999
1.	Naziv in sede" naro~nika: Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana.
2.	Predmet razpisaje oblikovanje, grafi~na priprava in tiskanje in razpo{i[janje revije Tabor v letu 1999.
3.	Dobavni rok, oziroma rok za~etka in dokon~anja delje 25.12.1998 do 15.12.1999.
4.	Orientacijska vrednost naro~ilaje {est milijonov tolarjev.
5.	Pri izbiri najbolj ugodnega ponudnika bodo upo{tevana merila, ki so v razpisni dokumentaciji.
6.	Upo{tevane bodo ponudbe, ki bodo dostavljene najkasneje do vklju~no 20.10.1998 do 14. ure na sede" Zveze tabornikov Slovenije. Ponudbe morajo biti v zape~ateni kuverti opremljeni z oznako "PONUDBA ZA TISK REVIJE TABOR - NE ODPIRAJ" na sprednji strani in z naslovom ponudnika na zadnji strani. Odpiranje ponudb bo 20.10.1998 ob 17. uri na sede"u Zveze tabornikov Slovenije.
7.	Izbira najugodnej{ega ponudnika bo opravljena v 14
TABORNIŠKA REVIJA
/v TABORNIŠKI VESTNIK
Ureja: IVO ŠTAJDOHAR, leto XLV
dneh po odpiranju ponudb. O izbiri bodo ponudniki obve{-eni pisno.
8. Razpisna dokumentacijaje na razpolago na sede"u ZTS od 2. do 14. 10. 1998.
VABILI NA ÍIÍ
2'
Kerje spota od Madonne po-asi konec, se moram spraviti k ra-unalniku in pisati to novo vabilo za AIA. Naj ponovno omenim nekatere lastnosti na{ega tekmovanja: tja se boste odpravili v petek, 18. septembra, v rodni kraj pa se boste vrnili "e naslednji dan, v soboto, 19. septembra, v poznih popoldanskih urah. Tekmovanja se lahko udele"ijo me{ane pet-lanske ekipe (3+2) in sicer v dveh kategorijah: GG: 12-16 let, PP: nad 17 let ({teje se koledarsko leto). Ekipa lahko tekmuje tudi v primeru, ko ne ustreza zgornjim zahtevam, vendar seji odbije 200 to~k. Kako pa bo vse skupaj potekalo?
V	petek popoldan bomo preverili va{e znanje topografije in vrisovanja, proti ve-eru pa se boste lahko pomerili {e v no-ni signalizaciji (Morse) in se po{alili v {aljivem tekmovanju.
V	soboto se boste odpravili na pot, ki sijo boste za~rtali sami. Na karti boste imeli podano lokacijo vseh KT in naloge, kijihje potrebno opravljati na teh to-kah. Dolo-ena bo -asovnica, v kateri se bo treba nujno vrniti na start. V tem -asu lahko poberete toliko KT kot imate -asa. Orientacijski pohod bo zaobsegal mrtve KT, ki bodo ozna-ene z zastavico in opremljene s perforatorjem, in seveda "ive KT, kjer boste opravljali naslednje naloge: prakti-ni in teoreti-ni test PP, test @VN (tema: @VN v Primorju), skica in prehod minskega polja, semafor, skica in opis terena, skica in opis poti, profil terena in hitrostna etapa.
Ai-ev memorial bo potekal v okolici Ljubljane, udele"ite pa se ga lahko ob vpla-ilu {tartnine, ki bo zna{ala 8.800 SIT na ekipo. Ekipe, ki so na Ai-u "e tekmovale, imajo 10-odstotni popust (v ekipi morajo biti vsaj trije-lani, ki so "e bili na Ai-u.) Nove ekipe imajo prav tako 10-odstotni popust (v ekipi morajo biti vsaj trije novi -lani). Za hrano, no-itev in zabavo bo poskrbljeno, za udele"bo pa boste poskrbeli vi.
Vse nadaljnje informacije dobite na tel.: 662-346 (Bili-Biljana Hacin) ali na E-mailu: Mitja.Blaganje@guest.ar-es.si
RAZPIS ZA NAJBOLJ UGODNEGA PONUDNIKA
Predmet
Zveza tabornikov Slovenije razpisuje zbiranje ponudb za odkup taborni{ke ko~e Ve"ica na Veliki planini. Opis:
1.	Parcela 744/41, vlo"na {tevilka 329 k.o. Arna v izmeri 124 m2 in stavbi{~e 55 m2, oboje cca 50 m pod vrhom sede"nice na Veliki planini.
2.	Ko~aje zgrajena po na~rtih plan{arskih ko~ (ve~ji tip), ima tri spalnice s po tremi posteljami, kuhinjo,jedilnico in druge pritikline (lopo, strani{~e, predsobo); drvarnicaje v posebnem objektu v neposredni bližini ko~e.
Izklicna cena: 3.500.000,00 SIT Pogoji pri zbiranju ponudb:
1.	Pri zbiranju ponudb lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sede" na obmo~ju Republike Slovenije, in fizi~ne osebe, ki so dr"avljani Republike Slovenije.
2.	Zakoniti zastopniki pravnih oseb morajo k ponudbi prilo"iti overjen izpis iz sodnega registra za pravno osebo in zastopanje, ki ni starej{e od 30 dni.
3.	Fizi~ne osebe morajo k ponudbi za nakup nepremi~nine prilo"iti potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije.
4.	Ponudniki morajo najkasneje do vklju~no 25.9.1998 vpla~ati var{~ino v vi{ini 10 % od izklicne cene na "iro ra~un Zveze tabornikov Slovenije, Ljubljana - {t. ra~una 50101-67847184, sklic na {tevilko 8888.
5.	Namesto var{~ine lahko predlo"ijo garancijo prvorazredne banke v korist prodajalca, z navedbo "Brez ugovora za pla~ilo var{~ine na prvi poziv" in z navedbo zneska za kateregaje izdana garancija.
6.	Var{~ina se ne obrestuje. Vpla~ana var{~ina bo upo{tevana pri pla~ilu kupnine, neuspe{nim ponudnikom pa vrnjena v treh dneh, brez obresti.
7.	Izbrani kupecje po odpiranju ponudb prodajno pogodbo dol"an skleniti v osmih dneh po obvestilu o izbiri, sicer se pogodba ne sklene in se var{~ina ne vrne.
8.	Kupecje kupnino dol"an pla~ati v celoti v 30 dneh po podpisu pogodbe, z v{tetjem var{~ine.
9.	Nepremi~nine se prodajajo po na~elu "videno - kupljeno". Izmere so navedene po katastrskih podatkih.
10.	Prometni davek in vse druge stro{ke za prenos lastni{tva in ureditev zemji{koknji~nega in registrskega stanja pla~a kupec.
TABOR
TABORNIŠKI VESTNIK
Ureja: IVO ŠTAJDOHAR, leto XLV
SEP '98
11. Ogled nepremi-ninje mo"en po predhodnem dogovoru s poobla{-encem g. Francem Merelo, tel. 061/300-0820.
13.	Pisne ponudbe sprejemamo in morajo biti vro-ene na naslov prodajalca do vkju-no 25.9.1998 z oznako "PONUDBA - NE ODPIRAJ". Odpiranje ponudb bo 30.9.1998 ob 17.00 uri na sede"u Zveze tabornikov Slovenije.
14.	Izbira najugodnej{ega ponudnika bo opravljena v 3 dneh po odpiranju ponudb. O izbiri bodo ponudniki obve{-eni pisno.
Resje! Tudi letos se bomo pridru"ili temu velikemu dogodku. 16., 17. pa vse tja do 18. oktobra se bomo povezali v veliko taborni{ko internet mre"o in 48 ur prena{ali "megabajte" v vseh mogo-ih oblikah internet storitev (E-mail, IRC, itd.). JOTI -jamboree on the internet v prevodu pomeni "megalo-mansko" sre~anje tabornikov na internetu. Akcija je mednarodno koordinirana injo izvaja veliko {tevilo tabornikov - internet strokovnjakov. Udele"ite seje lahko prav vsi! Vse kar potrebujeteje le ra-unalnik, modem in nekaj ra-unalni{kega navdu{enja. Podrobnej{e informacije lahko najdete na naslovih:
http://www.scout.org/joti/ in http://www.scoutlink.org/.
Na va{ rodov naslov boste dobili tudi majhen priro-nik z
vsemi potrebnimi navodili za uspe{no izvedbo akcije.
Prijave sprejemam do 10.oktobra na naslov:
E-mail: gaby@kibla.org
S-mail: Gabrijela Sever
@upan-i-eva 7
2310 Slovenska Bistrica
Telefon: 062/812-433
@elim vam uspe{no IRC-anje!	Gaby
TOTeM 1998
Rod sne"ni{kih ru{evcev iz Ilirske Bistrice vas vabi na novo Taborni{ko Odbojkarsko Tekmovanje na Mivki, ki se bo zgodilo:
Kje? V Ilirski Bistrici, stadion Trnovo (cca 300 m od "elezni{ke postaje).
Kdaj? 11. in 12. septembra 1998 (petek, 11. 9. prihod in nastanitev, sobota 12. 9. tekmovanje in spremljevalne aktivnosti).
Kdo? Me{ane ekipe -etvork(2"+2m in do 2 rezervi, vendar sta
na igri{~u lahko le dva predstavnika istega spola hkrati).
Starostnih omejitev ni, -epravje tekmovanje mi{jeno za
kategorijo PP in mlaj{ih gr~.
Kako? Za preno~i{~e bo poskrbel organizator ({otori),
prinesite pa spalko, armaflex, mena"ko in veliko dobre
volje.
Prijavnina? 1.200 SIT na osebo + 1.200 SIT {tartnina na @R 52210-678-92841 s pripisom "za TOTeM" Prijavite se lahko na naslova:
Miha [kerlavaj, Pod Stra"ico 13, 6250 Il. Bistrica, tel. 067/ 42-173; Gregor Kova-i-, Maistrova 18, 6250 Il. Bistrica, tel 067/82-032. Tu smo vam na vojo tudi za morebitne dodatne informacije.
RAZPIS
Izvr{ni odbor ZTS vabi k sodelovanju kandidate za delo ODGOVORNEGA UREDNIKA REVIJE TABOR. Kandidati morajo imeti izku{nje pri urejanju revij, od njih pri-akujemo aktivno znanje angle{-ine in ustrezno strokovno izobrazbo.
Delo odgovornega urednikaje honorirano.
Prijave z dokazili sprejemamo do 15. oktobra 1998 na
naslov ZTS, Parmova 33, 1000 Ljubljana.
Izbrani kandidat bo imenovan za odgovornega urednika
revije Tabor za letnik 1999.
Taborniško Orientacijska Kolesarska Avantura - TOKA '98
Rod aragonitnih je"kov iz Cerknega organizira akcijo TOKA'98 (Taborni{ka Orientacijsko-Kolesarska Avantura), ki bo 19. in 20. septembra 1998 v Cerknem. Akcjaje namenjena tabornikom (PP) in zunanjim udele"encem. Z akcijo bi radi naredili tudi nekaj propagande za na{ rod in omogo-ili na{im -lanom sre-anja s taborniki iz drugih rodov. Toje pravzaprav tekmovanje z gorskimi kolesi s prvinami orientacije. Sama proga, kije dolga dobrih 35 km, poteka po makadamskih in kolovoznih poteh cerkljanskih hribov. Ponuja kar nekaj dolgih vzponov in karje najpomembnej{e, zelo zanimive spuste. Udele"enci, ki bodo tekmovali v skupinah po 2 ali 3, bodo dobili karto z vrisano potjo in osmimi kontrolnimi to-kami. Kar potrebujeteje gorsko kolo, -elada, kompas, armafleks,
TABORNIŠKA REVIJA
401 403
402 GRAE 501
RMK Radomlje RDR Medvode RPT Tolmin
RSR Ilirska Bistrica
77,91 68,98 64,61
86,82 69,23
72,57 72,07 71,52
134,32
REPUBLIŠKI MNOGOBOJ ZA MURNE, MEDVEDKE IN ČEBELICE
ILIRSKA BISTRICA, 12. - 14. 6. 1998
23
MURNI
[T.EKIPEROD
1	RJ Jesenice
2	RSR Il. Bistrica RSR Il. Bistrica
VOD
SINTKE
PAGLAVCI
PIKAPOLONICE
SKUPNI USPEH
ZU ZU ZU
TABORNIŠKI VESTNIK
Ureja: IVO ŠTAJDOHAR, leto XLV
spalna vre~a, mena'ka ter kar nekaj kondicjje. Organiziran bo tudi obisk bazena.
Cena udele'beje 2.000 SIT na osebo. V ceno so vklju~eni
trije obroki (kosilo, ve~erja, zajtrk), nastanitev, obisk
bazena in stro{ki organizacije.
Ob prijavi bodo ekipe prejele natan~nej{a navodila, ob
morebitnih nejasnostih pa lahko poskusite tudi na
telefonu: (065) 75-140 (Luka).
Prijavite se lahko na omenjeno telefonsko {tevilko oz. na
e-mall naslov: raj_cerkno@iname.com
REPUBLIŠKI MNOGOBOJ ZA GG, PP IN Biti
CELJE 19.-21. Junij 1998 GOZDOVNICE
[tevilka Rod	Skupaj to~ke Mesto
105 RDGO Celje	79,15	1
109 RSR Ilirska Bistrica	77,01	2
102 RZ@ @iri	54,8	3
GOZDOVNIKI 206 RPG [o{tanj 208 RPEJ Zagorje 210 PR Gorje POPOTNICE
301	RSR Ilirska Bistrica
302	RZ@ @iri POPOTNIKI
4 M A I	KR Maribor	FI@OLAKI	ZU
M I. 101	RLG Pesje	ARTICE IN PIKICE	ZU
102	RPG [o{tanj	COFKOV COF	ZU
103	RSR Il. Bistrica	MEDVEDKI	ZU
104	RBP Muta	VOLKI	U
105	RP Tolmin	AMRLJI	U
106	RZR Zre~e	PAJKI	U
107	RBS [empeter	POLHI	ZU
108	RJ Jesenice	BUKE	ZU
109	RFL Miklav'	MODRI DIRKAAI	ZU
110	KR Selnica	VODOVOD	ZU
111 MA 11	RAJ Sl. Bistrica	SONAKI	U
M II. 201	RLG Pesje	PLANINSKI ORLI	ZU
202	RPG [o{tanj	BLUE FAMILY	ZU
203	RST Dom'ale	ZVITI LISJAKI	U
204	RPG [o{tanj	POGUMNI TIGRI	ZU
205	RZR Zre~e	PINGVINI	U
206	RKJ Ravne	GAMSI	U
208	RUR Maribor	HUGOTI	U
209 MA 111	R XI SNOUB Mb.	KOALE	ZU
M III. 301	RMR Mirna	RAZISKOVALCI	U
302	RPG [o{tanj	LEVAKI	ZU
303	RPG [o{tanj	PIRATI	ZU
304	RRZ LJubljana	DIHURJI	U
305	RSR Il. Bistrica	SITNE MUHE	ZU
306	RBP Muta	MEDVEDKI	U
307	RZ@ @iri	HRAKI	ZU
308	RPEJ Zagorje	VOD DUHOV	U
309	RSR Il. Bistrica	BULSI	ZU
310	PR Gorje	ORLI	ZU
311	RP Tolmin	MAT MAT GRIZELDE	ZU
312	RP Tolmin	MAT MAT GRIZELDE	U
313	RZR Zre~e	RAAKE	U
314	RLG Pesje	GLISTE	ZU
315	XI SNOUB Mb	KROKODILI	U
316	RS Maribor	BODEAE VRTNICE	ZU
MA IV.			
401	XI SNOUB Mb	KAMELE	U
402	RLG Pesje	[TOFLCI	U
403	RDR Medvode	SUPER GOLOBAKI	U
404	RPG [o{tanj	METALCI	U
405	RPG [o{tanj	ROLERKE	U
406	RBP Muta	JAGRAKI	ZU
407	RSR Il. Bistrica	HOLOBOTNICE	U
408	RPEJ Zagorje	KLEPETALAKI	U
409	PR Gorje	VEVERICE	U
410	RP Tolmin	TATANKAJOTANKAI	U
411	RP Tolmin	TATANKA JOTANKA II	U
412	RP Tolmin	TATANKA JOTANKA III	U
413	RKJ Ravne	MEDVEDI	U
414	RKJ Ravne	ZASNE@ENA GORA	U
415	RKJ Ravne	ZLATE LISICE	U
416	RS Maribor	OPICE	U
TABOR
1
i
POROČILO Z DRŽAVNEGA MNOGOBOJA ZA MMC ILIRSKA BISTRICA, 12. - 14. 6. 1998
Državni mnogoboj za MURNE, MEDVEDKE IN ČEBELICE je potekal v organizaciji RODU SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV iz Ilirske Bistrice. Udeležilo se ga je 55 ekip, od tega 4 ekipe murnov. Število prijavljenih ekip je zelo zadovoljivo, moteč pa je predvsem podatek, da se mnogoboja udeležujejo le rodovi z nekaterih območij. Zgolj simbolično (ena ali dve ekipi) pridejo na mnogoboj predvsem iz ljubljanskih in obljubljanskih rodov, pogrešamo pa tudi več rodov z Dolenjske. Glede na to, da je državni mnogoboj edina večja akcija za to starostno kategorijo, pošiljamo vodstvom rodov, ki se mnogobojev ne udeležujejo, to kritiko le v razmislek.
Mnogoboj ni samo dogodek v tekmovalnem smislu, ampak je tudi enkraten družabni dogodek. In to smo dokazali tudi letos. Ob odlični organizaciji domačih tabornikov, ki so skrbeli za naše čim prijetnejše bivanje, smo poleg vseh tekmovalnih aktivnosti preživeli tudi dva lepa večera in prijetne sobotne urice v delavnicah.
Zelo zanimiv je bil spremljevalni program, k
večernem ognju. Nadaljeval pa se je skozi vso soboto, kjer so murni,
medvedki in čebelice v delavnicah ustvarjal
se je začel z zgodbico pri
deželo barv. Mnogoboj se je
končal s privlačno podelitvijo priznanj in nagrad v šolskem amfiteatru. Na koncu smo tako organizatorji kot udeleženci zadovoljni odšli proti domu in sklenili, da se naslednje leto zopet vidimo. Veliko je oseb, ki si zaslužijo zahvale. Na prvem mestu je to v celoti ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV, katerega člani so zares vestno organizirali mnogoboj. Tomo Šajn, Leon Rolih, Polona Černigoj so samo nekateri izmed njih. Zahvala tudi Ingrid Fatur za zelo domiselno izvedbo delavnic, in osebju ter ravnateljici OŠ Antona Žnideršiča. Ne gre pozabiti tudi vseh sodnikov, ki so pomagali pri
Naj na koncu izrazim še misel, ki se mi je utrnila ob odhodu iz Ilirske Bistrice: lepo je videti skoraj 300 otrok zadovoljnih odhajati proti domu, in spoznanje, da se je trud, ki smo ga vložili vsi skupaj, izplačal. Aleš Arko, pomočnik načelnika za program
1»
SEMINAR ZA PROPAGANDISTE NA OBZORJU
Ideja, da se na ravni Zveze organizira in izvede seminar za propagandiste, se mi zdi naravnost odlična. Veliko tabornikov se ukvarja s propagando v rodovih, vendar žal niso povezani. Tako na druge ne morejo prenesti vsega znanja in izkušenj, ki so jih pridobili ob delu. Prepričan sem, da bi dobro povezana mreža propagandistov lažje, učinkoviteje in enotneje predstavljala rodove in ZTS v javnosti, kot to sedaj uspeva redkim, razkropljenim navdušencem. Ta seminar bo dober korak v pravo smer.
Črtomir Borec, propagandist v Rodu XI. SNOUB iz Maribora

"hat, "s*m
1
izredno resna rubrika za družabno kroniko in druge norčije
iT i"
pogumno: LEV NE BO OGROZIL ROTA!
Konec avgusta so taborniki iz SPODNJE Idrije med pripravami na Republiško orientacijsko tekmovanje, ki se ima od 25. do 27. 9. zgoditi v bližnjih Žireh, prišli do strašljivega odkritja: po okolici Žirov se klati lev!
Pa bo divja "ival ogrozila ROT? "Nikakor! Odkar seje raz{irila vest o levu,je prijav {e ve~. Najbolj zagreti celo omenjajo 'levji gola"' na bivakih. Kar 150 ekip bo na {tartu!" pravijo vrli "irovski organizatorji, ki so se novim okoli{~inam hitro prilagodili.
Tematiko testa na progi so spremenili v "Lev - kralj "ivali". Ekipam v pomo~ so pripravili na~rt poti, po kateri se obi~ajno sprehaja lev (LPP = levova pribli"na pot). Poskrbeli bodo
tudi, da bo v novo izdajo Tabornikovega priro~nika, ki bo iz{la ravno na dan tekmovanja, vk|ju~ena sled leva in osnovni podatki o tej zverini.
Preventivno odsvetujejo le zadr"evanje v vasi Le-dinica. Lev naj bi se zaljubil v eno od tamkaj{njih ma~k in zato bolj pogosto hodi v vas. Ker so @irovci sprva hoteli v Ledinici pripraviti skico terena,je bil varovalni ukrep pri~akovan: skica na daljavo namesto navadne skice.
Da bi tekmovalcem olaj{ali trening za ROT, smo Taborovci stopili do afri{kega {tudenta slavistike A. A. B. B. in ga povpra{ali, kaj storiti ob sre~anju z levom. Njegov nasvet: "Vzemite s seboj veliko konzervo mesa. Ko se lev pojavi, mirno in po~asi odprite plo~evinko, mirno in po~asijo postavite predenj, mirno in po~asi se obrnite pro~ in TECITE!!!"
Stare{ina ZTS pa namje zaupal {e parlamentarno govorico, ki marsikaj razjasni: Med osamosvajanjem dr"ave leta 1991 se je eden od slovenskih politikov nahajal na turneji po Afriki. Gostitelji so mu za ljubljanski "ivalski vrt podarili levjega mladi~ka. Vzneseni politik gaje privatiziral, z diplomatskim potnim listom zlahka pretihotapil v domovino, nato pa ga imel zaprtega v koko{njaku.
Levje rastel, bilje priden, le slovenske narodnozabavne glasbe nikakor ni mogel prena-{ati. Neko nedeljo seje ob glasno predvajani "Na Roblek bom od{el" kon~no strgal z verige in zbe"al.
Lev sli{i na afri{ko ime "Opakatekate" (v prevodu: Darilo neodvisni Republiki Sloveniji), zato ekipam polagamo na srce, naj se na ROT-u nikar ne derejo "KT, KT!" ali kaj podobnega, saj bi lahko pri{lo do usodnega nesporazuma.
VSAKDO NOSI SVOJE
VESOLJE V SEBI
Taborjenje. Nekaj dni pod platneno streho z mnogo novimi in nekaj ve~nimi obrazije "e za mano. Bivanje med travami in nebomje v meni zopet prebudilo ob~utke majhnosti in minljivosti, pa vendar tudi nerazlo"ljive trenutke ~utenja popolnosti in mo~i. Za ve~no so se vsidrale vame podobe sonca, ki se v ve~ernem "aru staplja z mirno gladino jezera. Nekje v daljavi kramljanje ptic, globoko v meni pa -lovek, ki gleda. Alovek, ki opazuje, in ~lovek, ki vidi.
Gledam seme, ki ga je roka narave spustila v naro~je vla"nih trav. Opazujem -udovit cvet, ki se vzpenja proti soncu. Vidim, kako svoje bogastvo narava zapu{~a plodu. In se ohranja skozi ve~nost ...
Ne potrebujem knjig velikih filozofov, da bi mi povedale, kje je moje mesto. Predale- so mi v~asih misli modrecev. Nedosegljivo mi je vesolje, ki ga odkriva znanost.
Vendar pa ... Veliko je bilo sprehodov, mnogo raziskovanj in precej budnih misli, ko sem za~ela spoznavati, da svet okoli mene ni kon~en, da nobena misel nima meja. In ko sem v zgodnjem jutru sredi sve"ega gozda spoznala, da nosim vesolje v sebi ...
Vsakdo nosi svoje vesolje v sebi. Vsakdo nosi svojo nenapisano vero v sebi. Vsakdo enkrat vzklije v di{e~ cvet.
Lrga
taborniška revija
47
Gl ASIIA
Prebrala in pred:
predstavila Marta
30
Bolj malo bom povedala, ker je bolj malo glasil. Vprašujem se, kod je taval KURIRČEK, glasilo Rodu severnega kurirja iz Slovenj Gradca. Na njem piše april 1998, posebna izdaja. Le kdo ga je tako pozno potegnil iz pozabljivega predala!? Pa ga je bilo vredno prebrati.
Ob Dnevu tabornikov in Dnevu zem[je so prikazali utrip taborni{tva v svojem kraju. Pod naslovom Kdo so ku-rir~ki so duhovito predstavili svoj rod. NAJKA - kdoje to ? Najka ni najnovej{a firma obla~il ali sredstev za meh~anje perila, temve~ je prav simpati~no, ne"-no in dolgolaso bitje, ki opravlja na~el-ni{ko funkcijo. In LEVAKI? Niso zverine, ampak le divje razigran MA vod, ki ga kroti vodnica Keta. Da niso prav ni~ smrkavi pod nosom, boste lahko razbrali iz njihovih do"ivjajev, {e bolje pa bo, da se z njimi pomerite v streljanju z lastnoro~no izdelanimi lesenimi loki in pu{~icami. Vodnica ve o njih povedati tudi to, da so vneti obo"evalci skupine Kelly Family, rade volje pa vam bodo zapeli tudi kak{no taborni{ko. Vodni{ki par ANA & LENA skrbi za rde~eruti vod FOLKI, ki ga odlikujeta ustvarjalnost in umetni{ka nadarjenost. Folki radi ri{e-jo in pi{ejo, kot prave tabornice pa se ne ustra{ijo niti potovanj z rudn i{kim vlakcem v podzemlje Pece, z me"i{kimi Perkmandeljci in {krati pa bi takoj od-{le na sre~anje VOD - VODU.
Potemje tu {e GG vod [torkje, ki s svojimi pubertetni{kimi muhami pov-zro~a svoji vodnici POLDI blond lase in v zrak {trle~o frizuro. Je pa njihova jata
obletala "e skoraj vso Slovenijo, in se spoznala s taborniki iz drugih rodov. [e en GG vodje: Z njimi se trudita MEGLA in KOPRIVA, ki sta "e vsega hudega vajena. In tako naprej.
V tej {tevilki napovedujejo prihodnje akc[je, spregovore o jamboreeju v Ajlu, ponudili so izdelavo goloba miru, Polda je opisala napeto zgodbo o bivakiranju v ko~evskih gozdovih. Tudi em-~ki so napisali, kakojim je pri tabornikih. Pa pesmice zlagajo, namesto horoskopa imajo kurir~kov drevoskop, med testnimi vpra{anji - kak{en tip tabornika si -je tudi tole: V son~nem dnevu se sprehaja{ po gozdu in sre~a{ medveda z
zeleno rutko okoli vratu. Kaj si misli{? A - gotovo je pozajtrkoval enega od na-{ih, C - Nemogo~e, medvedovo obmo~-je ni registrirano pri ZTS, B - Wau, z njegovim vodom bi lahko imeli sre~a-nje vod vodu.
April je "e dale~, ali je na vidiku kak{na nova {tevilka?
TABORNI MRAVLJINČEK
Ljubljanski rod Arnega mrava je prvi, ki nam je poslal glasilo z leto{nje-ga taborjenja. Najprej so opisali prelest-
TABOR
Glasi
no pot do tabora in kako so si na izletu skuhali ~orbo, {e prej pa so si morali pri prijazni kmetici sposoditi lonec. Ae so kdaj kuhali gola" po Rokovem receptu, ne vemo, zagotovo pa bi bil slasten. V glasilu so {e mravoskop, mali oglasi, {ale, pica—ali se spla~a, nekaj {porta, najve~ji bum paje MRAWIN, super univerzalno vseuporabno sredstvo v teko-~em stanju. Skratka - zdravilo za vse bolezni tega sveta. Izumitelja Izy in Gobi sta videla veliko mal~kov bolehati in sklenila, da bosta temu naredila konec. Zaprla sta se v laboratorij in po dolgotrajnem trudu na{la re{itev. Toje seveda MRAWIN. U"iva{ ga lahko kot sirup, vdihuje{ njegovo paro, inhalacija-nos mrawynis, s teko~ino se lahko ma-"e{, motenje tudi mravynic injekcis ze-los bolis, pa .... Nakupje mo"en le preko TV prodaje HO SHOP. In {e v Mrawin fan club se lahko v~lani{. Pa {e nekaj,
\ c
Ali poznate staro himno Arnega Mrava? Rojena je bila na taboru družine VI-HARNIKI v Zavr{nici 1957 leta. Povedala jo je stra mravlja ARNA SKVO - babi Lenka. Takole gre:
Dviga plamen se iz sve~e, iz {otora na{ega, ki pod smreko mirno spava, zraven mravlji{~a vel'kega.
Tam {otori se ble{~ijo, potok mimo ropota, in oznanja vsej prirodi, kjeje Arni mrav doma.
Poslu{ajte o mravljinci, kuh'nje na{e lepi spev, pesem velike mena"ke, repeteje njen odmev. (Poje se na napev Dviga plamen...)
Dobili smo tudi 7. številko glasila
SKAVTIC
Izdaja ga Zdru"enje slovenskih katolikih skavtinj in skavtov. V~asih je dovo[j "e malo sre~e, ki te re{i kak{ne ve~je skrbi. Tako kot je Bogdana. Z avtom je ustavil gospej, ki je {topala, hkrati opravil dobro delo, in koje beseda dala besedo dobil dovoljenje, da lahko taborijo na njeni parceli ob Kolpi.
Zagnani E. Kojot je na prvi strani povedal svoje mnenje o odnosih med ZSKSS in ZTS, na naslednjih straneh pa se vrstijo prispevki o dogodkih in aktivnostih - od zimovanja do skavtskih izpitov, obljube, izletov, taborjenj, nadaljevanje o ro{ki pe{poti... V glasilu lahko preberete pogovor z Marjeto Cevc, ~lanico evropskega odbora Wagggs, pojasnilo o vzgojnem namenu in pomenu kroja ter o dr"avnih simbolih na skavt-skem kroju. In seveda drobna obvestila Zdru"enja.
Pomladi je izšel
VIHARNIK
Izdaja ga Rod kra{kih viharnikov v Postojni. Opisali so nekaj minulih akcij, napovedali so taborjenje ob Kolpi, in tabornikom in star{em povedali vse, kar morajo o njem vedeti, in predvsem, kako se morajo nanj pripraviti. Opozorili so, da je vdihavanje cigaretnega dima zdravlju bolj {kodljivo kot kater
TABORNIŠKA REVIJA	47
koli drugo onesna"enje zraka, za re{e-vanje pa ponudili nekaj zank in ugank. NOT je sicer "e dale-, pa bo spet nov. Priporo-am vam, da si preberete, kako sta se prelivala strah in pogum in kako so do"ivele NOT Tja{a Likar in Pejke. Pou-no!
UTRINKI Z NOT-a
[e pred nekaj meseci sem si predstavljala, da je NOT nekaj zelo te"kega in da lahko tu kaj dose"e{ le s trdim delom in pripravami. No, nekaj od tegaje "e res, ampak ni tako hudo.
"Pepejke" smo se prijavile le za {alo. Ve-jih rezultatov nismo pri-akovale. Tudi za temejite priprave nismo imele prave volje. Aas pa je hitro mineval in naenkrat nas je postalo po{teno strah. Takrat pa nas je v roke prijel Peter Ba-jec-Kekec in za-ele smo z rednimi pripravami. Nekajkrat smo {le na orientacijo, tu okrog Postojne. Kljub pripravam pa smo {e vedno imele ob-utek, da smo se s prijavo na NOT prenaglile. Bili so trenutki, ko smo "e skoraj obupale. Kljub vsem temnim ob-utkom smo vztrajale, kajti po drugi strani smo ko-aj -akale tisti vikend v marcu, da si
TABOR
pridobimo {e eno izku{njo. Kon-no je pri{el 21. marec. Odpravile smo se na vlak in {ele tam opazile, da ne znamo dobro topografskih znakov. Strah se nas je vedno bolj prijemal in v zmedi smo pozabile {e tisto, kar smo prej znale. V Logatcu smo izstopile in se podale proti O[, kjer je bil zbor in start. Celo pot do tja smo bile bolj tiho in vsaka pri sebije premi{ljevala v kaj se podajamo. Pred {olo je bilo zbranih "e veliko ekip. Sre--ale smo nekaj znanih tabornikov (Ljubljan-ane, Mojco iz Velenja, ...). Prijavile smo ekipo in se posku{ale zbrati in pripraviti, da naredimo naj-bolj{e kar lahko. Ob 20.00 smo {le na topografijo in moram priznati, da nam je kar {lo. Pri vrisovanju KT-jev nismo bile ravno natan-ne, ampak nekaj smo zadele. Sledila je dolga pot, katero smo prvi- videle. Na poti nismo imele kak-{nih ve-jih zapletov. Signalizacijo smo malo zgre{ile, minsko polje pa smo kar zadele, kontrolne to-ke smo na{le vse razen KT3. Na cilj smo pri{le s kar nekaj zamude, a ob-utki so bili super. Vedele smo, da ne bomo zadnje, saj namje kar {lo in vsa ta pot, strah in vse ostalo je bilo super. Na koncu smo pristale na drugem mestu in bile smo zelo vesele. [e nekaj -asa kar nismo verjele, aje bilo vse res. Re-em vam, -e boste imeli kdaj prilo"nost, da se udele"ite NOT-a, pojdite brez zadr"kov, ker je super.
Tjasa Likar
Junija so izsle
BRZICE
To je glasilo Ra{i{kega rodu iz Ljubljane, kije po dveh letih spet o"ive-lo. V tem -asu se je marsikaj dogodilo. [tevilo -lanov in prav tako vodov Ra{i{-kega rodu se je podvojilo, vedno pogo-
steje se udele"ujejo razli-nih akcij, pripravili so samostojno taborjenje, delovati sta za-eli dru"ini MA in GG in praznovali so 20-letnico obstoja rodu, je Blja{ povedal v uvodniku. V rubriki Akcije so zapisali, kaj vse so po-eli, katerih tekmovanj in sre-anj so se udele"ili, v rubriki Po vodih pa, kako lepo je pri njih. Kot pravi Nu{a ali Ne"a: "Se igramo, delamo cofe, pi{kote, -estitke, darila. Spoznavamo nove igrice. Pri tabornikih smo vedno veseli. Enkrat smo postavili {otor. Na drugem sestanku smo zakurili ogenj. " V rubriki Igralnica objavljajo igrice, v rubriki Narava pa so tokrat priporo-ili tabornikom, naj opazujejo "u"elke. Objavili so tudi tabornike pesmi, Ra{i{ki tri—tra-, na Aninih straneh pa vam bo avtorica posku-{ala nekaj taborni{kega znanja, {eg in navad v vsaki {tevilki Brzic predstaviti na -imbolj zanimiv na-in. Tokrat te-e beseda o orientaciji in o vsem kar sodi zraven. Reporta"a je z ROT-a 97 v Novem mestu, nagradna kri"anka pa ponuja re{evalcem kar tri nagrade - pico, {katlico sladkih dobrot in pisemce pre-sene-enja. BRZICE - naj vam ne zmanjka sape.

najgostejši prometni tokovi iz srednje in vzhodne Evrope proti
apnencu
opazili tudi na drug Med kamnine sol, anhidrit.
Kot zna~iln
predvsem depresij
bi~e, vrta~e, kra{ Tj	t>
kra{ke zna~ilno: votline, jame, brezn oblice, po"iralniki zna~ilnostmi. V Slovenij
ost krasa so sprva smatrali
ske oblike - vglobine, le
a polja. Kasneje so med
i uvrstili tudi podzemne
a in dodajali {e vodne
in izvire z dolo~enimi
domala skle
preko Po
Trnovskeg^ Sne"nik, Veli! da je v ta pas hodno nad Vip
i te zna~ilnosti opazujemo v
njenem pasu od Julijskih Alp
ljuke, Jelovice, Banj{ke planote,
a gozda in Hru{ice v Javornike,
o in Malo goro do Roga. Seve
treba {teti tudi Kras jugoza
Vipavsko dolino in pas preko
rjo. Na drugi strani pa se s
avi odlikujeta {e Suha in
rjancev, Savinjske in Kam
em ter posamezni ma
i jih imenujemo
enina, Do
Slavnika v "i kra{kimi poj krajina, del Go ni{ke Alpe s pred; sivi v pore~ju Savinje, k "osameli kras". Take so npr, brovlje, Peca in Ol{eva, Kopitni manj{ih obmo~ij v Halozah, Slovenskih go ricah in v Podravju.
Koliko jam ...
Na tem obmo~ju, ki zajema okoli 44 odstotkov vsega slovenskega ozemlja, je raziskanih "e preko {est tiso~jam, izvirov in po"iralnikov. Vsi podatki so zbrani v arhivu, v katastru, ki ga hrani Jamarska zveza Slovenije, in gre za podatkovno bazo, ki bijo moral upo{tevati vsak gospodarski poseg v prostor. Tu imam v mislih predvsem hidrotehni~ne in gradbene posege ter urbanizacijo. Kra{ka
pred-
na krasu niso dohitevale stihijske gradnje
banizacije. Med "naglavnimi grehi"^
odlaganje odpadkov vjame in brezn
nje odplak v ponikovalnice in kra{k
gradnja industrije z nevarnimi odp
postavljanje ivinorejskih farmlkHln
kon~ajo v kra{kem podzemlju ... Vsa t
ga se kmalu pojavi na povr{ju v izvirih
izkori{~ajo za pitje. Tu ne velja pr
voda o~isti, ~e ste~e preko sedem ka
in ur-1 krasu je a, izpu{~a-;e razpoke, akami in h odplake a nesna-kijih
avil°, da se mnov. Morda
je to veljalo {e v za~etku preteklega nes, ko ima vsaka hi{a "e strani
nje in pralni stroj, danes, ko i
pralne pra{ke in uporabljamorna
mikaljij, pa ne velja ve
lovek je pos
h
stoletja, dae na izplakova-mamo razli~ne tiso~e vrst ke-
ubel, da prihaja v podzemlje esnage. Prihajajo celo strupene snovi, ki vali in bakterije v podzemlju in v jamah umrejo. Neko- sojamarji mislili, daje vsaka voda v jamah pitna, sedaj pa le redkokatero vodo v jami lahko pijemo ... [tevilne jame so postale kanali bolj ali manj strupene gnojnice,".. .je napisal spelebiolog, kije nadaljeval, da "tako izgubljamo bogat vir novih znanstvenih spoznanj. Mnoge "ivalske vrste bodo izumrle, ne da bi bile odkrite! Pa tudi sicer z izumiranjem dobivamo znake, da z okoljem, predvsem pa z vodo, ni vse f tako kot bi moralo biti."
Dostopne vode na krasuje malo, torejje dragocena! Ohranjanje -istih voda je koristno za "ivalstvo kot tudi za -loveka, ki na krasu "ivi. Ne smemo pozabiti, da vsaka odvr"ena nesnaga prej ali slej pride v podzemeljsko vodo. In to ne le na krasu! Se nadaljuje
Dušan Novak
Foto: Jamarski klub Železničar, Mubljana
taborniška revija	47
Z MOTORJEM OKOLI SVET,
m>
34
Poletna vročina se je, pravijo, prevesila v jesen, ki ji rečejo zima. A dvajset Celzijevih stopinj me ni prepričalo. Bilo je soparno, le redki komarji so se prerivali med še bolj redkimi pustolovci, ki so raziskovali čudoviti svet narodnega parka Everglades na jugu Združenih držav Amerike.
Dale~ od ameri{ke plastike, prenaseljenih mest in hrupnih zabavi{~. Sub-tropski ekosistem je razpreden na ve~ kot 600.000 kvadratnih kilometrih. Konec leta 1997 so praznovali petdeseto obletnico, odkar so z namenom za{~ite biolo{kih posebnosti unikatnega sistema na jugu Floride ustanovili narodni park in ga poimenovali Everglades.
Danes "ivi na za{~itenem obmo~ju znotraj rezervata nekaj sto Miccosukee in Seminole Indijancev. Nedolgo nazaj so bili edini ljudje, ki so znali "iveti z nepredvidljivo vodnato povr{ino. Vkju~no z aligatorji, krokodili, "elva-mi, morskimi kravami in panterji pred vrati.
Pot je bila kon~no spet zanimiva. Veliko sem se ustavljala, opazovala in u"ivala. Le izjemoma potujem tako po-~asi. Prihajala sem z juga. Z otokov Keys, na najju"nej{em delu Floride. Pot do Everglades je bila zanimiva, polna palm in pe{~enih pla". Preden sem dosegla Miami, sem skrenila proti zahodu in se odlo~ila za vhod z vzhodne strani parka.
Moderni izobra"evalni center za obiskovalce na vhoduje bil na novo odprt pred nekaj meseci. Ponuja odli~ne mo"nosti priprave na sre~anje z divjino, "ivalstvom ter rastlinstvom v njem. Dobra video produkcjja je brezpla~na in
< *
vredna ogleda. Predstavi, geologijo in biolo{ko ozadje ekosistema, "ivljenje v njem in zna~ilnosti, zaradi -esarje nekaj posebnega. Razpoloviva poljudna in strokovna literatura razli~nih te"av-nostnih stopenj je namenjena posameznikom z razli~nimi cilji ter pri~a-kovanji. Na modernem in pou~nem razstavnem prostoru so predstavljene vse ekolo{ke ni{e zastopane v parku.
Kjer krokodili in aligatorji živijo skupaj
130 kilometrov tlakovanih cest in 250 kilometrov poti ter steza je razpredenih po 180.000 hektarjih vodnate zemlje. 220 kilometrov obale v Mehi{-kem in Floridskem zalivu je edini kraj na svetu, kjer si krokodili in aligatorji delijo "ivjjenjski prostor. Sicer podobni vrsti imata razli~ne zahteve do okolja, v katerem "ivita. V pisani divjini Everglades sta se obe vrsti - aligator in za{~iteni ameri{ki krokodil dobro zna{li.
V narodnem parku z najve~jo travnato prerijo v severni Ameriki na nadmorski vi{ini ni~ metrov je na{lo dom ve~ kot 25 sesalskih vrst, 60 razli~nih plazilcev in dvo"ivk. Ribji predstavniki pripadajo 45 dru"inam ter so zanimiva dru"ba ve~ kot 400 identificiranim pti~-jim vrstam. [tevilni epifitski predstavniki, tiste lasem podobne rastline na kamnih, ki so na prodaj v cvetli~arnah, divje rastejo na deblih ve~ kot 120 drevesnih vrst na mo~virni Floridi. Kar 24 orhidej je presenetilo moja favnisti~na pri~ako-vanja v zanimivem svetu raznobarvnega miru.
Ameriški turistični standard
Odlo~ila sem se za postanek v Royal Palm Centru. 30 kilometrov od vhoda v za{~iteno divjino je naslednji center, ki za razliko od prvega ponuja pravo "ivljenje. Parkirni prostor, sanitarije in majhna trgovina z literaturo, zemljevidi, repelenti ter razglednicami so ame-ri{ki turisti~ni zakon, ki ne manjka nikjer. Royai Palm ima nekaj kilometrov poti, speljanih po mostovih, grajenih iz lesu podobnih plo{~. Reciklirana plastika, ne les, je povedal eden izmed nara-vovarstvenikov, ki se jim je vredno pridružiti. Prirejena divjina me je v prvo za~udila. Po dveurnem "sprehodu" pa je postalojasno. Bilo bi veliko nevarne-je, ~e ne bi umetne, mestoma dvignjene poti ob~asno vzpostavile varne razdalje od aligatorjev, ki jih je, milo re~eno, mrgolelo.
Pahayokee na severu je travnata divjina, ki sega do neskon~nosti na horizontu. Velike koli~ine stekajo~e se vode izjezera Okeechobee napajajo "ivljenje v vla"ni sezoni. @ivelj je dobro prilagojen na suho obdobje, brez de"ja in obilnih po{i[jk vode iz nekaj sto kvadratnih kilometrov velikega jezera. Nenavadno jezero je le trideset centimetrov globoka zaloga vode, ki o"iv[ja sto-
TABOR
tine kilometrov zemljejifno pod seboj. V narodnem parki so tri organizirana {otori{~a. Prostora je za 400 {otorov. Posebna dovoljenja za neorganizirano kampiranje v divjini so na vo|jo za 10$ ob vhodi v narodni park. Spo{tovanje naravovarstvenih zahtev je nujno tako za tiste, ki bodo pre"iveli nekaj ~asa na organiziranih povr{inah, kot za tiste, ki se bodo podali avanturi naproti. Galona pitne vode na osebo dnevno je zahteva {tevilka ena. Ve~ina ljudi, ki zaprosi za posebno dovoljenje, se odpravi na kajak turo vzdol" zahodne obale. Med rokavi in otoki z mangrove zapredenih go{~av, je ~udovita stokilometrska pasa"a. Pet do {tirinajst dnije potrebnih za veslanje ~ez zarasle mo~vare in tropske mangrove iz Everglades City do Flaminga, naj-ju"nej{ega centra civilizacije v parku. V Flamingo centru kar nekaj agencij ponuja nekajurne oglede z ladijske palube. Izleti v sicer nedostopna podro~ja so
zanimivi, pou~ni, a velikokrat pretirano dragi. Vodi~i so dobro oboro"eni z znanjem, ~etudi prihajajo s Hrva{ke kot Dejan, ki sem ga sre~ala na pustolov{~ini, ko smo iskali morske krave v slepih, slanih zalivih, v Whitewater Bay.
Pot med aligatorji in cipresami
[e dve to~ki, vredni ogleda bi rada omenila. Big Cypress National Preserve meji na park na njegovem severnem robu. Izredno zanimiva pot Tamiami Trail vodi ob kanalih, polnih aligatorjev in ogromnih cipres, med nekaj indijanskimi zaselki. Nenavadna drevesa so pora{~ena z epifiti iz dru"ine Bromelia-ceae, kijim dajejo skrivnostni, paj~ola-nast obraz. V~asih so uporabljali cipre-sov les za izdelovanje ~olnov in drugih potreb{~in, danes pa le {e nekaj primerkov datira v 700 letno zgodovino.
Aez Veliko podro~je cipres (ime za{-~itenega podro~ja) sta speljani dve poti,
Tamiami Trail in Alligator Alley. Pripo-ro~am prvo, z ve~ motnostmi za postanke in individualna raziskovanja. Za razliko od Allligator Alley, kije pla-ljiva avtocesta,je zastonj, manj prometna in prijaznej{a.
Zelene "elve in floridski panterji so za{~iteni, ljubki, a nevarni obiskovalci poti. Tudi na zapu{~enih sledeh pogreznjenih v tropski ni~ je vredno biti nadvse pozoren voznik. To je njihov dom. Sama sem se trudila biti spo{tljiva obiskovalka. Uspelo mi je. Edina stvar, ki semjo odnesla s seboj, so bili nepozabni spomini na sladko slano, divjo mo~varo Everglades.
Se nadajuje
'JÎÛÛJi
tW
Bernarda B. Pulko
008*
moron jet
« 6
ori-i tumi»
V ITtrCSE

Ai:rF.S5Qii i i-.s, i m t;.
MkMTN.VOll'jN \ YU J
vči.ičTšj:
«PÇK*




G
ahupriii «rrtorin
maximark el
i1
od i dos (¡¡j
SLOVE NIC fl
taborniška revija	47
HVALA ZA POZDRAVE!
Kartic s pozdravi in sporo-ili se je pa kar nekaj nabralo. Kje vse ste bili! Taborili ste po doma-ih logih, nekaj pa vasje od{lo v daljni svet - tja do Amerike, [panje, ...Ste pa nekateri " za hece" . Kartice so na drobno popisane z imeni Nina, Bo{t-jan, Andrej, Maja in {e in {e..., ni- pa, kdo ste, iz katerega rodu in kam so vas odnesle peruti. [e iz nejasnega po{tnega ~iga se ne da razbrati, od kod so kartice pripotovale do Parmove. Pa vseeno hvala, da ste se spomnili na nas, bilo namje toplo pri srcu. Drugi- pa napi{ite tudi, karje tokrat manjkalo, velja?
Z bu{manskega tabora (nekje pri Metliki) so poslali pozdrave taborniki RLA, s tabora na Kolpi MA-ki Rodu dveh rek iz Medvod, ena Da{a iz ? " Radi vas imamo" , so napisali taborniki Ra{i{kega rodu, ki so taborili v Ribnem pri Bledu, taborniki pozdrav iz najboj{e III. izmene Rodu skalnih taborov iz Doirfal pa so poslali s po{te v Slapu ob Idrijci. Ta rod je izdal razglednico - taborniki ob ognju, katere izkupi-ek je namenjen obnovi Poso-ja." Vsak dan smo boj rjavi od sonca, imamo se lepo", so sporo-ili taborniki RKJ in RAJ, iz Rodu kra{kih viharnikov pa " prejmite taborni{ke pozdrave iz prelepe Kolpine dobrave, iz {irne savane". Z dru" inskega taborjenja v Kalu Koritnica so se oglasili Sivi volkovi iz Ljubjane," Kotvidite, kjubde ju in vetru nada-jujemo tradicijo", so napisali jubjanski Arni mravi, tokrat so bili pri Klivniku. Da se kopajo v Kolpi, da so pridni in da se lepo imajo, so nam zaupali tudi taborniki rodov iz Ilirske Bistrice in Kopra, vro~e taborni{ke pozdrave pa so nam poslali taborniki RZ@. Po{tni ~ig: Slap ob Idrijci. Pa {e vznemirljiva vest: " Kolpa poplavjja {kofjelo{ke tabornike - SOS!" Nekje blizu Ar-nomja so bili. Zagotovo so se hitro in dobro zna{li. Joj, koliko se vasje namakalo v Kolpi! Tile so kar v verzih povedali , kako se imajo: " Ker nam znoj v potokih lje, se zagorski tabornik v Kolpo skrije. Tam ohladi si du{o in telo in se spomni na svojo organizacjjo." Lepe in slane pozdrave smo dobili iz son-ne Izole, s taborjenja RKJ in RAJ: " Imamo se lepo in dnevi kar prehitro minevajo." lzson~no hladnih Morav~jepri{el pozdrav tabornikov RZS, Boris Marko, Karmen in drugi so zatrdili, daje najlep{e med velenjskimi taborniki. Poleg drugega so pripisali UAITE SE OD NAS - RJZ. S taborjenja v Zabi~ah smo dobi I i pozdrave od tabornikov Rodu Sergeja Ma{ere iz Pirana, s taborjenja ob Nadi" i pa od cerkni{kih tabornikov.
Pa {e pozdravi od boj dale-! Edenje pri{el z Otoka mlado-i na Hrva{kem, iz Island je od Metke, iz Madrida od Andreja
in Artomira. Vedri Prlek pa je napisal: " Vsi prejmite en lep pozdrav-ek in pojjub-ek s popotovanja po Tur-ji." Strumen taborni{ki pozdrav s Korzike so poslali Luka, Andrej in Vanja, taborniki rodov RDR in RPE-J pa so se oglasili iz [vice:" Potujemo po [vici, opravljamo projekt Potni list za Evropo, obiskujemo skavtske centre in se imamo "fino", kar pa je tudi najbolj prav. Do sedaj nam gre vse kot po maslu in upamo, da bo tako tudi vnaprej" .
Pa {e dve kartici sta pri{li. Ena s pozdravi od stare{in in stare{inic MZT ob podpisu usta-
TABOR



novne pogodbe, druga pa z dfavnega mnogoboja iz [kofje Loke. Napisali so samo tole: " Sodniki, mamo vas radi."
Tu so {e malo starejji pozdravi in tudi taki brez datuma, "igi nejasni...
Eden je pripotoval s [kotske. " Kampiramo po skavtskih kampih, ki so v redu. Imamo se fajn, upam, da vi tudi. Pugy, hvala, ker si mi posodil knjfico, zelo namje pri{la prav. Se vidimo!" Lahko povem le to, da so podpisani Kekec, Miha, Nina, Bo{tjan in drugi. Od kdaj so pozdravi z akcije rodov @IV-@AV se tudi ne ve,je pa " morje" podpisov. S pisaveje razvidno, da so to em~ki. Ne ve se tudi, od kdajje lep pozdrav od tabornikov [ale{ke zveze Velenje - tokrat iz Edinburgha. Majska kartica paje iz akcije vod-vodu. Tudi taleje majska. Andreja, Jessy in Vida z zabavno - delovnega vikenda sporo~ajo, da se za bodo~e in{truktorje ni treba bati. V Ljubljani sta se sre~ala voda Beli orli in Strahci. Od takratje tudi sporo~ilo iz Luxem-burga: Mi garamo cel dan in no~. Vse pod kontrolo. Wosm se ne da." Med drugimi so podpisani Tin~a, Andrej, Lrga..., Tin~a {e enkrat na kartici z Jablanca. [e malo starej{i je pozdrav iz Amerike, iz Arizone, ko
%
podpisani, med njimi Helena, Denis, Mojca? , poseben pozdrav namenjajo in{truktorjem. Tine in Tanja se ogla{ata iz Postojne, ko so taborniki IX.SNOUB iz Maribora imeli GG akcijo in si ogledovali lepote Krasa. In {e ena- ta paje res zadnja - " Alani kluba PP Hajer iz Rodu Polde Eberl Jamski skupaj z na{imi prijatelji izvidja~i iz Omi{a po{iljamo mokre in slane pozdrave vsem tabornikom." Med prvomajskimi prazniki so obnovili prijateljstvo in nijim "al.
Tako. Lepo se imejte tudi doma, v novem taborni{-kem letu. Hvala, hvala za son~ne, slane in druga~ne pozdrave. Zdaj ~a-kamo na nove! Pa le napi{ite datum, od kod se ogla{ate in kdo ste!
Marta
DOSJEJI RD: OTROKOLJUBCI (3)
pi{e: Malus, ri{e: [eki
ZAMASKIRALA SEM SE, RAHLO VERJETNO	TUDI SMRDIM. POAAKAJTA MALO ...
VSE, KAR IMAM, JE ARHIV MLADINE IZ PREJTNJEGA STOLETJA. TAKRAT TO SPLOH
TABOR
[OKANTNI KONEC PRIHODNJIA taborniška revija
NARAVA NEZNANA ZNANKA
BIČJE - OHRANJEN DRAGULJ NA ROBU GROSUPLJA
PUGY
NARAVNI REZERVAT OHRANJA PESTER ŽIVALSKI IN RASTLINSKI SVET
tudi razne vrste kukavic, munec, mo-virski svi{- in druge. Nekateri predeli so bogati tudi s trsti{-i in {irokolistim rogozom. Med kupi {a{ev plavajo na vodi listi plavajo-ega dristavca, kijih po ivljajo cvetovi blatnika in ogro'ene mo-virske grebenike. V rezervatu domujejo tudi ka-ji pastirji, razli~ne dvo'ivke in poto-ni rakjel{evec, redka, vendar v-asih videna pa je tudi vidra. Najveje bogastvo Bij pa so ptice, sajje registriranih ve- kot 60 razli~nih vrst. To je lahko pravi raj za taborni{ke fotolovce.
Naravni rezervat Bicje je odprt za vse, ki na pragu mesta želijo pobliže spoznati ogroženo in izginjajočo naravo. Sprehodite se po peščeni poti na zahodnem robu rezervata, v notranjosti rezervata pa ne zapuščajte kolovozov, ne vznemirjajte živali in ne trgajte rastlin. Narava je najlepša, kadar je tam, kjer domuje.
Neko-je bil potok Bij zna-ilen ni'in-ski vodotok z vijugajo-o strugo, mrtvimi rokavi in mo-no zaraslimi bre'inami. Struga ni bila izrazita, potok paje redno poplavljal okoli{ke povr{ine. Potemje -lovek posegel v naravo z melioracijo in regulacijo potoka in 'ivljenjske razmere so se mo-no spremenile. Nekatere izmed najbolj ob-utljivih 'i-valskih in rastlinskih vrst so izginile. Seveda pa se je nespametnost -lovekovih posegov v naravo {e enkrat izkazala, saj zemlji{--e ni bilo primerno za kmetijsko obdelavo -obmo-je ob Bi-ju je namre- zadr'evalnik visokih voda, ki prepre-uje poplavljanje okoli{kih naselij in drugih povr{in.
Na posameznih delih ob potoku Bi-je so {e ohranjeni sledovi nekdanjih mean-drov. Tudi rastlinstvo in ivalstvo je na ob-mo-ju rezervata zelo bogato. @e ko spomladi skopni sneg, se pojavijo beli cvetovi travnikih penu{, kasneje pa pri-nejo cveteti
Do naravnega rezervata Bičje pridemo z avtoceste Ljubljana - Novo Mesto. Pri motelu Grosuplje zavijemo proti centru. V centru se peljemo ob železniški postaji in na koncu zavijemo desno po nadvozu proti Ponovi vasi. Že po cca 300 metrih na desni strani za mostom čez Bičje opazimo kolovoz, ki nas popelje v notranjost rezervata.
40	TABOR
WORLDWATCH POROČA
IZŠEL JE ZBORNIK ZEMLJA 98
Pred namije {esta slovenska in petnajsta svetovna izdaja zbornika poro~il in{titu-ta Worldwatch, ki si na podro~ju okolje-varstva prizadeva za trajnostno dru"bo. Ali nam bo na svetu zmanjkalo hrane, ivalske in rastlinske vrste na pragu izumrtja, se bomo zadu{ili v lastnih smeteh, oroje - kot bi kupovali ribe na trgu - in ~e bomo v prihodnosti svoja plju~a navadili na ogljik, so vpra{anja, na katera skozi o~i znanstvenikov in raziskovalcev odgovarjajo strokovnjaki tega uglednega svetovnega in{tituta.
"V zadnjih mesecih se je dimni oblak, ki je ve~ji kot ZDA, raz{iril po vsej jugovzhodni Aziji in zatemnil nebo. Zrak se je spremenil v strupeno zmes, v kateri se je du{ilo vsaj 20 mil|jonov ljudi, ve~ sto pajih je umrlo. Prizadete dr"ave so bile Brunej, Indonezija, Malezija, Papua Nova Gvineja, Filipini, Singapur, Tajska in Vietnam. Po-"ari vjugovzhodni Aziji nas groze~e opominjajo na medsebojno povezanost najrazli— nej{ih nevarnosti. Eden od razlogov za po-"areje bil El Ninjo, ki nas tudi opozarja, da smo vse bolj izpostavljeni podnebnim skrajnostim. Ae ne bomo zmanj{ali na{e odvisnosti od fosilnih goriv in pospe{ili uporabo novih energetskih virov, bo podnebje vse bolj nepredvidljivo, posledice za ekosisteme na zemlji pa katastrofalne."
i Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica i
I	izreka marljivim bistriškim tabornikom iz
I
j "Rodu snežniških ruševcev"
ob 45-letnici delovanja iskrene čestitke in voščila.
Obenem se dru{tvo toplo zahvaljuje vsem generacijam doma~ih tabornikov, ki so v teh letih požrtvovalno pomagali pri planinskih dru{tvenih dejavnostih, pri
graditvi Ko~e na Snežniku, Planinskega doma na Svi{~akih, markiranju planinskih poti, izvedbi {tevilnih orientacijskih tekmovanj za Pokale Sne~nika in {e posebej pri u~inkovitem ohranjanju ~rnodolske ko~e.
POJDITE NA OLIMPIJSKE IGRE
Pa ne v Sydney. Na 10. orientacijsko-olimpijsko tekmovanje nas vabijo naši prijatelji, hrvaški skavti. Gre za pokal Uljanik - Memorial Dubravko Šaka, ki se ga je lani udeležila tudi strumna četica tabornikov iz Slovenije. Io so bili člani ljubljanskega Zmajevega rodu in Rodu 2. grupe odredov iz Celja, zdaj pa organizatorji, člani Odreda izvidjačev pomorcev Uljanik iz Pulja, želijo, da bi se naši taborniki spet udeležili tega tekmovanja, ki bo od 9. do 11. oktobra 1998 v Mednarodnem pomorskem skavtskem centru na otoku Veruda in v okolici Pulja. Organizatorji so v vabilu med drugim zapisali, da skavtsko gibanje predstavlja eno veliko družino, sodelovanje med skavti iz različnih dežel pa pomaga tudi pri razvoju tega največjega mladinskega gibanja na svetu. Zelo bi jih veselilo, če se bodo vabilu spet odzvali slovenski taborniki, saj bi radi poleg zdrave tekmovalnosti spodbudili tudi medsebojno prijateljstvo in sodelovanje, ki bo morda pripomoglo k novim skupnim akcijam v prihodnosti.
Tekmovanje je sicer razdeljeno v dve kategoriji - od 12 do 16 let za fante in punce ter posebej za starejše od 14 let. Malce zanimiva razdelitev kategorij, ni kaj. Pokal Uljanik zbere ponavadi okoli 30 ekip in s približno 200 udeleženci predstavlja največje tovrstno tekmovanje na Hrvaškem. Udeležence med drugim čakajo naslednje naloge: orientacijski pohod in iskanje KI, dnevnik poti, skica in prehod minskega polja, skica KI, kroki, prižiganje ognja, signalizacija, prihod pod kotom, vozlanje, postavljanje šotora, različni testi, športne discipline, ... Prijaviti se je treba do 27. septembra 1998, predvideni stroški pa so 80 kun (približno 2.200 SIT) na udeleženca. Prijavljenim ekipam bodo poslali natančne propozicije, dodatne informacije pa lahko dobite pri Vladimirju Jurkiču, Pino Budicin 31, 52100 Pulj, Hrvaška, telefon: 00385 52/ 212-282 ali 27-018. e-mail: tjurkic@hotmail.com.
NE PREZRITE
PIL DELA ZA NAS
Septembra bo v posebna priloga o objavljena tudi pr posameznih obmo
PIL, v prilogi Pilova knjižnica izšla tudi aborništvu. Poleg osnovnih informacij o naši organizaciji bo avnica za vstop v ZTS, zato opozarjamo enote, da lahko na ih prihaja do navala. Pripravite se, kajti, saj veste - NNNSP (nič
nas ne sme presenetiti).
ZTS IMA NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE
Žal vam moramo sporočiti, da boste na veleznano telefonsko številko 061/313-180 lahko odslej pošiljali le telefakse, saj je ZTS stopila v korak s časom in na Parmovo 33 vpeljala linije ISDN. Odslej boste lahko kar neposredno govorili z Ivom, Franetom ali Pugyjem, saj ima vsak svojo številko. V primeru, da klicanega ni v pisarni, se bo oglasila tajnica, zdaj Polona, po porodniški pa Sova. Tako, zdaj pa k najpomembnejšim podatkom: centralo ZTS boste priklicali na številki 061/300-0820, Iva na 3000821, Franeta na 300-0823 in Pugyja na 300-0824. "Halo, dober dan, ZTS, prosim ...?"
OPOMINI SO MED NAMI
Neredni plačniki naročnine na Tabor so pred kratkim dobili spominček, pardon, opominček, na katerem je navedeno, koliko ste nam dolžni. Opravičil kot so "saj se nisem naročil", "saj sem se že odjavil", "Tabor sploh ni dober", itd, ne bomo upoštevali. Štela bo le odebelitev Taborovega žiro računa. Nekaj vplačil je že prišlo, še več pa jih pričakujemo. Pohitite, kdor hitro da, dvakrat da!
TABORNIŠKA REVIJA	47
JAI^criE
Piše, fotografira in raziskuje Pugy NA LASTNI KOŽI
HRANA IN PIJAČA
Ailenska kuhinja je bogata predvsem zaradi dejstva, da geografska raznolikost ponuja obilo zelenjave in sadja, poleg tega paje na voljo tudi mnogo morske hrane. Koruza, v Ailu imenovana "choclo", je osnovna priloga nekaterih tipi—nih jedi, kot samostojna jed pa je najbolj zna—ilna koruzna pita "pastel de choclo". Seveda pa se v "celinski" prehrani pozna vpliv posameznih narodov, ki so se v preteklih stoletjih naselili v Ailu ([panci, Nemci, Italijani, ...), zato je morska hrana najbolj pogosta najedilniku turistov, ki bi "eleli poskusiti nekaj "druga—nega".
Zaradi geografske lege (morje vzdol" cele dr"ave) in dejstva, da se veliko ljudi pre"ivlja z ribolovom,je ponudba sve"ih rakov, {koljk in rib tudi v restavracijah po notranjosti dr"ave —isto obi~ajna stvar, pa {e cene so zaradi velike ponudbe in majhnih transportnih stro{kov nizke. Za prave gurmane, {e posebej tiste, ki radijedo meso, pa bo na mizi pred njimi obti-—al "curanto", tipi—na in ve— kot 1000 let stara ~ilska Jed, sestavljena iz morskih sade"ev in rib, svinjine, pi{—an—jega mesa, klobas in krompirja, pe—ena v kru{ni pe—i.
Congrio frito con pure (ocvrta bela riba s pire krompirjem)
Machas a la parmesana (polnjeni raki s parmezanom)
Aile ima tudi bogat izbor kakovostnih vinskih sort, saj je kar nekaj regij v okolici Santiaga vinorodnih, poleg tega pa tradicjja vzgajanja trte sega "e v sredino 16 stoletja inje povezana s prihodom {panskih osvajalcev. Veliko —ilskih vinskih blagovnih znamk se pojavlja tudi na tr"i{—ih Francije, Italije in drugih dr"av z bogato kulturo pitja vina (Errazuriz, Cousi-no, Subercaseux...). Poleg vina pa iz grozdja izdelujejo tudi najbolj poznan — ilski aperitiv Pisco. Spada "e v vrsto "ganih pija~, saj z destilacijo vina, pridobljenega iz posebno sladkih grozdnih vrst dose"ejo tudi 75% stopnjo. Pisco je grenkega okusa, skupaj z limoninim sokom in sladkorjem v prahu, ki ga nanesemo na rob kozarca ter primerno ohlajenega, pa vam v lokalih servirajo kot Pisco sour.
Pastel de jaivas ({koljke s sirovo oblogo)
TABOR
OD ARIKE DO OGNJENE ZEMLJE
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Lahko se nam zgodi, da v ~asu bivanja v tujini zbolimo ali da se nam pripeti kak{na nesre~a, pri katerije ogro"eno na{e zdravje. Zato je dobro, ~e se za ~as bivanja v tujini zavarujemo. Obstajata dva sistema zavarovanja in sicer zavarovanje z naknadnim povra~ilom stro{kov pri nas v Sloveniji in pa mre-"a zdravnikov v državi, ki v okviru zavarovanja pomaga brez pla~evanja stro{kov. Ker paje v primeru nezgode pomembna hitra pomo~, je prvi primer bolj{i in tudi u~inkovitej{i, k[jub temu, da pri sebi vedno potrebujemo nekaj gotovine.
Sicer pa bo v -asujamboreeja za zdravje udele"encev poskrbljeno 24 ur. Poleg glavne bolnice bo na terenu {e 6 postaj prve pomo~i in 60 ekip z osnovnim znanjem in opremo za nu-denje pomo~i na terenu. Za posebne primere bodo na vojo re-{evalna vozila in helikopter. Vsakemu obolelemu ali po{kodo-vanemu udele"encu bo nudena oskrba glede na njegov zdravstveni karton (podatki v ra~unalni{ki mre"i Online). Organizator zagotavlja ustrezne sanitarne pogoje in sistem prehranjevanja po normah ISO 9002.
"KAJ DOGAJALA?"
DRŽAVE UDELEŽENKE JAMBOREEJA
Dojamboreeja ostaja le {e dobre tri mesece in v tem ~asu seje prjavila "e ve~ina odprav dr"av udele"enk, ki bodo sodelovale na tem sre~anju.
DR«AVA	SKAVTSKA ORGANIZACIJA	VSI
Al"irija	Scouts Musulmans Algériens	2
Avstralija	Scout Association of Australia	120
Ciper	Cyprus Scout Association	BO
Ae{ka republika	Junák - Svaz Skautu a Skautek	3O
Dominikanska	Asociación de Scouts Dominicanos	1O
republika		
Egipt	Egyptian Scout Federation	1O
El Salvador	Asociación de Scouts de El Salvador	44
Finska	The Guides and Scouts of Finland	281
Francija	Les Scouts de France	8O2
Gvatemala	Asociación de Scouts de Guatemala	97
Hrva{ka	Savez izvidja~a Hrvatske	55
Islandija	Snorrabraut 60	19
Italija	Federazione Italiana dello	8B3
	Scautismo (FIS)	
Japonska	Boy Scouts of Nippon	231
Jemen	Yemen Scout Association	2
Jordanja	The Jordanian Associaciation	1O
	for Boy Scouts and Girl Guides	
Kanada	Scouts Canada	243
Kolumbja	Asociación de Scouts de Colombia	B19
Kostarika	Asociación de Guías y	12B
	Scouts de Costa Rica	
Koreja	Boy Scouts of Korea	45
Libanon	Federation du scoutisme Libanais	1O
Liechtenstein	Pfadfinder und Pfadfinderinnen	78
	Lichtensteins	
Luksemburg	Luxembourg Boy Scouts Association	49
	(LBSA)	
Madžarska	Hungarian Scout Association	49
Malez|ja	Persekutuan Pengakap Malaysia	1
Malta	The Scout Association	4O
Mavritan|ja	Association des Scouts	2
	et Guides de Mauritanie	
Maroko	Federation Nationale du	1O
	Scoutisme Marocain	
Nem~ja	Verband Christlicher Pfadfinderinnen	417
	(VCP)	
Nova Zelandija	Scouting New Zealand	11
Norve{ka	Norwegian Guide and Scout Association 174	
Palestina	Palestinian Scout Association	1O
Paragvaj	Asociación de Scouts del Paraguay	2
Peru	Asociación de Scouts del Perú	150
Panama	Asociación Nacional de Scouts de	49
	Panama	
Romunija	Cercetasii Romaniei	11
Savdska Arabija	Saudi Arabia Boy Scouts Association	9
Slovenija	Zveza tabornikov Slovenje	281
Sierra Leone	Sierra Leone Scouts Association	1O
Sudan	Sudan Boy Scouts Association	2
[vica	Mouvement Scout de Suisse	887
Tajska	Natinal Scout Organisation of Thailand 40	
Tunizija	Les Scouts Tunisiens	17
Urugvaj	Movimiento Scout del Uruguay	317
Zdru"eni arabski Emirates Scout Association		1O
emirati		
ZDA	Boy Scouts of America	1377
ZR Jugoslavija	Savez izvidja-a Jugoslavije	B2
SKUPAJ		7744
taborniška revija	47
V tem ~asu so informacije o razporedu del in nalog na I jamboreeju prejeli tudi ~lani mednarodnega osebja iz Slove-1 nije. V programskem delu bo tako sodelovalo 31 ~lanov oseb-1 ja, na podro~ju podpore 50 in v administraciji 12 ~lanov oseb-1 ja. V servisu bo eden izmed na{ih ~lanov opravljal mizarska | dela, drugi bo vrtnar in tretji na razpolago za razli~na opravi-1 la. Najbo[j razburljivo pa bo "ivljenje na jamboreeju za tri | ~laneodprave, ki bodo na razpolago za kakr{nokoli zamenja-1 vo v slu~aju bolezni ali po{kodbe kak{nih ~lanov osebja. Po~e-1 li bodo lahko karkoli.	|
PRIDRUŽIMO SE
GRADIMO MIR SKUPAJ
Vabimo vas, da za nekaj ~asa odlo"ite vsakdanje delo, prebudite svojo umetni{ko du{o in na najbo|j kreativen na~in izrazite svoja ob~utja na temo mir. To lahko po~nete tudi na vodovem sre~anju, izletu ali kar doma v svoji sobi. Svoje izdelke nam po{ljite ali prinesite na sede" ZTS do 22. septembra. Ta danje po UNESCO-vem koledarju tudi Dan miru na svetu. Najbolj{e izdelke bomo uporabili za predstavitev odprave najamboreeju ali kot motive za taborni{ki koledar.
r — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — n
Gradimo mir skupaj paje tudi moto, s katerim smo k sodelovanju povabili tudi donatorje in sponzorje, ki so ali pa {e bodo prispevali k na{i odpravi na jamboree.
In zakaj naj bi skupaj postali graditelji in ambasadorji miru; tistega notranjega, du{evnega, med~love{kega ali svetovnega?
Jamboree ostaja zvest izvirni ideji; spremembaje samo v {tevilu mladih, kije iz stotin preraslo v tiso-~e, {tevilo dr"av iz katerih prihajajo pa prakti~no pokriva cel svet. Prav zares velja trditev, dajejamboree, po {tevilu udele"enk, takoj za olimpijskimi igrami. Vendar se najamboreeju ne zbirajo samo najmo~nej-{i in nepremagljivi, ampak tisti, ki verjamejo v mo~ 25 milijonske svetovne skavtske bratov{~ine.
Svetovni skavtskijamboreeji simbolizirajo ve~ kot samo dru"enje skavtov. Bolj in bolj simbolizirajo upanje v prihodnost, "eljo po medsebojnem razumevanju, prijateljstvu in miru na svetu. In ta simbolika bo skavte navdajala z "duhomjamboreeja" {e dolgo po tem, ko bo pospravljen zadnji {otor. PRIDRUŽITE SE NAM!
Za informacije pokli~i ZTS ali najblfji taborni{ki rod.
40
TABOR
ZA KMD PRIPRAVIL PUGY
VIDIMO SE NASLEDNJE LETO V ŠVICI
V {vicarskem kantonu Zug v centralni [vici bodo naslednje leto organizirali sre-~anje skavtov starih od 13 do 16 let. Ker "elijo med tiso~ udeleženci, kolikorjih na sre~anju pri~akujejo,zbrati skupine iz razli~nih dr"av, vabijo, da sejim pridružijo tudi skavti iz Slovenije. Tabor bo potekal v francoskem delu [vice, in sicer od 19. do 30.julja prihodnje leto. Pred za~etkom bo za vse udeležence iz tujine organizirano nekajdnevno bivanje pri doma~ih skavtih. Ostale informacije so na voljo pri organizatorju.
Ker "elijo tabor organizirati ~im bolje, vabijo, da se zainteresirani predhodno najavijo "e v za~etku novembra. Tistim udele"encem, ki nimajo finan~nih mo"no-sti za udele"bo, so v "elji dru"enja in medsebojnega spoznavanja pripravljeni pomagati. Dodatne informacije so na voljo v pisarni ZTS.
TECHUANA 2001 -TABOR BREZ MEJA
V okviru "e ustaljenega in uveljavljenega sodelovanja med Nem-ijo, Avstrijo, Slovenijo in Italijo pod imenom Alpe Adria je nastala ideja o skupni organizaciji mednarodnega tabora. Pod naslovom "@ivo sosedstvo" naj bi se od 3. do 12. avgusta 2001 zbralo okoli dva tiso- mladih, razdeljenih v dva tabora: Alpe, ki bo vklju--eval udele"ence stare od 11 do 13 let, in Adrio, v katerem bodo udele"enci stari od 13 do 16 let. Organiziranost v taborih bo podobna kot na jamboreeju (vod s 7-10 -lani in vodja, -eta, sestavljena iz 3-4 vodov, ...). V projektu naj bi sodelovale {tiri partnerske organizacije, in sicer:
•	CNGEI (italijanski lai-ni skavti)
•	DPSG (nem{ko skavtsko zdru"enje
svetega Gregorja)
•	PPO (avstrijske skavtinje in skavti
koro{ke regije)
•	ZTS (Zveza tabornikov Slovenije)
Skavtski center Techuana, na katerem bo tabor organiziran, je oddaljen le nekaj kilometrov od mejnega prehoda Korensko sedlo pri Ba{kem jezeru. Skavtski center je tudi na seznamu evropskih skavtskih centrov (glej knji"ico Kam v Evropi), v njem pa lahko taborite od 1. maja do 30. septembra.
Organizatorje tudi "e imenoval koordinacijski odbor, v katerem je po eden predstavnik iz vsake partnerske organizacije (pri nas na-elnik za mednarodno dejavnost ZTS Andrej Tav-ar). Koordinacijski odbor naj bi imel naslednje sre-anje v sredini novembra v Gozdni {oli v Bohinju.
O pripravah na sre-anje vas bomo na mednarodnih straneh v prihodnje {e obvezali.
taborniška revija
47
Z ZNANJEM DO PRAVEGA ODGOVORA
Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. Arko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Ob pravilni re{itvi bo{ dobil ime taborni{ke akc[je s podro~ja vzgoje in izobraževanja.
1. In{truktorja druge stopnje na kratko poimenujemo s kratico: H - IDS, S - ALT, K - SOPRAN.
2.	Svinjakje: O - ljubkovalno ime za taborni{ko sobo, I -prostor, v katerem prebivajo doma~e "¡vali, E - gora nad Ka-lom-Koritnico.
3.	Katera trditevje pravilna: M - So~aje zelo primerna za kajaka{tvo in rafting, N - So~aje zaradi ustrezne temperature zelo primerna za plavanje in -ofotanje, Q - So~oje zaradi njene lepote opeval "e France Pre{eren.
4.	Kateri reviji bosta leta 1999 vklju~eni v taborni{ko ~la-narino? P - Tabor in Taborni{ki vestnik, I - Medo in Gozdov-nik, J - Skavti- in Tabor.
5.	Kaj povzro~a enakomerno menjavanje dneva in no~i? N - vrtenje Zemlje okoli lastne osi, L - vrtenje Zemlje okoli Sonca, T - vrtenje Zemlje zaradi precesije njene osi.
6.	Katera trditevje napa~na? A - Sonce gre skozi dvanajst zodiakovih ozvezdij, M - trinajsti nebesni znak se imenuje Ka--enosec, R - Severnicaje edina zvezda na nebu, ki zaradi vrte-
nja Zem|je navidezno skoraj ni~ ne kro"i.
7.	Rakovjarakje hrva{ki skavtski center: D - v okolici Zagreba, G - v Istri, R - v Gorskem Kotarju.
8.	Kako se imenuje novo rodovo glasilo, kije za~elo svojo pot v Cerknem v Rodu aragonitnihje"kov? F - Aroganca, Z -Je"ek, C - Slivni{ka -arovnica.
9.	Kanadski skavti bodo decembra 1999 organizirali: S -zimskijamboree, B - 21. svetovni skavtskijamboree, [ -jamboree on the air.
10.	Denar, ki ga bomo dobili s prodajo Ve"ice na Veliki planini, bo namenjen: A - izdaji treh prilog Medota in treh prilog Gozdovnika k reviji Tabor, T - izgradnji taborni{kega doma v Ljubljani, E - odpravi posledic potresa v Poso~ju.
11.	2. zlet popotnikov in popotnic bo leta: S - 1999, [ -2001, A - 2004.
1	I	J	4	5	4	1
H		)	10		7	2
11	4	S	i	i	10	S
						
REŠITEV IZ ŠTEVILKE 7-8/98: KOMPLET ZA PRVO POMOČ

Tisti manj pou~eni taborniki so v prvih dneh septembra prav gotovo pomislili, da jih njihova Zveza na Parmovi 33 ne mara ve~, saj se je na doslej znani {tevilki 313-180 vztrajno ogla{al telefaks. Bolj pou-eni so vedeli, da ZTS uvaja novo telefonsko linijo ISDN, zaradi -esar seje seveda spremenila tudi {tevilka. Odslej bodo vsi -lani strokovne slu"be dosegljivi na direktnih {tevilkah, kar ima svoje dobre in slabe strani. Dobre za tiste, ki bodo klicali na ZTS, slabe pa za na{e vrle uslu"bence, ki jih zaradi preobilice dela | f ravno takrat "ne bo" v pisarni. To, dajih ne bo, vam bo seveda povedala tajnica, ko se bo k njej preusmeril dohodni klic.
Paziti boste morali tudi, da vas ne bodo dali na "~rno listo" in ko boste klicali z osovra"enega telefona, sploh ne bodo dvignili slu{alke. Ae morda {e ne veste, vam sistem ISDN na ekran~ku izpi{e telefonsko {tevilko, s katere
40
kli~ete. Recimo, da boste hoteli odpovedati naro-nino na Tabor. To vam, govorimo seveda hipoteti~no, nekajkrat ne bo uspelo, tako da si bodo zapomnili va{o {tevilko. Ko boste klicali naslednji-, boste presene~eno ugotovili, da ne odgovarjajo na va{e klice. Pazite, da ne boste na ZTS tudi prepogosto pisali, saj bo va{ rokopis zadosten razlog za pre~rtan naslov in po{tni "ig "Neznan naslovnik".
Pa naj {e kdo re~e, da je moderna tehnologija v slu"bi -loveka!
Vaš stric Volk
TABOR
Rešitve so:
		
Reševalec:		
		
CD
<c
NAGRAJENCI IN NAGRADNI RAZPIS ŠTEVILKA 9
Pravilno izpolnjen kupon {t. 5-6 je poslalo 21 bralcev TABORA, pravilne re{itve so NAPEV, POT, TRIGLAV, OSEM in SANI, "reb pa je izbral naslednje: knji"no nagrado (podarja zalo"ba DZS)je prejela Andreja Hribernik iz Arnu-. Baseball -epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.) so dobili Pia Ber-i- iz Dobrunj, Ale{ Simon-i- iz Ljubljane in Urban Purkat iz [marja-Sap. Tri DROGINE majice so prejeli Janez Jenko iz [entvida, Andrej Barle iz Velenja in Albert «mak iz Sp. Dupleka. Podjetje JAZON, d. o. o.je obdarilo Tanjo Franko iz Stra"e, na ajdove omlete v gostilno LIEBER pa bo {la Mojca Majerle iz Limbu{a.
Re{evalcem s pravilnimi odgovori bomo z "reba-njem razdelili naslednje nagrade: knji"no nagrado DZS, tri baseball -epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.), tri majice DROGE PORTORO@, nagrado podjetja JAZON, d. o. o in povabilo gostilne LIEBER na ajdove omlete za dve osebi. Nagradne kupone po{ljite najkasneje do 15. oktobra 1998 na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.
TABORNIŠKA REVIJA
47