HOfOKsTo
*k<« ••‘J*-
Vrsti letošnjih praznovanj se je v soboto, 11. decembra, pridružila tudi proslava 30-letnice socialističnega zavarovalstva na Dolenjskem, ki je bila v novomeškem Domu kulture. V imenu začasnega območnega sveta zavarovancev za Zavarovalnico Sava — PE Novo mesto je zbranim poročal predsednik sveta Marjan Šonc. Kulturni del proslave so izvedli pevci moškega pevskega zbora ,,Ruperč vrh“, »Dolenjski oktet" in recitator Jože Falkner.
vzeti dejavnosti aktivistov, ki so morali neutrudoma pojasnjevati pomen zavarovalstva. Z razvojem novih odnosov na področju zavarovalstva so ti delavci sledili ciljem
Slavnostni govornik je bil Ludvik Golob, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, ki je izrekel posebno priznanje vsem zavarovalnim delavcem, ki so si ves čas po osvoboditvi prizadevali za razvoj in uveljavitev zavarovalstva na Dolenjskem. »Razvoj zavarovalstva v naši družbeni skupnosti in tudi na Dolenjskem je lahko potekal le ob za-
MARIJA NAHTIGAL -RAJCEVIC, DOKTOR KMETIJSKIH ZNANOSTI
V	ponedeljek je rektor ljubljanske univerze prof. dr. Ervin Prelog slovesno podelil doktorske naslove novim slovenskim doktorjem znanosti Med njimi je bila tudi mag. inž. Marija Nahtigal, por. Raj-čevič, doma iz Žužemberka, ki je postala doktor kmetijskih znanosti. Čestitamo!
socialistične samoupravne družbe in humanizirali odnose v zavarovalstvu ter s tem dajali tej dejavnosti smisel prave družbene funkcije," je poudaril in nadaljeval:
»Zavarovalstvo nima in ne more imeti svojih posebnih družbe-no-ekonomskih interesov, iztrganih iz celote socialističnih samoupravnih odnosov in družbenega premoženja kot njihove materialne podlage samoupravljanja. Družbena lastnina sredstev za proizvodnjo, družbeni značaj dohodka temeljnih organizacij združenega dela ter
BREŽICE' NEURADNO DRŽAVNO PRVENSTVO V GIMNASTIKI
Brežiška občinska zveza za telesno kulturo in društvo Partizan pripravljata v soboto in nedeljo veliko gimnastično prireditev, in sicer četrti pionirski pokal Slovenije in osmi pokal gimnastike za člane in članice zveznega razreda.
Ludvik Golob: Zavarovalstvo nima in ne more imeti svojih posebnih interesov.
(Foto: M. Klinc)
UREDNIŠTVO V GOSTEH
Po daljšem premoru smo za uredništvo v gosteh znova izbrali ribniško območje. Naši novinarji vas bodo v sredo,
22. decembra, obiskali v
PRIGORICI
Prebivalce te in okoliških vasi vabimo, da pridete od 17. ure dalje v gostilno »Pri Rudku“, kjer vas bomo čakali. Povejte nam o svojih uspehih, delovnih zmagah, o tegobah in nevšečnostih, skratka o vsem, kar bi radi povedali za časnik.
< >♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦*
samoupravljanja delavcev v združenem delu so temeljna izhodišča tudi za zavarovalstvo. Preobrazba zavarovalstva pa terja, da temelje naše družbene ureditve uresničimo kot sistem odnosov, ki bo upošteval posebnost zavarovalne dejavnosti v sistemu samoupravno združenega dela."
O preobrazbi zavarovalstva na Dolenjskem in v Sloveniji nasploh smo obsežneje pisali v prejšnji številki.
M. K.
Nadaljevalo se bo hladno vreme, vendar bo mraz postopno malo popustil. Možno je le rahlo sneženje.
Svečano ob dnevu JLA
Praznovanje dneva JLA bo letos v Ribnici dobilo še posebej svečano obeležje. 35-letnica vstaje in ustanovitve naše armade, kot tudi sprejetje novega zakona o združenem delu so dogodki, mimo katerih ne moremo stopiti brez besed. Omenimo naj še tudi zakon o splošni ljudski obrambi in notranjih zadevah, ki sta bila prav tako sprejeta letos.
Nosilec letošnje akcije ob praznovanju dneva JLA je Zveza rezervnih vojaških starešin, ki bo nekaterim svojim članom podelila tudi nagrade in napredovanja. Kulturni program na svečani akademiji, ki bo v ponedeljek v novem domu JLA, bo pripravila OK ZSMS Ribnica v sodelovanju z učenci osnovne šole in gimnazije ter ribniškim garnizonom JLA. Organizatorji so sklenili, da bodo na proslavo povabili tudi člane 1. ribniške čete, ki je bila ustanovljena 13. julija 1941 in slavi letos 35-letnico svojega nastanka. Z njimi bodo kasneje pripravili razgovor in jih pogostili.
Na akademiji bo nekaj mladincev prostovoljno sprejetih tudi v teritorialne enote JLA, saj je znano, daje ribniška občina prav po članstvu v teh enotah med zadnjimi v republiki Svečane proslave dneva JLA pa bodo tudi v drugih krajevnih središčih občine, nosilci pa organizacije ZZB in šolska mladina.
Mirno morje, ladja Novo mesto!
V	soboto, 11. decembra, je bila v luki Reka »botrija" največje slovenske ladje. Splošna plovba Piran, ki je lastnik 180 metrov dolge ter 28,4 metra široke prekooceanske velikanke, se je odločila, da bo imela ladja ime po dolenjski prestolnici -Novem mestu.
»Botrije" se je poleg novomeških šolarjev, luških oblasti, predstavnikov Splošne plovbe in luke Koper udeležilo tudi 60 predstavnikov novomeškega družbenopolitičnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Posadka in Novomeščani so na prisrčni in tovariški svečanosti izmenjali darila. Komaj 31-letni poveljnik ladje Novo mesto Slobodan Delak je dobil v dar največji Novolesov gugalnik, skupno darilo posadki pa je slika Braneta Suhyja Novo mesto. Vse o ladji Novo mesto bo Dolenjski list napisal v Prilogi, ki bo izšla 23. decembra.
NOVOLETNI
POPUST
od 6. do 31. decembra 1976 v sodelovanju z GORENJEM, Velenje:
• HLADILNIKI	•	ELEKTRIČNI
• PRALNI STROJI	GOSPODINJSKI	STROJČKI
• ZAMRZOVALNE	• TEHTNICE
OMARE	•	STENSKE URE
10%
NOVOLETNI POPUST
od 6. do 31. decembra 1976 v sodelovanju z proizvajalci:
ROG	TOMOS
DVOKOLESA, PONY	DVOKOLESA, RDNY
PONY EXPRESS	MOPEDI, IZVENKRMNI
MOTOR 4 km
Zagotovilo svobode
22. decembra 1944 so borci prvega in drugega črnogorskega, tretjega kra-gujevskega, četrtega kraljevskega in petega šumadijskega bataljona v mestecu Rudo ustanovili prvo regularno enoto jugoslovanske revolucionarne armade - prvo proletarsko brigado.
Konec 1941 se je na zasedenem	jugoslovanskem
ozemlju bojevalo zoper sovražnika 43 partizanskih odredov, 10 bataljonov in ena brigada. Te sile so vezale nase 18 italijanskih, 5 nemških in prav toliko bolgarskih divizij, dele madžarske brigade, ustaše, nedičevce in belogardiste.	Skupaj okoli
600.000 sovražnikov.
Prva proletarska brigada je bila začetek. Že leta 1942 ustanavljamo divizije, nato korpuse, tik pred zmago nad nacizmom in fašizmom pa je to že armada z okoli
800.000 borci. Jugoslovanska ljudska armada. Celo tisti, ki jim nismo preveč pri srcu, morajo priznati -delež jugoslovanske armade k zmagi nad fašizmom V to zmago so vtkana življenja
305.000 borcev, v štirih letih vojne so enote narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije zaplenile sovražniku 460 topov, 13.000 mitraljezov,
31.000 puškomitraljezov,
600.000 pušk, 18.000 avtomatov, 70.000 pištol, 700 minometalcev, 2 milijona granat, 300 letal, 900 tankov in 20.000 motornih vozil.
Morda se komu zdi to naštevanje odveč, pa ni Pomislite samo, kaj vse je treba storiti, da zapleniš sovražniku eno samo puško, pet nabojev!
Ni je na svetu armade, ki bi imela bolj častne in svetle tradicije kot Jugoslovanska ljudska armada. Ko je kazalo, da se bo Evropa in svet pogreznil v barbarstvo in mračnjaštvo, je neko svobode željno balkansko ljudstvo ustanovilo vojaške enote, ki so iztrgale sovražniku prve kvadratne kilometre osvobojenega ozemlja. Prva osvobojena ozemlja v Evropi so bila v Jugoslaviji.
Našo domovino je osvobodila armada njenega ljudstva, nikogar ni bilo treba klicati na pomoč. Armada in ljudstvo sta bila eno. Tako je še danes, ko je Jugoslovanska ljudska armada ena najbolje opremljenih in izvežba-nih armad na svetu. Predvsem pa je to armada, ki ve, koga in kaj bo branila, če bo potrebno. Branila bo svoje ljudstvo. Ni večjega in močnejšega zagotovila nepremagljivosti in svobode.
S VETISLA V NIKOLIČ
Št. 50 (1429)
Leto XXVII
Rudnik bo šel k Celulozi
Sklenjen je samoupravni sporazum o skupnem vlaganju v novo tovarno embalaže na Senovem
Sporazum, ki so ga 10. decembra v Krškem podpisali predstavniki Rudnika Senovo in Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj, določa temelje medsebojnega sodelovanja v prihodnje in je rezultat skupnih dolgoročnih interesov. Oba kolektiva druži zanimanje za investiranje v tovarno embalaže, ki jo že gradijo na Senovem. Ko bo popolnoma dokončana, bo lahko sprejela 250 delavcev, njena letna zmogljivost pa bo 25 tisoč ton valovitega kartona.
V	istem samoupravnem sporazumu zasledimo, da se bo Rudnik Senovo s 1. januarjem 1978 priključil Tovarni celuloze in papirja v Krškem kot njen tozd. Spričo preusmeritve, ki prej ali slej čaka kolektiv Rudnika, je ta že investiral v
SKUPŠČINA TURISTIČNEGA DRUŠTVA
Z namenom, da bi uskladili delovanje turističnega društva in sprejeli nova delovanja, sklicuje Turistično društvo Novo mesto svojo skupščino v torek, 21. decembra 1976, v dvorani Sindikalnega doma v Novem mestu, Društveni trg 2/1. Po končani skupščini bo predavanje Staneta Tavčarja iz Kranja »Slikovitosti Maroka", spremljano s 300 barvnimi diapozitivi. Na skupščino in predavanje so vabljeni vsi občani Člani turističnega društva bodo na skupščini prejeli brezplačno pravkar natisnjeni vodnik 3K - informator o občini Novo mesto.
NOVO MESTO, četrtek,
16. decembra 1976
13.	februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Dolenjski list, YU ISSN 0416-2242
VREMENSKI REBUS - Najprej nas je december, presenetil ' z najnižjim zračnim pritiskom v zgodovini meteorologije, nato so bile poplave, minuli teden pa je padlo tudi malo snega. Snega, čeprav je odeja še pičla, so se razveselili otroci, ostali vremenski ujmi pa sta rodili samo slabo voljo, škodo in jezo. Najhujše so bile poplave. Prenekatero naselje je voda odrezala od sveta, precej škode ja na posevkih, v kleti je prodrla voda. Več o tem na zadnji strani. Naša zgornja slika prikazuje,' kakšna je bila videti med poplavami okolica Podzemlja, na spodnji pa je motiv s kostanjeviškega območja. Čoln se je srečal z obcestnim kamnom Da bo decembrski vremenski rebus še bolj zapleten, napovedujejo za prihodnje dni mraz brez padavin. (Foto: A. Bartelj, J. Pavlin)
prvo fazo postavljanja nove tovarne, kot bodoča temeljna organizacija Celuloze pa bo Rudnik sodeloval tudi pri graditvi druge faze tega industrijskega objekta. Rok za dokončanje prve faze je konec tekočega leta, druga faza pa bo končana ob izteku 1978. leta.
Nova tovarna bo postala obrat Papirkonfekcije takoj, ko bo zaključena prva etapa gradnje. Papirkon-fekcija bo tja preselila tudi svojo kartonažo z vsemi stroji, sodelovala pa bo tudi pri nakupu novih strojev.
V	tovarni embalaže bodo imeli prednost pri zaposlovanju delavci
prednost
Rudnika in člani njihovih družin, bodoči tozd Rudnik pa si bo prizadeval čim dlje ohraniti premogovniško dejavnost na Senovem. Po uki- PRED PRAZNIKOM NAŠE ARMADE - Branila bo, Če bo
ostali1 brez^kruha.6 ^ nC b°d° treba, svoje ljudstvo. Ni večjega zagotovila nepremagljivosti.
Zavarovalstvo na novi poti
S počastitve 30-letnice zavarovalstva na Dolenjskem — Govor Ludvika Goloba
.v.
tedenski mozaik
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski
£	CANKARJEVO SPOROČILO — Na
J	osrednji slovenski proslavi v Zagorju je bilo
4	sklenjeno »Cankarjevo leto«. Številne sloven-
K	ske založbe, društva, družbenopolitične orga-
4	nizacije, gledališča, filmarji — so počastili
J|	100-letnico pisateljevega rojstva...
Spominu smo dali svoje, vendar bi bilo to j	premalo, če nas ne bi Cankar bogatil tudi
0	danes: z žlahtno melodijo jezika in jedko misli-
J|	jo, ki je prva leta tega stoletja kričala in razkri-
4	čala narodno bit in smisel in počelo slovenske
JJ	zagatnosti, ki se je pričela vedno bolj odkrito
4	spogledovati z vsem, kar je bilo naprednega in
£	vizionarskega.
In če je imel delavski razred Evrope (sveta) *	svoj Manifest, ga je spisal tudi Cankar. Hlapec
4	Jernej ni nikoli predstavljal le sebe in svojo
£	krivico. In če je imela Evropa jedke kritike
4	svojih preživelih navad, samo pomislimo kako
J	pravično pikri so bili francoski nadrealisti, se je
4	tudi narod slovenski razgalil pred Cankarjem v
vsej ubogosti in preproščini marijaterezijan-£	skega kodeksa družbenga obnašanja, ljudstvo
J	pa je bilo tisto, ki je vzbujalo v pisatelju up in
4	smisel.
Cankarja smo počastili v letošnjem letu 2	manifestativno in delovno. Predvsem slednje
je pomembno. Samo kulturno visoko osveščen £	narod je lahko uspešen, ustvarjalen in kritičen
^	do sebe in drugih. Cankar se je bil za osvobo-
4	jeno misel. Za misel, ki ne bo vpeta med »ka-
£	binetne resnice«. Takšna naj bo tudi danes.
4	Last vseh; priznavamo najvišjo kvaliteto, ki jo
£	lahko doseže posameznik kjerkoli, ne mo-
0	remo pa priznati »izbrancev«, ki edini vse in
£	vedno razumejo.
4	Če smo samo del tega zaznali v letošnjem
£	letu, potem ni bilo odveč, da smo se ga spomi-
4	njali tudi v visokem naponu množičnosti, ki
£	mora slej ko prej postati stvar vsakega.
4
TITO — DOKTOR VOJAŠKIH VED —	£
Šolsko-znanstveni svet centra visokih vojaških	/
šol v Beogradu je sklenil dodeliti vrhovnemu	£
komandantu oboroženih sil Jugoslavije, mar-	*
šalu Josipu Brozu-Titu, naslov doktorja voja-	J
ških ved. V obrazložitvi za dodelitev te visoke	4
časti je med drugim poudarjeno, da jo dobiva	J
človek, ki je strateg vseh naših zmag...	J
NALOGE ZA LETO 1977 — Slovenska	£
republiška skupščina je med drugim obravna-	J
vala te dni tudi načine uresničevanj družbe-	J
nega plana naše republike v letu 1977. Pouda- J rili so, delegati v svojih bogatih razpravah in	J
podpredsednik IS SRS Zvone Dragan v uvod- J nem poročilu, da moramo pričeti prihodnje	4
leto s temeljitejšo preosnovo obstoječega si-	£
stema materialne in moralne stimulacije za	Jj
delo. Zaostriti je potrebno vprašanja delovne	J
discipline, zavreti vse oblike nesmotrnega	J
zaposlovanja, smotrnejše investirati, hitreje	J
nadaljevati s procesom reforme vzgojno-izo-	J
braževalnega sistema in posodobiti delo v	J
organizacijah združenega dela.	#
POGOVORI NA DUNAJU — Avstrijski	£
kancler je le sprejel predstavnike obeh sloven-	£
skih organizacij, pristal pa je tudi na obnovitev	4
razgovorov v kontaktnem komiteju, pri čemer	J
naj bi kot izhodišče jemali 7. člen državne	J
pogodbe, ne pa vsiljeno julijsko zakonodajo.	£
Je pa kancler pristavil, da morajo najprej	*
privoliti v slednje avstrijske parlamentarne	£
stranke.	£
Slove nski predstavniki niso delili opti mizma	^
s kanclerjem, saj so dejali, da bi se morali	Jj
pogovarjati že prej, ne pa šele sedaj, ko je	^
Avstrija tako in tako samovoljno revidirala	*
svojo državno pogodbo.	a
MILAN MEDEN	*
• KREPITEV DIKTATURE PROLETARIATA
HANOI — Včeraj se je v Hanoju začel četrti kongres vietnamske partije dela. Delegati bodo razpravljali o poročilu centralnega komiteja in se odločili za načrt gospodarskega razvoja v naslednjih petih letih. Pričakujejo, da bodo sprejeli tudi statut in izvolili partijske organe.
Glavne značilnosti te usmeritve so krepitev diktature proletariata, industrializacija, razvijanje kmetijske proizvodnje, kolektivno upravljanje, državno kolektivna podjetja za materialno osnovo za veliko socialistično proizvodnjo ter krepitev armade.
tedenski zunanjepolitilni pregled~\
Novi generalni sekretar Združenih narodov je človek, ki je to dolžnost opravljal že doslej: Avstrijec dr. Kurt Waldheim. Tako se je končala precej napeta, pa širši javnosti bolj malo zna/ta zakulisna bitka za prestiž in še kaj na Vzhodni reki v New Yorku. Kurt Waldheim je dobil podporo Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze in to je odločilo izbor. Mehiški in kandidat Šri Lunke nista uspela... morda kdaj drugič...
Izraelske oblasti so se odločile, da bodo objavile uradno inačico slovitega napada na letališče glavnega mesta Ugande, med katerim so letos osvobodili več deset zajetih potnikov, ki so jih ugrabili arabski komandosi. Ena izmed manj znanih podrobnosti: ugandski predsednik Idi Amin je zaračunal francoski letalski družbi hrano in prenočevanje (na tleh letališke čakalnice) za okroglo sto ljudi za dobo treh dni kar
90.000	dolarjev! Za ta denar, je rekel predstavnik Air Francea, bi lahko potniki stanovali v luksuznem hotelu na francoski revieri... različni kraji, različne cene...
Tačas pa španska policija še vedno ni odkrila ugrabiteljev predsednika državnega sveta Antonia Marie de Oriola y Urqija. Znano je samo to, da je živ in zdrav (to je sam sporočil s pomočjo ugrabiteljev) in da njegovi ugrabitelji pripadajo skrajni levičarski skupini GRAPO. Ti zahtevajo v zameno za izpustitev Oriole prostost za petnajst njihovih somišljenikov, ki so sedaj v zaporu. To so pripadniki skrajne levice, obtoženi za različne atentate in protidržavno delovanje. Pismo, ki ga je napisal Oriola in je bilo poslano v neko gostišče, zatrjuje, da je ugrabljenec »živ in zdrav in da z njim lepo ravnajo«... doklej še bodo, pa je drugo vprašanje...
Potniki pa imajo znova razloge za preplah in paniko: v severni Italiji so se namreč precej močno stresla tla. K sreči človeških žrtev ni bilo, pač pa je nastala dokajšnja gmotna škoda. Oblasti so takoj začasno zaplenile okrog 50 počitniških hišic, v katere so namestili ljudi s potresnega območja. Tačas pa še vedno ugotavljajo, da se položaj na potresnem območju v Furlaniji ni bistveno popravil, pri čemer so nekateri zahodnoevropski časopisi to primerjali s povsem drugačnim boljšim položajem na potresnem območju v Jugoslaviji. .. različna zavzetost...
morali tudi vedeti, da za odločitve ne potrebujemo gore napisanega gradiva, temveč predvsem osnovne podatke, spoznanja, predvidevanja in možne variante, kar človeka ne sme utrujati, temveč ga spodbujati k razmišljanju in snovanju. Tega pa očitno še ne znamo ali pa, če smo odkriti, marsikje tudi nočemo zagotoviti.
Zato se ne moremo kititi s količino informacij, temveč se predvsem vprašati, ali so gradiva resnično taka, da smo vsi prepričani v pravilnost nekega sklepa, za katerega smo dvignili roko v odobritev.
JANEZ KOROŠEC
S ALISBURY — Potem ko pogovori v Ženevi niso prinesli nobenih rezultatov, se je vrnil v Salisburv eden izmed udeležencev pogovorov o bodočnosti Rodezije, škof Abel Muzorewa, id je sicer predsednik Združenega afriškega nacionalnega sveta — ene izmed strani, ki sodelujejo v pogovorih. Kljub temu, da rodezijska bela vlada krčevito vztraja pri svojih nepopustljivih stališčih glede prenosa oblasti v prehodnem obdobju na črnsko večino, pa nekateri opazovalci menijo, da se utegnejo v nadaljevanju pogovorov stališča vendarle nekoliko zbližati in tako omogočiti vsaj delno rešitev. Na sliki: škof Abel Muzorewa govori svojim pristašem po povratku iz Ženeve. (Telefoto: UPI)
Pripadniki skrajne desnice prirejajo množična zborovanja, s katerimi skušajo vplivati na vo-lilce, naj glasujejo proti predlaganim reformam, pri čemer je oblast poslala na ulice tudi množico policajev, Id naj bi zagotovili red in mir — pa se v mnogih primerih vmešavajo v politično dejavnost zlasti opozicijskih strank, ki podpirajo referendum.
NADALJEVANJE POGAJANJ?
Ta čas pa se v sosednji Avstriji pripravljajo za nadaljevanje pogajanj med predstavniki vlade in koroških Slovencev, Id so na nedavnem preštevanju izbojevali z bojkotom pomembno zmago.
Toda medtem ko je uradni Dunaj prisiljen priznati, da je bojkot uspel in je preštevanje torej propadlo, pa nadaljuje s svojimi znanimi izjavami in vztraja na dosedanjih stališčih.
Tudi odgovor na nedavno jugoslovansko noto je zbirka že znanih neustreznih dejstev in polresnic, ki z ničemer ne prispevajo k zbližanju stališč in s tem izpolnitvi pravičnih zahtev predstavnikov koroških Slovencev.
Avstrija je v odgovoru na jugoslovansko noto zavrnila vse navedbe Beograda, še posebej pa je po svoje razložila nedavno preštevanje, za katerega je v odgovoru rečeno, da nima nikakršnega političnega obeležja, marveč predstavlja zgolj statistično operacijo.
S tem v zvezi je Upravni odbor zveze slovenskih organizacij na Koroškem objavil javno izjavo, v kateri zanika trditve, ki jih vsebuje avstrijski odgovor na jugoslovansko noto in poudarja, da se bodo koroški Slovend do konca prizadevali za uresničitev člena sedem avstrijske državne pogodbe.
Po vsem tem je precej jasno, da avstrijska vlada za zdaj nikakor ne namerava izpolniti svoje dolžnosti, marveč bo skušala z različnimi manevri (in predvsem zavlačevanjem) odložiti resen dialog. Ta dialog je sicer kancler Kreisky napovedal, vendar vse kaže, da ne bo dal nobenih neposrednih rezultatov.
Predstavniki koroških Slovencev v svoji zadnji izjavi med drugim zavračajo trditev uradnega Dunaja, da niso v zaželeni meri izrabili možnosti za pogovore z avstrijskimi oblastmi.
Slej ko prej ostaja jasno, da si Avstrija še nadalje prizadeva za uveljavitev »pravice do asimilacije«, kar z drugimi besedami pomeni nadaljevanje pritiska na koroške Slovence in gradiščanske Hrvate.
Temu pa so se pripravljeni eni in drugi ob odločni podpori matičnega naroda upreti z vsemi sredstvi.
Gore popisanega papija
Vse preveč Je takih unformacij, ki utrujajo namesto da bi samoupravljalce spodbujale k razmišljanju
Idejnopolitične analize številnih problemov, ki so dobili v organizaciji združenega dela širše družbene razsežnosti ali se celo sprevrgle v prave konflikte, so že neštetokrat pokazale, da je bil poglaviten vzrok v neustreznem oziroma pomanjkljivem obveščanju delavcev. Ta ugotovitev je še posebej pomembna v času, ko smo si že začeli z vsemi silami prizadevati za uresničevanje zakona o združenem delu.
Toda mnenja o informiranju so še vedno precej različna. Eni vztrajno trdijo, da ima vsakdo v veliki večini delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, v občini in naprej dovolj možnosti, da je obveščen o vseh zadevah, ki ga zanimajo, če to le hoče. Samo stopiti mu je treba na določen kraj, telefonirati na določeno številko, povprašati določenega človeka — in zvedel bo vse, kar želi. Nemalo pa je tudi drugih, ki zagovarjajo stališče, da je večina delovnih ljudi in občanov še premalo seznanjena celo z bistvenimi zadevami, da bi lahko odločali »z glavo in ne le s srcem«.
Nedvomno je resnica, da se doslej nismo še nikoli srečevali s toliko različnimi informacijami, da še nikoli doslej ni bilo zadolženo za informiranje toliko ljudi, da nikoli ni toliko ljudi imelo najrazličnejših funkcij ter možnosti, da se seznanijo z mnogimi zadevami, da so praktično vse seje odprte in da lahko teoretično na njih vsakdo sodeluje, da naš delegatski sistem celo zahteva od delegatov, da se pred vsako odločitvijo posvetujejo ne samo z delegacijami, temveč tudi z širšim krogom ljudi in tako naprej. Povrhu vedno poudarjamo, da mora sistem samoupravnega, delegatskega informiranja zagotavljati aktualne informacije o družbeno pomembnih vprašanjih, še posebej tam, kjer ljudje živijo in delajo. In vendar je ob vsem tem res, da je informacij, takih kot bi jih v resnici potrebovali, še vedno premalo.
V	večini delovnih organizacij so doslej precej storili. Izdajajo svoja glasila, dnevne informacije, polnijo oglasne deske ... Toda vse to je očitno še premalo. Vse preveč smo zanemarili živo besedo in osebne stike, posebej pa pomen takoimenovanih povratnih informacij. Brez tega, da bi na vsak predlog v resnici dobili pravi odmev, brez katerega se ne bi smeli odločati, si ne moremo zamisliti, da bodo ljudje odločitve res imeli za svoje. Zato bi
USPEŠEN OBISK HUSEINA
Sadam Husein, podpredsednik sveta revolucionarnega poveljstva Iraka je končal obisk v naši deželi, med katerim je imel zelo uspešne pogovore in ga je sprejel med drugimi tudi predsednik republike Josip Broz Tito.
Pogovori so bili izrazito konkretni, kar še posebej velja za gospodarska vprašanja. Tako so se v načelu domenili za uvoz iraške nafte v Jugoslavijo in udeležbo jugoslovanskih organizacij združenega dela v Iraku.
Menijo, da bodo z uresničitvijo teh dogovorov dosegli pomemben razvoj jugoslovansko-ira-škega gospodarskega sodelovanja, saj je v načrtu več izredno zanimivih predlogov — med drugim gradnja 559 kilometrov dolge bodoče železniške proge v Iraku.
NAPETO PRED REFERENDUMOM
V	Španiji je ozračje pred napovedanim referendumom, med katerim se bodo Španci lahko prvič svobodno odločali o politični usodi dežele, izrazito napeto.
BRZOJAVKE
MOSKVA — Na povabilo CK KP SZ je na krajši prijateljski obisk prispel generalni sekretar ESPN Erich Honecker. Honecker je Leonidu Brežnjevu izročil najvišji odlikovanji NDR, zvezdo heroja NDR in red »velika zvezda prijateljstva med narodi«. Brežnjev je odlikovanji prejel zaradi velikih zaslug sovjetske armade pri osvoboditvi narodov izpod Hitlerjevega fašizma.
ANKARA — Profesorski svet na ankaranski univerzi je sklenil zapreti dvanajst fakultet, ker ni zagotovljena ustrezna varnost za potekanje nemotenega pouka. Prejšnji teden je namreč prišlo na eni izmed fakultet do obračunavanja, v katerem je skupina desničarskih študentov ubila dva levičarja.
GRADEC — Svet študentov filozofske fakultete na graški univerzi je pripravil zborovanje, na katerem so udeleženci odločno protestirali zoper ravnanje avstrijskih oblasti, ki so uvedle disciplinski postopek zoper dr. Franza Goebharta in dr. Ger-harda Beermanna, ker sta kot člana solidarnostnega komiteja za pravice manjšin v Avstriji 14. novembra pozvala k bojkotu štetja manjšin. Študentje zahtevajo, da oblasti takoj zaustavijo postopek zoper omenjena profesorja.
DAMASK — Predsednik palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Jaser Arafat je na zasedanju centralnega sveta PLO poročal o položaju v Libanonu. Poudaril je potrebo, da Palestinci zavzamejo jasno stališče.
PARIZ — V Parizu se je začel tridnevni sestanek, ki je posvečen pri-
pravam za ustanovitev kluba predstavnikov tiska držav, ki so podpisale sklepni dokument helsinške konference o varnosti in sodelovanju. Na sestanku so bili novinarji iz 27 držav, med njimi tudi jugoslovanska delegacija.
ISTANBUL — Tukaj je divjalo hudo neurje, ki je povzročilo številne prometne nesreče, med katerimi je izgubilo življenje 11 ljudi, 29 pa jih je bilo ranjenih. Porušile so se tudi mnoge hiše in pokopale pod ruševinami več ljudi. Razen tega divjajo po deželi snežni meteži, zaradi katerih so morali ustaviti promet na številnih letališčih, cestah in nekaterih železniških progah. Turška vlada je poslala na ogrožena področja pomoč v hrani in opremi. Tako hudo neurje v tem letnem času ne pomnijo niti najstarejši prebivalci prizadetih krajev.
IZ ZADNJEGA PAVLIHE
- Nič na bo z bolniško! Donos sto jo dobilo tovoril Janez, ki je šel z avtom na servis, in tovarišica Pepca za pot v Trst!
ZA NOVO NASELJE - SGP Zidar iz Kočevja opravlja te dni še zadnja večja dela pri dokončni ureditvi novega stanovanjskega naselja za Gozdarskim domom v Ribnici. Na posnetku vidimo delavce pri napeljavi kanalizacije iz čistilnih naprav v novo naselje. (Foto: Budja)
VAJA V NOVOLESU - Splošni ljudski odpor je eden od osnovnih stebrov naše obrambe. Tudi v Novolesu v STRAŽI so z nedeljsko vajo dokazali, da so dobro pripravljeni. Takoj po alarmnem znaku so bile ekipe za reševanje in štabi na svojih mestih. Na sliki: sanitetna ekipa nudi pomoč.
SREČA V NESREČI — Zaradi poledice sta se 11. decembra v bližini Hrasta v Beli krajini oplazila avtobusa IMV, tako da je eden zdrsnil globoko pod cesto. Nihče izmed 19 potnikov se ni težje poškodoval. Na sliki: dvigalo postavlja avtobus spet na cesto. (Foto: Janez Pavlin)
PRIPRAVE ZA PROIZVODNJO - VhaliNovo-
lesovega obrata v Rosalnicah pri Metliki si prizadevajo, da bi proizvodnja sanitarne opreme in akrilnih gradbenih elementov čim prej stekla. Ko se bo delo začelo, bo zaposlenih okoli sto ljudi, predvsem moških. (Foto: A. Bartelj)
UKINJENA PREPOVED PRODAJE AVTOMOBILOV FIAT 126—P
Od torka naprej lahko z dovoljenjem inšpekcije novomeška Novotehna spet prodaja avtomobile Fiat 126
-	P, ker so zanje zagotovljeni rezervni deli. Kot smo poročali prejšnji teden, je medobčinska tržna inšpekcija prepovedala prodajo in s tem zaščitila kupce, ker je bilo vse, kar je imela Novotehna izmed rezervnih delov: eno samo tesnilo za pokrov motorja.
Štipendije, ki so in niso
Sejmišča
NOVO MESTO:	ponedeljkov
sejem je bil kljub mrazu še kar dobro obiskan. Naprodaj je bilo 412 prašičev, od tega 31 starih nad tri mesece. Lastnika je menjalo 234 živali; pujski so bili po 600 do 820 din, nad tri mesece stari prašiči pa 830 do 1.050 din.
BREŽICE: zaradi snega je bil sobotni sejem manj živahen kot običajno. Kljub temu so rejci pripeljali 414 pujskov in 23 nad tri mesece starih prašičev. Prodali so jih skupno 271; pujski so veljali do 35 din, starejši prašiči pa do 25 din kilogram žive teže.
Zavod za zaposlovanje v Celju je v četrtek povabil novinarje na razgovor o možnostih za izplačevanje štipendij. Zavod je namreč pred časom prevzel od odborov iz občin (v Posavju dela za občini Brežice in Sevnica) administrativno-finančne posle pri izplačevanju štipendij iz združenih sredstev. Letos še niso nakazali niti ene štipendije novim štipendistom. Delavci službe, ki so v najneposrednejšem stiku s štipendisti, so seveda dostikrat tarča žolčnih očitkov.
Nanje naslovljeni očitki niso upravičeni Ob prvotno določenih cenzusih se je tudi na območju tega zavoda prijavilo mnogo štipendistov (v Brežicah 230 novih, Sevnici pa 145). Ker občine ne zberejo dovolj denarja, morajo čakati na republiško prelivanje. Tu pa so odlašali z rešitvijo vse do 25. novembra, ko je zasedala skupna komisija podpisnic, sklepi pa so bili zavodom za zaposlovanje sporočeni šele 8. decembra. Gre za omejitve, nižji cenzusi bodo očitno „pometli“ s tretjino štipendistov, kar naj bi omgočilo ostalim rednejše prejemanje. Sedaj, ko je prišel težko pričakovani sklep, služba nemudoma ukrepa. Vsem štipendistom so že poslali obvestila o novih cenzusih in omejitvah. Samo preverjanje in preračunavanje bo vzelo še nekaj časa, tako da sedaj še ne morejo povedati, kdaj bodo novi štipendisti prejeli štipendije.
Zavod za zaposlovanje se je resno
Kmetijski nasveti
Domača čistila za cviček
Potarnal je kmet, da se mu letos cviček neče učistiti, in bil presenečen, da kmetijska stroka še vedno priporoča domača čistila, taka, kot jih je uporabljal že njegov oče, če ne tudi ded. Ker je verjetno takih nezaupnežev še več, povzemamo iz dvoje desetletij stare knjige Jožeta Likaija poglavje o čiščenju cvička, primerno za sedanji čas, ko se dokončno umiija mlado vino in se vinogradnik že pripravlja na prvo pretakanje.
Da se po končanem vrenju vino noče učistiti, so vzrok različne motnje, najpogosteje razne neraztopne snovi, čreslovina, beljakovina, kvasnice. Te je treba spraviti iz vina. Če se vino noče samo zbistriti, mu je treba k temu pomagati s čistili, kot so jajčni beljak, klej, želatina, mleko, tanin, eponit in še nekatera druga. Sodobneje se seveda vino očisti s pomočjo filtrov ali posebnih kemičnih snovi, vendar tudi domača čistila zagotovijo uspeh.
Za čiščenje cvička pisec knjige priporoča samo jajčni beljak in želatino, v hujšem primeru pa eponit. Beljak in želatino zlasti zato, ker cvičku ne vzameta dosti barve, torej ga ohranjata tudi v tem pogledu pristnega.
Beljak je nasploh odlično čistilo. Uporabna so le sveža jajca, eno na en hektoliter vina ali kvečjemu dve, če je motnost močnejša. Beljak je treba skrbno ločiti od rumenjaka, ga stepsti, doliti nekaj litrov vina, vse skupaj temeljito stepsti z metlico, da se speni, in vse skupaj vliti v sod ter vino premešati. Beljakovina se v vinu strdi in potegne na dno posode snovi, ki povzročajo motnost.
Poseben postopek zahteva želatina (kostni klej), ki pa kmetu običajno ni tako pri roki kot jajčni beljak. Vino pa je mogoče zbistriti tudi z mlekom (pol litra mleka na hektoliter vina), vendar vzame cvičku preveč barve, zato ni posebno priporočljivo. Pač pa mleko odvzame vinu tuje vonje. Eponit - rastlinsko oglje v prahu - razbarva cviček še bolj in sc kot čistilo uporablja le v težkih primerih kalnosti. Po vsakem čistilu je treba vino v treh ali štirih tednih pretočiti.
Inž. M. L.
lotil naloge, seveda pa on ni tisti, ki bi lahko delil štipendije. O tem odločajo komisije v občinah, predvsem pa - denar. A ŽELEZNIK
Voda se bistri
Po številnih predlogih in pobudah IS občin Ribnica in Kočevje sta obe občinski skupščini sprejeli soglasje o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za vodno oskrbo za obe občini S podpisom samoupravnega sporazuma v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah pa je bil stor-
I
*
i
Ključ, ki marsikaj odpre
jen še zadnji korak k ustanovitvi skupščine te skupnosti in njenih organov, ki je nastala na temeljih zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena.
Nova skupnost za vodno oskrbo je potemtakem sad dosedanjega uspešnega sodelovanja obeh občin na tem področju, obenem pa zagotavlja, da se bo s skupnimi napori in vlaganji v objekte vodne oskrbe uspešno rešil problem vodne oskrbe prebivalstva, kot tudi gospodarskih dejavnosti, ki so na ta način (vsaj nekatere) dobile neslutene možnosti za boljši in hitrejši razvoj.
Seveda se temu ob bok postavlja vprašanje (ne)zadostnih sredstev za opravljanje tako obsežne dejavnosti. Denar, ki ga ima skupnost na voljo, bo zadostoval le za izvedbo najnujnejših del, ostala sredstva pa bo potrebno zbrati z združevanjem in najemanjem dolgoročnih kreditov. Ob tem pa ne bi smela stati ob strani območna vodna skupnost, zlasti ker gre nemalokrat za reševanje med-
občinske vodne problematike.
Posebno poglavje pa pomeni vodna oskrba nerazvitih območij, ki so „določene“ z odlokom ZIS SRS. Za te predele je obvezna soudeležba Zveze vodnih skupnosti Slovenije, območne vodne skupnosti in seveda na novo ustanovljene skupnosti za vodno oskrbo občin Ribnice in Kočevje, ki naj s skupnim namenskim združevanjem sredstev zagotovijo pogoje za odpravo posledic, ki jih pušča slaba preskrba z vodo. b. B.
Dražje po evropsko
Življenjski stroški (to so stroški življenja statistične štiričlanske jugoslovanske družine) se bodo letos skupno povečali za 10 do 10,5 odstotka. Tako napoveduje zvezni izvršni svet, upoštevaje tričetrtletne podatke in predvideno rast cen do konca tega meseca.
Zavrta inflacija je letos nasploh ugodno vplivala na gibanje življenjskih stroškov. V devetih mesecih so se stroški za nakup blaga povečali le za 3,8 odstotka, stroški za storitve pa za 7,8 odstotkov. To je mnogo manj kot leto poprej, ko se je življenje podražilo za približno 15 odstotkov. V primerjavi z lanskim decembrom je bila hrana po izračunih statističnega zavoda za 2,6 odst dražja, obleka in obutev za 5,2 odst dražja, stanarina in voda idr. za 10,3, ogrevanje in razsvetljava za 13,3, pohištvo za 4,8, kultura in razvedrilo za 4,3 odst itd.
Iz navedenih številk je tudi očitno, da je k doseženi ustalitvi cen in s tem k splošni stabilizaciji gospodarstva spet precej prispevalo kmetijstvo, saj se je vse drugo podražilo bolj kot hrana.
V	izčrpni analizi cen, ki jo je pripravil zvezni izvršni svet, je še rečeno, da smo se tudi po rasti življenjskih stroškov približali oz. izenačili z drugimi evropskimi deželami Bravo. V načrtu je tudi, da bo prihodnje leto prav tako, vendar bo to težko uresničljivo, če vemo, da pritisk za povišanje cen vneto narašča.	m. l.
»
— Osebni dohodki so taki — zdaj pa glejte, da jih boste upravičili: z izobrazbo, s službenimi leti, s položajem ... no, če ne gre drugače, pa magari z delom!
(Karikatura: Marjan Bregar)
Občanov vodnik 3 K v prodaji
Samoupravljavski občanov vodnik 3 K: „Kaj? Kdo? Kje? v novomeški občini 1977“ je. izšel; v torek dopoldne smo ga začeli razvažati v delovne organizacije in drugim naročnikom. Danes ali jutri ga bodo dobili vsi, ki so ga naročili v prednaročilu, ostalim, ki se zanj zanimajo, pa sporočamo:
občanov vodnik „Kaj? Kdo? Kje? v novomeški občini 1977“ lahko kupite v knjigami MLADINSKE KNJIGE v Novem mestu in v kioskih DELA v novomeški občini: knjiga stane 25 dinarjev.
Knjigo pa lahko vsak tudi naroči, če pošlje na ČZP Dolenjski list z denarno nakaznico ali na tekoči račun podjetja 27 dinarjev (25 din za knjigo, 2 din za odpremne stroške); knjigo bo dobil talioj po pošti na svoj
domači naslov. Če boste poslali denar na tekoči račun, upoštevajte našo številko: ČZP DOLENJSKI LIST NOVO MESTO, štev.	računa
52100-601-10558. Pod „namen nakazila" pripišite samo: za 3 K.
Knjigo lahko kupite tudi pri blagajni naše uprave v Novem mestu, Glavni Ug 3 (vhod iz Dilančeve ulice - tam, kjer Novomeščani plačujejo naročnino za list). Razveselite z njo tudi prijatelje, sorodnike in znance -Dolenjce, ki živijo v drugih občinah ali republikah po vsej državi, hvaležni vam bodo za bogastvo podatkov in novo podobo znanih krajev iz novomeške občine!
ČZP DOLENJSKI LIST
MICHELUS MARINO
IMPORT EXPORT GORICA, UL. DON BOSCO 104 - tel. 819-41
Nudi po najkonkurenčnejših cenah:
— motorne žage JOBU,
— molzne stroje,
— stroje za obračanje in nakladanje sena ter še druge velike in male kmetijske stroje.
Prodajamo tudi rabljene traktorje po zelo ugodnih cenah in s 6-mesečno garancijo.
NOVOLETNE JELKE
NOVOLETNE JELKE BOSTE NA NOVOMEŠKI TR2NICI!
LAHKO DOBILI
Gozdno gospodarstvo Novo mesto bo tudi letos založilo novomeško tržnico z novoletnimi jelkami. Prodajati jih začne dne 20. decembra 1976. S to prodajo želi preprečiti tatvine in neorganizirano sečnjo drevesc v gozuu.
Občane opozarjamo na zakon o gozdovih in odlok o prevozu in prodaji novoletnih jelk, ki natančno določata, kdo lahko seka in prevaža novoletne jelke. Samo gozdno gospodarstvo je pooblaščeno, da dovoljuje posek in promet z novoletnimi jelkami. Predpisane so tudi kazni za prekrške, in sicer za tistega, ki protipravno seka novoletne jelke (10.000,00 din), in za tistega, ki prevaža ali prodaja novoletne jelke brez ustrezne dokumentacije (5.000,00 din).
POPRAVEK!
V	zvezi z oglasom, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu 11. novembra na 14. strani, objavljamo na željo naročnika „OBRTNA ZADRUGA KRŠKO" naslednji popravek:
Namesto: „ Razpis velja do zasedbe delovnega mesta" bi moralo biti: „ Rok prijave je 15 dni po objavi".
ODLIKOVANJA 27 OBČANOM
Predsednik črnomaljske občine inž. Martin Janžekovič je v četrtek, 25. novembra, sedemindvajsetim občanom podelil odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik Tito. Odlikovanja so prejeli: Franc Košir, Janez Zunič, Janez Vitko-vič, Jože Švajger, Katarina Šenica, Ivan Zunič, Rade Vrlinič, Martin Janžekovič, Franc Stajdohar, Jože Grahek, Pankracij Zupanc, Marko Barič, Stane Rožmarin (vsi iz Črnomlja), Žan Škrinjar iz Črešnjevca, Franc Kapš s Starihovega vrha, Matija Beršič iz Štrekljevca, Jože Kobetič iz Drage pri Sinjem vrhu, Slava Bremec iz Petrove vasi, Alojzija Režek iz Deskove vasi, Zorka Požek iz Pobrežja, Jože Škof iz Črmošnjic, Anton Hutar iz Rožnega dola, Anton Vraničar iz Semiča, Peter Dragi-čevič iz Miličev, Bogomir Mihelič iz Vinice, Niko Mikunovič iz Marindola ter Jakob Derganc iz Malin.
Različne ovire zaradi vremena
Krka in Kolpa silili čez bregove, sneg pa je povzročal občasne zastoje
Za Posočje in Kozjansko
Do konca novembra zbrali že 210 milijonov dinarjev
Na podlagi posebnega rapubli-škega zakona, ki ga je sprejela v maju letos skupščina SRS, so bila do .konca novembra zbrana sredstva za odpravo posledic potresov v Posočju in na Kozjanskem v skupni višini 210,712.565,65 din. Ta sredstva so bila razdeljena prizadetim občinam kot pomoč pri odpravljanju posledic potresa sproti, kakor so dotekala, tako da so doslej prejele občine naslednje zneske:
Šmarje	pri	Jelšah
63 213.769,70 din = 30%
Šentjur	pri	Celju
21,071.256,60 din = 10%
Tolmin 101,142.031,50 din = 48%
Nova Gorica 25,285.507,85 din = 12%
S tako dodeljenimi sredstvi upravljajo koordinacijski odbori v občinah v skladu s sprejetimi sanacijskimi programi, lci so jih že sprejele občinske skupščine (Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju), oz. jih še bodo (Tolmin, Nova Gorica). Ker je dinamika dotoka sredstev drugačna od porabe sredstev glede na gradbeno sezono, pomagajo koordinacijskim odborom s krediti poslovne banke.
Gornje poročilo ne zajema sredstev, ki so jih delovni ljudje in občani zbrali prostovoljno pri Rdečem križu Slovenije ali na posebnih računih v Novi Gorici oz. Tolminu, ker s temi sredstvi ne upravlja podpisani odbor.
Ljubljana, 3. decembra 1976 ODBOR PODPISNIKOV DRUŽBENEGA DOGOVORA
Zadnji teden smo imeli na Dolenjskem izredno veliko padavin. Tako je 7. decembra ves dan lilo, zvečer pa se je ulila še hujša ploha. Krka je prestopila bregove v gornjem in spodnjem delu toka, o čemer poročamo več na zadnji strani. Pri Soteski se je čez cesto zlival hudournik, pri Občicah je čez cesto tekel potok. Voda je preplavila cesto od Podturna do Črmošnjic kar na več krajih in poškodovala tudi vozišče.
Magistralna cesta med Otočcem in Trebnjim je bila na več krajih povsem gladka, zato so morali cestarji posredovati. Pri Dobravi na šentjernejskem koncu pa se je Krka prav tako zlila na cesto. Zaradi poplav so imeli poškodovano cestišče tudi v' Krtini pri Trebnjem. Vode
sicer niso bile visoke, so pa ovirale promet.
8. decembra zvečer in ponoči pa je dolenjsko območje prekrila nenavadno gosta megla. Na magistrali vidljivost ni znašala več kot 20 metrov. Šele proti jutru je promet potekal
brez ovir, vendar ne za dolgo. Snežno ploho smo dočakali v petek, 10. decembra, ob 14. uri. Snežilo je zelo na gosto ravno takrat, ko so se ljudje vozili iz služb. Ker se je sneg zelo hitro prijemal cestišča, so bili manjši prometni zastoji na več krajih, vendar so ceste kmalu plužili.
JUTRI LITERARNI VEČER
Člani aktiva mladih komunistov pri Centru srednjih šol iz Črnomlja bodo jutri pripravili v prostorih črnomaljske gimnazije literarni večer, na katerem bodo prebrali dela vseh generacij črnomaljske gimnazije. Glede na to, da se obeta dober večer poezije, organizatorji vabijo vse, ki so jim pri srcu lepe pesmi '
INFORMATORJI PRIPRAVILI SESTANEK
Minulo soboto so imeli člani Centra za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Črnomelj z vrstniki iz osnovne organizacije v krajevni skupnosti in dragatuške osnovne šole sejo, na kateri so se pogovarjali o mladinskih težavah, delu osnovnih organizacij in načrtih. Mladi novinarji so se z „gosti“ dogovorili, da bodo prihodnjo številko glasila občinske konference ZSMS posvetili obema osnovnima organizacijama.
TR2ACAN PREDAVAL
V	KOČEVJU
Minulo soboto je v Kočevju predaval o sedanjem političnem' trenutku Italije Stojan Spetič, občinski svetovalec v Trstu in član vodstva tržaške avtonomne federacije KPI. Po predavanju je Stojan Spetič, ki je novinar Primorskega dnevnika, odgovarjal še na vprašanja poslušalcev.
POŠKODOVANI MOST - Narasla Krka in njeni pritoki so močno poškodovali tudi most v Potoku na regionalni cesti Novo mesto-Dolenjske Toplice. Zaradi zoženega dela mostu je do popravila mogoč promet samo z vozili, katerih širina ne presega dveh metrov. (Foto: Janez Pavlin)
Več novoletnih srečanj
Koordinacijski odbor za vprašanja zdomcev pri MS SZDL razpravljal o oblikah sodelovanja z zdomci
Zadnji četrtek se je v Novem mestu na prvem sestanku zbral koordinacijski odbor za vprašanja delavcev na začasnem delu v tujini, ki ga je ustanovil medobčinski svet SZDL za Dolenjsko.
Delegati občinskih odborov za apdslenih
vprašanja delavcev, zapc&lenih v tujini, iz Črnomlja, Novega mesta in Trebnjega ter drugi so ugotovili, da so bili do sedaj „zdomaiji“ za sestanke z odbori dokaj nezainteresirani Verjetno tudi zaradi nedelavnosti občinskih odborov, republiškega koordinacijskega odbora in diplomatskih konzularnih predstavništev, ki so nemalokrat na poslano informacijsko gradivo za zdomce pozabila in ga zainteresiranim posredovala prepozno. S pomočjo novoustanovljenega odbora naj bi zaživeli občinski odbori. Bolj naj bi poma-
100.000 DIN POMOČI POBRATENI OBČINI HERCEGNOVI
Izvršni svet občinske skupščine Novo mesto je v torek sklenil poslati pobrateni občini Hercegnovi 100.000 dinarjev denarne pomoči. Kot je znano, je Hercegnovi prizadela huda naravna nesreča, ko se je utrgalo pobočje hriba, na katerem je naselje, zaradi česar je nastala več desetmilijonska škoda. Izvršni svet je tudi sklenil pozvati delovne organizacije v občini, naj pomagajo Hercegno-vemu.
Vrsta prireditev za dan JLA
22. december, dan, ki ga pripadniki enot JLA po vsej državi letos zaradi številnih jubilejev slavijo še toliko bolj svečano, se bliža z naglimi koraki. Vojaki garnizije v Cerkljah bodo praznik proslavili v seštevanju vseh delovnih zmag, ki so jih dosegli letos.
Sklepne prireditve bodo neposredno pred dnevom JLA, pripravili pa jih bodo po vseh občinah, šolah in garnizijah. V okviru le-teh bodo tudi predavanja o dnevu JLA, zaključna akademija pa bo 21. decembra v domu JLA v Brežicah. Na njej bodo med številnimi nastopajočimi sodelovali tudi priznani umetniki iz Beograda. Naslednji dan bodo pripadniki garnizije na prireditvi, na katero bodo povabili tudi člane družin padlih borcev, rezervne vojaške starešine in predstavnike družbenopolitičnih organizacij, podelili priznanja, odlikovanja, nagrade in pohvale vsem, ki so s svojim delom v enotah JLA dosegli vidne rezultate.
VINKO ŠEBREK
gali pri odpravljanju „administracij-skih“ ovir.
Ko so se delegati pogovarjali o „novoletnih“ srečanjih so menili, da bi jih morali čimveč pripraviti po krajevnih skupnostih, obenem pa so poudarili, da bi morali organizirati podobna srečanja vse leto. Ne bi smeli pozabiti na stike z zdomar-skimi društvi, klubi, športnimi organizacijami, poskrbeti bi morali za skupno letovanje „zdomarskih“ in domačih otrok, razviti dopisovanje med šolarji in podobno.
V	SKLADU JE 25.755 DINARJEV
V	sklad za drage medicinske inštrumente pri občinskem odboru Rdečega križa v Novem mestu so prispevali:
Marica Trelc, upokojenka z Mestnih njiv, N. m. - 1.000 din Ema Penca, Ragovska c., Novo mesto - 30 din
Franc Vidic, župnik iz Šmihela -100 din
Občinski odbor Rdečega križa, Krško - 1.000 din Gimnazija Novo mesto - 1.215 din
Sodišče združenega dela Novo mesto - 500 din Josip Veber, upokojenec, Pred-grad ob Kolpi — 500 din Prostovoljni prispevki članov RK iz ulic: Milana Majcna, Slan-čeve ul., like Vaštetove in Maistrove ulice v Novem mestu: 1.300 din
Tilka Sašek, Jerebova uL, Novo mesto — 500 din Sindikat skupnih služb v tovarni perila LABOD Novo mesto, namesto izleta za 8. marec -6.210 din
Od 7. oktobra do 3. decembra 1976 se je v sklad nateklo 25.755 dinarjev. - Občinski odbor Rdečega križa vabi organe samoupravljanja, sindikalne organizacije in vodstva vseh delovnih in družbenih organizacij, da se spomnijo sklada zlasti zdaj, ko se v kolektivih odločajo za razne oblike novoletnih čestitk. Ne pozabimo: tudi v pokrajinski bolnišnici je za vsakogar med nami pripravljena pomoč, če je bomo kdaj potrebni! Njenim delavcem in sebi lahko učinkovito pomagamo, če bo opremljena s sodobnimi medicinskimi aparati, z napravami in drugimi pripomočki
OBČINSKI ODBOR
RDEČEGA KRIŽA
aasaasas^ai
a 10EM04Eršni!a5E
WM8EEBm3H&m
fflSitillisMS
»minama
SKiilla
Nagradna križanka
i	mm	mm	i—**>«>■»
K0SO0S0
PAR-
HsamaailEi«
Pravilno izpolnjena nagradna križanka
Prva nagrada v Brestanico
Do roka, to je do vključno srede, 8. decembra, smo prejeli 462 rešitev praznične nagradne križanke. Križanka je bila soraz-meroma lahka, saj pri pregledu nismo odkrili značilnih težjih mest, ki bi rešiteljem povzročale preglavice. Žreb je naklonil razpisanih pet nagrad naslednjim reševalcem:
1.	nagrada 500 din: Marija Zalokar, 68280 Brestanica 102;
mmm&r
Edvard Kardelj:
Vsak svoj del odgovornosti
Toda osebna odgovornost kot načelo je enako pomembna in enako važna še danes, seveda — vzeta in pojmovana v današnjih razmerah in družbenih odnosih. Pri nas obstoji zdaj dokaj izrazita tendenca, da se posameznik skriva za kolektivno odgovornost, za samoupravne organe, komiteje, posvetovanja, za razne resolucije itd. Marsikdaj mislijo, da se odgovornost nanaša na koga drugega, namesto da bi vsakdo nosil svoj del odgovornosti za tisto, kar dela ali kar bi lahko naredil, a ni. Zdaj imamo celo tip funkcionarjev, ki mislijo, da je dovolj, da druge učijo kozjih molitvic, sami pa niso dolžni sodelovati v praktični akciji.
(Iz intervjuja člana predsedstva SFRJ in CK ZKJ beograjski „Borbi“)
Stane Dolanc:
Delavca k znanosti, znanost k delavcu
Če bi našega delavca za strojem umetno ločili od družbe, v kateri poteka to delo, in če bi zanemarili pridobitve ter razvojne intencije te družbe — potem bi lahko rekli, da je tudi pri nas delavčevo delo šele v začetni fazi razvoja, v kateri delo samo določa tudi svojo znanstveno komponento. Ko govorim o začetni fazi. mislim predvsem na to, da se z družbenim sistemom in ustavo zagotovljen in določen družbeni položaj delavca v konkretni praksi lahko šele postopno uresniči in v polni meri uveljavi. To velja za delavčevo obvladovanje znanstvene komponente, posebno pa še za njegovo aktivno vključevanje v proces znanstvenega in kulturnega ustvarjanja. Ravno zaradi tega ima pri nas pretežni vpliv in pretežno ustvarjalno vlogo v tem procesu še vedno en sam sloj delovnih ljudi, to je - inteligenca. Bistvena postavka za razvoj socialističnega samoupravljanja pa je spodbujanje procesa, ki bi delavca imeperativno usmerjal k znanosti, znanost pa k delavcu. In to ne samo v tem smislu, da je že ideja samoupravljanja sama sad revolucionarne prakse in marksističnega znanstveno-teoretičnega razmišljanja in da že resnično sodelovanje v samoupravljanju zahteva nenehno obvladovanje vse raznovrstnejših in vse globljih spoznanj.
(Sekretar IK predsedstva CK ZKJ ob 15-letnici fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v
Ljubljani)
Mitja Ribičič:
Videl je delj od sodobnikov...
Ivan Cankar je umrl 11. decembra 1918, umrl dvainštiridesetleten, ko sta mu grenili poslednje dni življenja in umetniškega ustvarjanja bolezen in črna slutnja, da so že ob rojstvu jugoslovanske države opeharili njegov narod za lastno državnost, zedinjenje in ljudsko demokracijo. Umrl je kot tujec takratni uradni domovini, in vendar je v vsem pomembnem in velikem, kar se je po njegovi smrti dogajalo, ostal navzoč s svojim življenjskim delom, svojo besedo, dramami, satiro, s svojimi predavanji v Trstu in Zagorju, prisoten zato, ker je videl in verjel v silnice, ki jim pripada prihodnost, ker je bil na strani razreda, ki se je prebujal v nižavah, ko se je dramila pomlad v viharju in povodnji. Videl je delj od svojih sodobnikov, tudi delj od takratnih naprednih ljudi in socialistične stranke, ki ji je pripadal. Zato so dogodki tudi pol stoletja po njegovi smrti potrjevali smisel njegovih besed, zapisanih v življenju.
(Iz govora predsednika RK SZDL na sklepni prireditvi Cankarjevega leta v Zagorju)
2. nagrada 400 din: Vinko Kos, Žlebič 31, 61310 Ribnica;
3. nagrada 300 din: Jana Remškar, Pod smreko 4, 68340 Črnomelj;
4. nagrada 200 din: Jakob Perpar, Malenška vas 18, 68216 Mirna peč, in
5. nagrada 100 din: Janez Novak, Kristanova 26, 68000 Novo mesto
Nagrajencem čestitamo!
PLESI S SLONOKOŠČENE OBALE - V četrtek, 23. decembra ob 19. uri, se bo v novomeški športni dvorani predstavila skupina afriških umetnikov nacionalnega baleta Slonokoščene obale. Na programu so plesi in prikaz folklornih oblačil plemen te afriške države. Izjemno zanimivi folklorni dogodek bo zaključil vrsto letošnjih prireditev v novomeški športni hali, vstopnice zanj pa bodo v predprodaji v vseh večjih novomeških podjetjih, pri Kompasu in v športni dvorani.
To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!
pot, na kateri bomo morali vedno utrjevati bratstvo in enotnost, skovano v najtežjih dneh naših narodov. Menim, da imamo pri čuvanju bratstva in enotnosti veliko vlogo vojaki."
Miroslav Knježevič: „Petintri-deset let raste in se razvija ta naša Jugoslovanska ljudska armada. Zdi se mi, da je modna kot granit, enotna in da vedno ve, zakaj obstaja. Vsi mladi ljudje v
sivozelenih uniformah smo veseli, ker lahko stojimo na naših mejah in čuvamo, da se ne bi ponovila težka leta. To smo dolžni svoji domovini, delovnim ljudem in partiji s Titom na čelu, to smo dolžni 22. decembru."
Ismet Taraniš: ..Živimo v svobodi, v času, ko lahko gremo kamorkoli. Praznika se veselim.
obenem pa se spominjam zgodovinskih dogodkov. Mislim, da jih nikoli ne bomo pozabili. Niti naši otroci niti njihovi ne.“
JORDAN PACKOV
Radi bi asfalt Ob večeru dolenjske besede
Z vseh koncev Podgorja se sleherni dan vozi na delo preko 500 delavcev po cesti Gabrje-Ratež. Prav ta odsek pa je v izredno slabem stanju. Po tej cesti se med vožnjo delavcem ..obračajo želodci", kar je še posebno neprijetno za ljudi, ki celih osem ur ustvarjajo dohodek sebi in družbi.
Tudi delovni ljudje iz Podgoija pomagajo razvijati našo družbo. Novo mesto vse bolj dobiva resnično podobo upravne, politične in kulturne dolenjske metropole, k čemur so nedvomno pripomogle tudi množice delavcev iz Podgoija.
V	njihovih vaseh ni kanalizacije, stanovanjskih sosesk, povečini tudi ne stalnih kulturnih in družabnih zbirališč. Vse to kanijo v prihodnje še zgraditi. Trenutno pa jih najbolj žuli slaba cesta.
Velika akcija zbiranja posojil za ceste je končana. Brusniški, gabrski in drugi podgorski delavci gledajo z velikim upanjem na to akcijo. Družbenemu klicu so se dostojno odzvali, zato zdaj pričakujejo, da se jih bodo spomnili in položili 6 kilometrov asfaltne prevleke na cesto od Gabrja do Ratcža.
IVO KULJAJ
Ob tednu Komunista: dolenjski pesniki gostje Dijaškega doma Majde Šilc v Novem mestu
Dvojno jubilejno leto - Cankarjevo in Kettejevo - v Novem mestu ni bilo neobeleženo. Med najbolj vnetimi častilci Cankarjeve in Kettejeve umetniške besede in misli je bila prav gotovo mladina Dijaškega doma Majde Šilc.
Temu jubileju namenjena in tednu Komunista posvečena je bila tudi domska prireditev 9. decembra, na kateri so dijaki iz dramsko-reci-tacijskega krožka brali po nekaj . pesmi Vladimira Bajca, Ivana Zorana, Lada Smrekaija, Jožeta Dularja, Ivana Perhaja in Janeza Kolenca v navzočnosti avtorjev.
Ko sem ta večer opazoval več kot 300 zbranih domskih dijakov in nad 30 domskih delavcev, ki so se udeležili praznika dolenjske besede, ter ob tem mlade novinarje, kako vneto so gostom zastavljali vprašanja itd., sem se nenadoma spomnil nekaterih drobtinic izpred 58 let, ko so v Ljubljani pokopali Ivana Cankaija.
Bilo je tistega decembrskega dne, ko so nam učencem pripovedovali,
da je preminil naš veliki pisatelj. Kajpada nismo vedeli drugega, kot da je preminil slaven mož, saj njegovih del nismo mogli razumeti. Premladi smo bili, vendar se nam je kdaj pa kdaj nasmehnila sreča, da smo ga ugledali pod Rožnikom, kako piše . .. Povprašal nas je, kaj tako buljimo vanj, potem pa pripomnil, da je prav on „tisti ubogi Cankar, ki ga Slovenci še ne poznajo". Čeprav so se prvaki ob njegovem pokopu ustili, kaj smo s Can-kaijem izgubili, smo se zavedeli tega šele, ko smo gledali njegove igre v ljubljanski Drami dosti kasneje.
Danes mi je toplo pri srcu ob spoznanju, da mladina spoštuje Cankaija in druge velikane slovenske besede in misli ter se ob njih uči. Prav tako, da je pozorna tudi za dogajanja v današnjem času, za sodobno umetniško besedo, ki nastaja na Dolenjskem.
MARJAN TRATAR
Letalci pred velikimi nalogami
Zadnji teden v novembru se je v Novem mestu sestala redna volilna konferenca Dolenjskega letalskega centra. Delegati iz belokranjskega, brežiškega, mirenskega in novomeškega letalskega kluba so najprej poslušali poročilo dosedanjega predsednika DLC Zdenka Hlavatyja, potem pa razpravljali o srednjeročnem programu razvoja DLC in o novih pravilih DLC, ki so jih tudi sprejeli. Konferenca je potrdila delegate klubov za novi izvršni odbor centra, za predsednika pa je izvolila Avgusta Avbarja.
Ko so razpravljalci obravnavali delo centra v preteklem mandatnem obdobju in se hkrati spomnili skromnih razmer, v kakršnih so novomeški ljubitelji letalstva poskušali nadaljevati letalsko tradicijo predvojnega kluba, so lahko ugotovili, da je bilo veliko narejenega: izšolanih je bilo več sto jadralnih in več deset motornih pilotov, uveljavljeno je bilo padalstvo, ki sicer na Dolenjskem ni imelo predhodnikov, zlasti pa so se izkazali novomeški in v zadnjem času tudi mirenski modelarji. Vzgojni, izobraževalni, tehnični, športni in poslovni uspehi ter zasluge te domače letalske organiza-
*
\ Ogorčeni zaradi odnosa SAP ;
I
i
m'*
Delegacija krajevne skupnosti Kočevje za zbor KS občinske skupščine je ponovno izrazila ogorčenje zaradi odnosa SAP do Kočevske in sploh Zahodne Dolenjske ter zahtevala odgovore na vprašanja, kijih zastavlja že dolgo, nekatera že okoli dve leti.
Tako je SAP na progi Lju-bljana-Kočeyje uvedel prestopanje v Velikih Laščah, ob nedeljah je zmanjšal število avtobusov, ob konicah (med 14. in 15. uro) pa proge niso okrepljene, da morajo potniki čakati tudi uro in več, da pridejo na avtobus. Ta odnos zadeva potnike občin Kočevje, Ribnica in Lju-bljana-Vič-Rudnik, zato so, delegatje zahtevali, naj te tri občine zahtevajo ukrepanje v republiški skupščini, če SAP ne namerava tega sam urediti.
Nadalje so opozorili, da je
treba preveriti oziroma proučiti zakonitost dogovora avtobusnih delovnih organizacij o razdelitvi območij, na katerih imajo izključno pravico prevoza. Če je tak dogovor res sprejet, menijo v Kočevju, ni zakonit, saj postavlja potnike nekega območja v popolno odvisnost od določene avtobusne delovne organizacije, ki lahko svoj monopol krepko izkorišča.
Nadalje so zalite vali odgovor, kdaj bo zgrajena nova avtobusna postaja v Kočevju, ki bi morala po pogodbi med SAP in občinsko skupščino Kočevje stati že dve leti. Nove postaje ni, pač pa so zaradi gradnje nove banke podili celo staro postajo in tako čakajo potniki avtobuse na dežju, snegu in mrazu. Posebno hudo je to za šolsko mladino.
J. P.
cije so v naši družbi nedvomno še vedno preskromno vrednoteni.
V	zadnjih nekaj letih so se dolenjski piloti in padalci večkrat uvrstili med najboljše: leta 1972 je bil Novomeščan član državne reprezentance na svetovnem jadralnem prvenstvu, leto nato je naš jadralec dosegel četrto mesto na državnem jadralnem prvenstvu, leta 1974 pa je isti pilot Jaka Šmid kompletiral kot
14.	Jugoslovan v zgodovini tega športa zlato jadralsko značko s tremi diamanti. Padalka Darinka Uhan je bila med najboljšimi na državnem prvenstvu celo v moški konkurenci. Jadralka Cvetka Klanč-nik-Belin je postavila 8 državnih rekordov, letalska šola DLC je bila med desetimi šolami v Sloveniji tretja, modelarska šola pa zasluženo prva med 14 v Sloveniji.
Navzlic organizacijskim in denarnim težavam torej dolenjski letalci športno in strokovno niso prav nič zaostajali za vrstniki iz ostale Slovenije in Jugoslavije. Nedvomno pa je bil tudi v gospodarskem in turističnem pogledu njihov delež pri gradnji potniškega letališča v Zalogu ves čas ustvarjalen in nepogrešljiv.
Tako tudi srednjeročni program razvoja DLC lahko temelji na stvarnih in uresničljivih izhodiščih.
Obsega gradnjo novih prostorov v okviru gradnje objektov za potniško letališče. Predvideni znesek za prvo fazo gradnje za potrebe DLC znaša
7.827.000 dinarjev. V osnovna sredstva bo treba vlagati več, kot je bilo vloženega do zdaj: kupili naj bi 4 jadralna in 4 motorna letala, obnovili vozila za transport po zemlji, dopolnili delavnico, uredili padalski poligon in kupili 12 novih padal za skupno 3,610.000 dinarjev. Za poklicne strokovne delavce so v tem času namenili 2,317.000 dinarjev, za dejavnost - šolanje in šport pa
3.810.000 dinarjev.
Seveda denar za vse te naloge še ni zagotovljen, naša družba pa vendarle ugotavlja, da brez športnega in gospodarskega letalstva naglo zaostajamo za obrambno in poslovno močjo razvijajočih se dežel. Tako so tudi naši letalci prepričani, da bodo deležni razumevanja in podpore, saj je njihova požrtvovalnost zadnja leta, ko so za letenje s prostovoljnim delom sami zaslužili že skoraj tri četrt potrebnega denarja, prepričala tudi najbolj trdovratne pristaše mnenja, da je letalstvo samo draga zabava in nič drugega.
■ m.
Pozdrav iz Zrenjanina
Spoštovani urednik,
oglašam se vam z juga, iz mesta Zrenjanina, kjer se nahajam v domu ostarelih kot kuharica. Sem pristna Dolenjka in zato tudi naročena na naš dragi Dolenjski list, ki ga težko čakam vsak teden. Čudno se mi pa zdi, zakaj ga pogosto dobim šele v torek; ne vem, kje se zadrži tako dolgo.
Ne veste, kako draga mi je vsaka vrstica, ki je zapisana v Dolenjcu! Z vsem srcem sem navezana na našo res lepo Dolenjsko in sem ponosna, da sem doma iz Novega mesta. Ker pa živimo tu skupaj kar štiri Dolenjke, si lahko mislite, da skoraj tekmujemo, katera bo prva prebrala Dolenjca. V preteklem tednu se je ena izmed kolegic odločila, da nas zapusti, in se je pred dnevi res preselila v Kranj. Prosila me je, naj vam pišem, da bi ji zdaj Dolenjski list začeli pošiljati na njen novi naslov, ker ji je res zelo všeč. Zato vas tudi v njenem imenu lepo prosim, da ji ga začnete pošiljat L Zahvalim se Vam hkrati, da nam s svojim listom pripravljate veliko lepih ur, in se vam priporočam, da mi še naprej pošiljate naš Dolenjski. list
Tu vam prilagam še naslov kolegice iz Kranja in lepo prosim za uslugo in za list na njen naslov!
Iskreno vas pozdravlja vaša zvesta bralka in rojakinja
TEREZIJA MEDVED Zrenjanin
ZAHVALA DOLGOLETNEMU SODELAVCU
„Ob tvoji življenjski prelomnici se ti iskreno zahvaljujemo za vse, kar si storil za razvoj našega kolektiva." To so bile besede predstavnika Industrije motornih vozil, ko se je te dni upokojil in poslovil od dolgoletnih delovnih tovarišev eden izmed tvorcev novomeškega giganta - kovač Ilija Kuljaj iz Gabrja. Darilo, ki so ga mu ob tej priložnosti izročili, je eno izmed znamenj prijateljstva, ki se je skovalo v letih nazaj tja do leta 1957, ko so v takratni Motomontaži izdelali prvi kombi znamke DKW. Slavljenec se je ginjen zahvalil za veliko pozornost.
F. J.
Devetinštirideset let godbe
Delavska godba na pihala na Senovem deluje že devetinštirideseto leto. Sestavljamo jo rudarji, ključavničarji, strugarji, tehniki, vozniki, mehaniki ter šolarji, in kadar smo skupaj, predstavljamo veselo in zadovoljno družino.
EDINSTVEN DAN — V nedeljo, 12. decembra, smo počastili dan starostnikov tudi v krajevni skupnosti Mali Slatnik Stari ljudje so bili srečni, ker smo se spomnili nanje. (Foto: krožek OŠ Katja Rupe na)
Sli smo skozi vojno, v prvih letih svobode pa pomagali obnavljati razrušeno domovino tudi z „notami“. Godbeniki so delali v mnogih udarniških akcijah in že takrat so nam odgovorni obljubljali, kako bomo nekoč dobili prostor, kjer se bomo lahko zbirali in vadili. Še danes smo v majhni, za trideset godbenikov neprimerni sobi.
Pred dvema letoma smo izgubili kapelnika Maksa Umeka, kljub temu pa se od inštrumentov nismo poslovili. Vadili smo še bolj zagrizeno, kajti to smo bili dolžni našemu Maksu. Danes delamo pod vodstvom kapelnika Janeza Ceglarja. Z njim smo zadovoljni, zakaj profesor glasbe je dober strokovnjak in posredoval nam je že veliko svojega znanja.
Naša delavska godba je na voljo vsem. Kjer bi nas radi slišali, tja pridemo. Ne zaustavijo nas niti dež, mraz ali sneg, godbeniki pa smo zadovoljni, če nas delavci radi poslušajo. Zdi pa se nam, da smo navkljub naši pripravljenosti, da nastopimo, kjer nas povabijo, nekoliko zapostavljeni. To dokazuje že dolgoletna neizpolnjena obljuba, da bomo lahko vadili v primernejših prostorih.
1. U. SENOVO
Zamudnikom
ponujamo zadnjo priložnost, da si zagotovijo nadaljnje redno prejemanje Dolenjskega lista na domači naslov: vsi so dobili naše položnice za poravnavo ostanka zapadle naročnine za letošnje drugo polletje. Čisti računi pred koncem leta v resnici pomenijo „dobro prijateljstvo" za obe strani. Slabim oz. nerednim plačnikom bomo dostavo domačega tednika ukinili. Izterjava dolžne naročnine prek odvetnika je precej dražja od navedenega opomina, zato vse zamudnike, ki nam povzročajo stroške in nepotrebno delo, poslednjič pozivamo, naj takoj poravnajo zapadlo naročnino.
UPRAVA LISTA
MLADI DOPISNIK
tJtato(/ruAW
SU/Jas
Solarji v Prokuplju
Od 10. do 12. novembra smo pionirji osnovne šole Kočevje obiskali pobrateno mesto Prokuplje v Srbiji. Lepo so nas sprejeli vsi učenci in učitelji tamkajšnje šole, ki nosi ime po narodnem heroju Nikodiji Stoja-noviču-Tatku. Nato smo nastopili na njihovi proslavi. Po nastopu so nas razdelili med učence in vsak je šel s svojim gostiteljem na dom, kjer so nas lepo postregli
Drugo jutro smo zopet nastopili. Podarili so nam tri knjige in izročili pozdrave za vse učence naše šole. Mi smo jih povabili k nam v Kočevje. Obljubili so, da pridejo. Povabili so nas tudi na osnovno šolo Ratka Pavloviča. Tudi od tam prinašamo prav lepe pozdrave. V spomin smo obema šolama podarili naša dela -grafiki in lesoreza.
Nato so nam razkazali mesto in okolico.
Po kinu, kamor so nas popeljali za razvedrijo, so nas povabili na večerni sprehod po mestu, na korzo. Taki sprehodi so značilni za njihova mesta. Ko pade mrak, se zbero na sprehajališču skoraj vsi prebivalci Sprehajajo se od enega konca mesta do drugega. Med potjo se pogovarjajo, kot bi se že dolgo ne videli.
Zjutraj je bilo grenko slovo. Izmenjali smo si naslove in si obljubili večno prijateljstvo. Pisali si bomo in se tako spominjali na veselo in lepo srečanje.	METKA	ŽAGAR
7. r. OŠ Kočevje
BIOLOŠKI ČASOPIS
Učenci biološkega krožka osnovne šole Bršljin smo v novembru izdali prvo številko biološkega časopisa, ki bo izhajal vsak mesec. 24. novembra smo izvedli žrebanje nagradnih rebusov, objavljenih v tem časopisu. Podelili smo tudi pet nagrad.
Uredniški odbor biološkega časopisa OŠ Bršljin
V	DRAGATUŠU VARČUJEMO
26. novembra smo na osnovni šoli Dragatuš ustanovili pionirsko hranilnico. Na sestanku smo sprejeli pravila o poslovanju hranilnice in izvolili upravni odbor. Za predsednika je bil izvoljen Franc Štajdohar, učenec 8. razreda. Hranilnica posluje vsak petek po končani 5. uri pouka. Člani upravnega odbora so že pravi bančniki. Predstavnici Ljubljanske banke sta jih kaj hitro vpeljali v delo. Kump iz 7. razreda je pokazal velike sposobnosti v bančnem poslovanju . Vlog je že precejšnje število.
Vsi bomo pridno varčevali. Prihranjeni denar pa porabili za nakup šolskih potrebščin v začetku šolskega leta, za šolske ekskurzije in drugo potrebno.
Majda Gorše, 8, razred OŠ komandanta Staneta DRAGATUŠ
R02NI DOL: PRISRČNA PROSLAVA
V	počastitev dneva republike je osnovna šola pripravila kulturni program, predstavili pa so se mladinci in pionirji. Prvi so uprizorili igro „ Lovorov venec", pionirji pa so recitirali, peli in zaplesali belokranjska kola. Ob koncu programa so organizatorji pripravili v Gasilskem domu zabavo. Izvajalci programa so se najbolj razveselili številnega obiska, saj so tako domačini dokazali, da podobnih prireditev močno pogrešajo.
B. K.
Ob 22. decembru
V	novi Jugoslaviji smo priče lepemu življenju v svobodi, življenju, ki ne pozna lakote, mučenja in ubijanja. Živimo v miru, zanj pa se imamo zahvaliti le našim očetom in dedom, ki so se pod vodstvom tovariša Tita znali pravi čas upreti vojaškemu nacističnemu stroju. Kmalu bomo praznovali dan naše armade. Kaj o njem menijo vojaki iz novomeške vojašnice „Milan Majcen"?
Dragiša Vasiljevič: ..Rojstnega dneva naše armade se veselimo vsi mladi ljudje v JLA. Zavedamo se, da je pred nami še dolga
BRE2ICE: VSE BOLJ 2IVAHNO TABORNIŠTVO
Prvo soboto v decembru so pripravili člani odreda „ Matija Gubec" v brežiškem prosvetnem domu letno konferenco, na kateri so poslušali poročila starešine, načelnika, tajnika, blagajnika, gospodarja, poročila družin, čet, vodov in taborovodje zadnjega poletnega tabora ob Kolpi. Po zanimivi razpravi, kjer je sodeloval tudi pjedstavnik brežiškega Planinskega društva in poudaril pomembnost sodelovanja med taborniki in planinci, so podelili priznanja in nagrade najzaslužnejšim članom. Ob koncu so sklenili, da bodo ustanovili odred v samem mestu, kajti do sedaj je bil celoten odred razdrobljen po enotah v Cerkljah, Dobovi, Kapelah, Veliki Dolini in na Bizeljskem. Po izvolitvi odredove uprave in nadzornega odbora so sprejeli še delovni in finančni program za prihodnje leto.	g	q
BREžiCE
PIONIRJI NA LADJI NOVO MESTO - V soboto, 11. decembra, smo pionirji iz novomeških osnovnih šol preživeli nepozabno dopoldne s posadko naše največje trgovske ladje, ki nosi ime po našem mestu. Kapitanu in posadki smo priredili kratek kulturni spored in izročili darila, pomorščaki pa so nam razkazali svojo velikanko. (Foto: Stojan Pelko, fotokrožekOŠ Katja Rupena)
- 16. decembra 1976
DOLENJSKI LIST
1 J .»
*	« 4 i * f' .
. Jr -A *.** X Jr
* S.-* J J
Po prekleti cesti v življenje?
med našo krajevno skupnostjo. Če vzamemo za primer samo prevoz delavcev na delo: nobena od tovarn ne zmore organizirati avtobusa za teh 5 kilometrov, kolikor smo oddaljeni od Metlike. Večina krajanov hodi kar peš na delo, nekaj pa se jih vozi s svojimi avtomobili. To pa je na tako slabi cesti prav pogubno. Zato je ureditev ceste nujnost."
SOSEDSKA ZIDANICA
Jože Nemanič iz Božakovega, kmet: „V Božakovem se lahko pohvalimo s staro vaško skupnostjo. Veliko let čez sto že imamo sosedsko zidanico. Postavili sojo naši stari očetje in še dan današnji veljajo stara pravila: za vsak izposojeni liter vrnemo jeseni poldrugi liter mošta. Iz skupne blagajne plačujemo pogrebne stroške, damo pa denar tudi za potrebe krajevne skupnosti. Po vojni je kazalo, da bo ta stara tradicija zamrla, zdaj pa je lepo zaživela. Ni hiše, ki bi ne bila vključena v vaško skupnost. Zamrle pa so druge stare navade: fantje na vasi nič več ne pojo, tamburaškega zbora ni več. Vsa mladina prejde po službah in ker delajo v več izmenah, imajo prosti čas razdrobljen ter nimajo časa za take dejavnosti. Ljudje ne zmorejo delati v službi, doma na zemlji pa še vaditi v tamburaškem orkestru ali ponoči prepevati."
ELEKTRIKA KOT DA JE NI
Jože Matjašič, vodja menze v Kometu, Rakovec: ,,Naša vas je majhna, vsega skupaj je deset hiš in okoli 54 prebivalcev. To je zadnja slovenska vas: z ene strani mejimo na Hrvaško s Kolpo, z druge pa nas loči potok Kamenica.
Kaže, da bo največja težava, ki je pestila prebivalce naše vasi, obupno slaba elektrika, kmalu opravljena. Denar za obnovo elektrifikacije je že nakazan, tudi nekatera dela so že začeli in obljubljeno nam je, da bo do novega leta tudi pri nas končno zasvetila prava elektrika. Sedaj pa je stanje obupno; kar se tega tiče, smo daleč na najslabšem v občini. Elektrika je tako slaba, da se otroci, ko se zmrači, ne morejo več učiti, ker pri taki luči pač ni moč brati in pisati. Zvečer beremo časopise in knjige z baterijo v roki. Niti pomisliti ni, da bi lahko gledali televizijo, zato so jo vaščani odpovedali. Zjutraj se ne morem obriti z električnim brivnikom.
Dolgo časa smo se morali boriti, da bomo končno dobili pravo elektriko. Jaz sem vodja delegacije za to KS in že tri leta ni skupščinske seje, da ne bi opozaijal na ta problem. Vaščani sami smo zbrali 10.000 dinarjev, vsaka hiša je prispevala tisočaka; s tem smo kupili drogove, sami pa bomo tudi izkopali jame.
Problem je tudi voda. Vodovoda seveda nimamo — to je le naša velika želja. V vasi imamo velik vodnjak, ki je bil zgrajen še v stari Jugoslaviji. Voda se je vanj stekala s streh treh hiš, in odkar je en lastnik hišo podrl, je vode znatno manj. Vodo iz vodnjaka pa nujno potrebujemo za napajanje živine; za kuho, pitje in osebno potrebo jo nosimo iz studenca okoli 200 metrov daleč.
Ob poletni suši in suhi zimi smo v veliki zagati. Pitno vodo že prinesemo, za živino je pa hudo. Občina nam plača cisterno, da nam napolnijo vaški vodnjak.
Otroci iz naše vasi, ki hodijo v šolo v Metliko, morajo do Božakovega peš, od tam pa jih vozijo. Za naše otroke je še posebno hudo pozimi."
Jožica Vukšinič, Božakovo, delavka v Beti: »Poleg rednega dela — sem ši-
vilja — obiskujem še srednjo tehnično šolo tekstilne stroke in upam, da bom tehnica. V Beti delam že peto leto; tja sem odšla takoj po osemletki in najprej končala poklicno šolo. Na delo hodim peš: eno uro tja in eno nazaj. Vstajam ob pol petih zjutraj, pozimi, ko je pot težja, še prej. Štiri hodimo v Beti in dve v Komet, tako da gremo skupaj in nas ni strah. Popoldne pa imam šolo do 19. ure in moram sama domov. Po temi grem, po temi pridem. Radi bi prevoz, saj smo edina KS v občini, ki nima organiziranega prevoza za delavce. Iz teh krajev nas je v Metliki zaposlenih okoli 70. Avtobusna podjetja nočejo prevzeti prevoza, ker je cesta tako obupno slaba. Po planu naj bi prihodnjo pomlad dobili asfalt. Potem, upam, bomo imeli tudi urejen prevoz."
Jožica je tudi blagajničarka mladinske organizacije. „Mladi tu v stari šoli prirejamo plese, da dobimo kakšen dinar. Ta teden seje okoli 25 mladincev udeležilo delovne akcije — kopali smo jame za električne drogove od Radovičev do Božakovega. Mladinci se v prostem času ukvaijajo s športom (v glavnem jih zanima nogomet), dekleta pa se zbiramo v šoli in poslušamo glasbo s plošč. Večina mladih je zaposlena ali pa hodijo v srednje šole.
MLINI PROPADAJO
Jože Matjašič iz Rakovca je tudi lastnik mlina na potoku Kamenica. „Danes so za mline slabi časi. Če bi cele dneve mlel, ne bi na mesec zaslužil 500 dinaijev, v tovarni jih pa lahko 3.000. Kdo bo torej še mlel! Kolesa mojega mlina se že šest let niso obrnila. V mlinu imam tri kamne: dva „črna“ (za črno moko) in enega belega" (za pšenično) pa še stope. Ljudje imajo danes doma „šrotaije", pšenico pa nosijo mlet v Metliko v valjčni mlin. Jaz tudi zase nisem mlel že šest let, kljub temu pa mlina ne prodam, čeprav sem imel pred leti dobro ponudbo: sosed iz Hrvaške mi je zanj ponujal 80 tisočakov^ Ne, dokler bom jaz živ, ga ne dam. Še vedno upam, da se bo morda kdaj le še zavrtelo kolo ..
DELAVNI MLADINCI
„Vedno je tako, da mladi podedujemo po starejših," je povedal predsednik osnovne organizacije ZSMS Božakovo Stane Kočevar in dodal, da je njihova generacija „podedovala" skupnost, ki se lahko postavi s čudovito naravo in — kupom komunalnih težav.
V	skupnosti je 35 mladih. Pred leti skoraj nihče ni vedel, kaj naj bi opravljala mladinska organizacija, odkar pa so dobili v prostorih nekdanje šole svoj kotiček, je mladinsko delo zaživelo. Podatek, da so šolo postavili 1889, pove, da so imeli mladi pri preurejanju veliko dela, in prav dejstvo, da bo „velika" soba njihova, je pritegnilo k delu okoli 22 mladincev in mladink. Razen tega, da so uredili okolico šele, so se udeležili solidarnostnih akcij pri kopanju drogov^ nekaj denarja za svoj prostor pa so dobili s kopanjem kanalizacije pri nekem zasebniku. Mladi Božakovčani želijo v svojem domu kasneje pripravljati kulturne prireditve, poskrbeti za šport (šah, namizni tenis), predavanja itd.
Dušan Vukšinič je predsednik gasilskega društva, ki je letos praznovalo 50-letnico obstoja. „Da, dolgo tradicijo ima naše društvo," je povedal predsednik, „toda s to tradicijo si ne moremo nakupiti sodobne gasilske priključke itd. Za stolp moramo skrbeti sami, prav tako več ali manj za opremo. Če ne bi bilo naših štirideset članov tako prizadevnih, predvsem Jože Nemanič, Tone Nemanič, Slavo
Kozjan in Stane Kočevar, bi lahko gasilsko opremo pred dvema letoma prodali. Sedaj, ko je zaživela mladinska organizacija, pričakujemo, da se nam bo priključilo več mladih, zakaj zahtevne vaje so za starejše gasilce pretrd oreh. Da člani res živijo z društvom, dokazuje tudi to, da ga skoraj sami financirajo, in sicer z organiziranjem prireditev, veselic itd. Društvo ima sedaj brizgalno iz 1936. Čeprav je še dobra, bi jo morali bržkone sčasoma zamenjati."
KMETIJE BREZ DRUŽIN KOT USTA BREZZOB
Na tokratno uredništvo v gosteh so prišli tudi kmetje Anton Nemanič, Jože Kozjan, Anton Kozjan in sedem-inšestdesetletni Anton Nemanič. Skoraj vsi so tarnali. Niso zadovoljni s kmetijsko politiko, in če bo šlo tako naprej, menijo možakaiji, bo našo državo zanemarjanje kmetijstva močno teplo. „Če bi imel dvajset let," je dejal Nemaničev oče, „bi pobegnil. Saj veste, kam. Naše kmetije so namreč ostale brez družin, to pa je tako, kot če so usta brez zob. Na Božakovem pa je sedaj že šest takih kmetij ..."
Jože Kozjan je razmišljal o minulih časih. „Res je, hudo je bilo pred vojno. Danes se nam godi, in če ne bi kmetijstvo nekoliko nazadovalo, bi bil nadvse zadovoljen. Mladina uhaja, hišam gospodarijo stare roke. Kako bo čez trideset let? Zemlja namreč zahteva svoje. Če je ne neguješ, se ti maščuje. Zakaj ne bi dobro organizirali odkup, zagotovili cene, omogočili ugodno kreditno politiko, preprečili razdrobljenost zemlje ..." In še naprej so modrovali kmetje in kritizirali metliško kmetijsko zadrugo, ki bojda misli le na zaslužek. Za primer so navedli kmetijske stroje, ki so v njeni trgovini dražji kot v Ljubljani, niso pa pozabili pohvaliti zadružno pomoč pri obnavljanju vinogradov.
Le malo kje je prišlo na uredništvo toliko mladih kot na Božakovem. Martin Nemanič, Marinka Ferenčeva, Nežka Nemaničeva, Anica Nemani-čeva in Martin Kočevar so pripovedovali o slabi cesti. Če bi bila asfaltna, bi zaradi lepili krajev in gostoljubnih ljudi v tem koncu lahko razvijali kmečki turizem, zakaj za to imajo lepe možnosti. Vendar brez vode, ceste, dobre elektrike ne bo šlo. Njihova krajevna skupnost je edina, ki nima ne vodovoda, ne telefona, gostilne, mesnice, ne prave elektrike. Do pred kratkim tudi trgovine niso imeli.
Septembra letos je Jože Nemanič odprl v svoji hiši na Božakovem zasebno trgovino. „Trgovina je bila v naši vasi pred vojno in nekaj let po vojni, potem pa so jo ukinili, češ da ni donosna. Tu pa so stari ljudje, ki ne morejo za vsak nakup v Metliko peš, saj avtobusa ni. Dobil sem obrtno dovoljenje in v soglasju z občino odprl to trgovino, ki je sedaj edini lokal v KS.
V	trgovini ni velike izbire, dobijo pa občani nujne vsakdanje potrebščine in živila. Le kruha ne prodajam: ljudje ga v glavnem pečejo doma ..
Franc Plut je bil do nedavna zdomec. Dejal je, da ima Nemčije že dolgo časa dovolj in da se je domov vrnil takoj, ko je zvedel za Novolesov obrat. „Pa sem le dočakal tovarno, ki bo v metliški občini zaposlovala predvsem moško delovno silo. Verjemite, da so jo postavili zadnji čas. Če bi čakali še nekaj let, bi bil odpeljal zadnji vlak: veliko naših bi za vedno ostalo v tujini. Tako pa poznam nekaj Boža-kovčanov, ki se bodo vrnili takoj, ko bodo v tovarni zaropotali stroji."
LEGENDA
Legenda pravi, da je nekoč boža-kovska cerkev stala na skali tik nad 40 metrov visoko Magdalensko steno, ki se pne nad kanjonom Kolpe. Turki da so to cerkev porušili, zvonovi pa so padli v Kolpo, kjer naj bi bili še danes. Zaradi lege vasi na vrhu visoke stene nad Kolpo sc je Božakovega prijelo ime ..belokranjski Bled". In ta belokranjski Bled, ki daje danes streho 240 ljudem, imajo domačini preveč radi, da bi ga, kot je nekoliko slutiti iz njihove črnogledosti, zapustili. To dokazujejo zdomec Plut in vsi mladi, zakaj malo vasi na Slovenskem je, ki bi jim mladi sestavili - himno.
BOŽAKOVO
 tu fantje lepi so doma,
dekleta pa še lepša so, ko daleč zdoma bom odšel, nikoli ne pozabim te, saj lepšega kraja na svetu ni, Božakovo prekrasno si!"
Ko je pod kolesi zmanjkalo asfalta in je avto zaplesal po makadamskih luknjah, smo novinarji Andrej Bartelj, Milan Markelj in Janez Pezelj, ki smo tokrat pripravili uredništvo v gosteh v metliški občini na Božakovem, slutili, kaj najbolj žuli prebivalce treh vasi. In res, v kasnejših pogovorih s krajani so se slutnje uresničile. Domala vsi so si bili edini: slaba in ozka cesta je zaenkrat največja težava. Poleti avtomobilisti puščajo za seboj goste oblake prahu, ki vdira v hiše, vodnjake, duši življenje, pozimi in po dežju pa, ko se kotanje napolnijo z lužami, predstavljajo veliko nevarnost za otroke, starejše občane, motorne stroje itd. Razen ceste pa se krajani srečujejo še z drugimi, nič manjšimi težavami, in če ne bi živeli tako blizu Metlike, bi odšli po stokrat prekleti cesti, kot pravijo sami, v boljše življenje.
Jože Nemanič iz Božakovega, predsednik KO SZDL: „V treh vaseh naše krajevne skupnosti živi okoli 240 ljudi. Pretežni del življa je kmečki, tretjina prebivalstva, predvsem mlajši, pa je zaposlena v metliških tovarnah, trgovinah in podobnih službah. Pravi kmetje so le starejši ljudje, medtem ko so mlajši gospodarji pol kmetje, pol delavci. Pred dvema letoma je družbeno in politično življenje mirovalo, zdaj pa se prebuja. Sad tega mrtvila je današnja komunalna zaostalost: slaba cesta, slaba električna napeljava, nimamo vodovoda, prometnih zvez ni. Naša velika naloga je torej široko angažirati ljudi, da se izkopljemo iz te zaostalosti."
KMETJE SO ZAPOSTAVLJENI
Stane Možar iz Zelebeja, kmet: „Kar nas je kmetov, čutimo, da smo zapostavljeni. Delavci imajo dopust, prosti čas, pa še kup drugih ugodnosti; kmet vsega tega nima, zato ni čudno, da med mladimi ni več pravih kmetov. Težkega dela nas rešuje mehanizacija, vendar je v naših vaseh precej hribovite zemlje, kjer se s stroji ne da veliko narediti. Drugače pa je tako, da samo kritizirati nič ne pomaga, da seje treba stvari kar lotiti. In še to, da se od obljub ne da živeti: asfaltno cesto nam že dolgo obljubljajo, a videli ste, da so še vedno luknje in blato na nji."
Marija Leščanec iz Božakovega, kmetica: „Od grunta je res težko živeti. Otroci in moški odhajajo v šole in v službo, ženske pa ostajamo same doma. Tako se vsa opravila zvrnejo na naša ramena. Pri nas celo strojev ne uporabljamo, ker je tako razdrobljena, hribovita zemlja."
Jože Kočevar iz Božakovega, ključavničar, predsednik KS in predsednik KO ZB: „Trije veliki problemi težijo našo krajevno skupnost: elektrika, cesta in vodovod. Prav zdaj delamo na napeljavi industrijskega električnega toka. Razpisali smo enkratni krajevni samoprispevek za električne drogove. Z deli in materialom bomo krili tretjino vrednosti te investicije. Boljša elektrika je potrebna, ker je v hišah vse več strojev. Ker nimamo vodovoda, imajo ljudje po hišah hidro-fore. To je le začasna rešitev vprašanja pitne vode. Ljudje zaradi cestnega prahu, ki se dviga na strehe, dostikrat pijejo umazano vodo iz kapnic. V bližini imamo studenec, ki bi bil primeren za zajetje; zgradili bi rezervoarje za obe vasi. Komisija si je že ogledala teren in vzela vzorec vode, vendar zaenkrat tudi vodovoda ni. Pričakujemo pomoč občine, a gotovo je, da samo čakati nanjo ne smemt), da moramo kar sami zagrabiti za delo, kjer je to mogoče. Pogrešam močnejše sodelovanje med delovnimi organizacijami, v katerih so zaposleni naši krajani, in
Anton Nemanič Martin Kočevar
Marija Leščanec Anica Nemanič
Marinka Ferenc Nežka Nemanič
Jože Nemanič Anton Nemanič
Jožica Vukšinič
F*
i.
HM
Dušan Vukšinič
Jože Nemanič
Stane Mužar
Tri desetletja vojaške industrije
Kmalu bomo izdelovali že štiri petine vsega potrebnega orožja in vojaške opreme
Osnovna šola „Baza 20", Dolenjske Toplice,
razpisuje delovno mesto
RAČUNOVODJE
za nedoločen čas.
cel v mestu. Danes je že videti, da ne gre za prav nikakršno kasarno, ampak poslopje, ki bo koristno služilo prav vsakemu Novomeščanu.
Če so se Parižani navadili na Eifflov stolp, se bodo tudi Novome-ščani na dom JLA.	w	n
NEVSAKDANJA STAVBA — Stavbni kompleks novega doma JLA je razgiban in po arhitekturi dokaj nenavaden.
Jugoslovanska vojaška industrija praznuje letos 30-letnico rojstva in deia. Pot, ki jo je vojaška industrija prešla v teh treh desetletjih, priča o izjemni ustvarjalnosti in naporih pri izvrševanju temeljne naloge: opremljanju in zalaganju naših oboroženih sil z orožjem in vojaško opremo. Danes krije jugoslovanska vojaška industrija K do 65 odstotkov domačih potreb. Jugoslovansko orožje slovi tudi v tujini.
Z oborožitvijo, orožjem in vojaško opremo se danes v Jugoslaviji ukvarja več kot 500 znanstveno raziskovalnih in razvojnih organiza-' cij, njihove zamisli neposredno uresničuje armada delavcev in strokovnjakov. Nad 5000 delavcev, tehnikov in inženirjev dela v jugoslovanski vojaški industriji že več kot 20 let. Nenehno se jim pridružujejo mlajši kolegi.
Znano je, da spada vojaška industrija med tiste industrijske veje, kjer se tehnologija hitro spreminja. Potreba po novejšm, boljšem in bolj zapletenem orožju in vojaški opremi zahteva nenehno skrb za modernizacijo, rekonstrukcijo in graditev novih industrijskih zmogljivosti ter šolanje kadrov.
OD PIŠTOLE DO REAKTIVCA
► Investicije v kapacitete za proizvodnjo orožja in vojaške opreme so se po letu 1970 povečale za več kot osemkrat.
Katero in kakšno orožje in vojaško opremo proizvajamo? Za kopensko vojsko izdelujemo vse vrste pištol, avtomatskih pušk, puško-mitraljezov, snajperskih pušk in nabojev. Poleg tega izdelujemo merilne naprave, tromblonske mine, vse vrste minometalccv in municijo zanje, protitankovsko pešadijsko orožje itd.
Artilerci dobe iz domačih tovarn vse vrste protiletalskih in drugih topov, minometalce, metalce raket, vodene rakete, artilerijska proti-oklopna sredstva, domači so naboji itd. Na domače zmogljivosti in znanje sc lahko naslonimo tudi pri izdelavi eksplozivov, iz domačih tovarn so oklopni transporterji (z orožjem vred), naše gore list so tudi vsa zaščitna sredstva zoper kemijska, biološka in radioaktivna orožja.
Na področju vojnega letalstva in protiletalske obrambe sami izdelujemo protiletalske topove in naboje zanje, vse vrste letal in helikopterjev (razen nadzvočnih letal in motorjev zanje), pretežni del letalskih bomb in raket, letalsko opremo itd.
Glede vojne mornarice smo popolnoma samostojni, kar se tiče podmornic vseh vrst in namenov, sami izdelujemo patrolne čolne, raketne topovnjače, raketne fregate, minolovce, torpedne čolne itd.
Izdelujemo sodobna terenska vozila z nosilnostjo od 0,75 do 9 ton, močni smo tudi v elektroniki; sistemi za vodenje ognja, sistemi za izvidništvo, malokanalne radijske naprave, laserski merilci razdalje, infrardeči ojačevalci slike, sestavljeni elektronski sistemi, naprave za zveze itd.
Od 1973 do 1976 se fizični obseg proizvodnje oborožitve in vojaške opreme povečuje za 30 odstotkov na leto.
Danes izdelamo sami do 65 odstotkov potrebnega orožja in vojaške opreme, v kratkem je bomo že do 80 odstotkov. Na uvoz bomo torej vezani samo še z 20 odstotki.
OKLEPNE PLOŠČE IZ JEKLA IN PLASTIKE
Obvladali smo (ali pa so poskusi v teku) tudi nekatere najbolj zahtevne tehnološke rešitve. To so lepljenje kovin, sestavljanje večplastnih oklopnih pločevin (jeklo-plastika, jeklo-keramika), kemijsko obdelujemo lahke kovine, zvijamo integralne opiate, kovine obdelujemo s plazmo. Pa kaj bi vse naštevali, na te stvari se tako ali tako razumejo le strokovnjaki!
Na področju oborožitve in vojaške opreme sodeluje od načrta na papirju do končne izdelave množica gospodarskih organizacij in inštitutov iz vseh republik in pokrajin. Uspešen razvoj vojaške industrije je povezan z razvojem vsega gospodarstva. V naši državi meje med civilnimi in vojaškimi tovarnami skorajda ni.
Do danes smo izdelali doma več kot 600 različnih vrst orožja in vojaških sredstev. Na lanski prvomajski paradi smo med drugim videli najbolj sodobno letalo domače izdelave, večcevni metalec raket, oklepni transporter, če naštejemo samo orožja, ki so najbolj »vidna".
poiščite ga na . prodajnem mestu
Blacka Decker
JUGOSLAVIJA p o
podjetje za proizvodnjo in montažo električnih ročnih orodij priključkov in pribora
Brvace 11, Grosuplje
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA FINANČNO GOSPODARSKEGA SEKTORJA
Pogoji:
— visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri, 5 let delovnih izkušenj
— višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri, 7 let delovnih izkušenj
— obvezno znanje enega tujega jezika, prednost: aktivno angleško
Prošnje sprejema splošni sektor Black & Decker — Jugoslavija 15 dni po objavi razpisa.
Objekt je razdeljen v naslednje funkcionalne skupine: svečani del, aktivnosti, športne aktivnosti, upravo doma, hotelski del in restavracijski deL
Ne največji, vendar najlepši
Novi novomeški dom JLA ne bo služil le armadi, temveč bo tudi mestno kulturno-
zabavno središče
»Novomeški dom JLA sicer ne bo največji v Jugoslaviji, bo pa zagotovo eden najlepših,“ pravi Siniša Milojevič, gradbeni tehnik in vodja gradbišča SGP
SVEČAN ZAČETEK - Načelnik generalštaba generalpolkovnik Stane Potočar je položil te-r meljni kamen. Gradnja je stekla.
Pionir. Siniša živi z novim domom JLA vse od tistega lanskega dne, ko je general Stane Potočar položil temeljni kamen.
»Novomeški dom JLA,“ pripoveduje Siniša Milojevič, »stoji na izjemno lepi točki na robu nasipov nad Krko. Ob vstopu v Novo mesto bo pogled nanj zanimiv in samosvoj, saj bo proti ljubljanski strani zaldju-čeval novejšo mestno zazidavo. Čez približno mesec dni bo dom JLA izročen namenu. Odprli bi ga lahko že za dan JLA, gradbena in ureditvena dela bodo do takrat opravljena, vendar ni opreme. Vsekakor pa je novomeški dom JLA ena od redkih gradenj, kjer ni dejansko nobenih zamud. “
Novomeški dom JLA bo mestno kulturno-zabavno središče. Čez mesec dni bo nared prva faza graditve, že zdaj pa razmišljajo o drugi stopnji graditve, ki bo vključevala pokrit kopalni bazen, športno dvorano, zunanja športna igrišča, prostore za rekreacijo ter parke.
Dom JLA je zasnovan v treh traktih, ki se od nivoja parka terasasto
spuščajo proti nižjim nivojem. Ob mestni strani je hotelski del, srednji del doma so restavracije in prostori za športne aktivnosti, na vzhodu pa so dvorane.
360 METROV PILOTOV
Poslopje pravzaprav raste proti vzhodni strani, spremlja nagibe nasipov proti Krki. Objekt je grajen kot monolitna betonska konstrukcija z nosilnimi prečnimi stenami in ravnimi ploščami nad njimi Izredno zahteven teren z visokimi nenosilnimi nasipi je zahteval temelje na pilotih. Pilotov, ki seveda segajo do žive skale, je kar za 360 dolžinskih metrov.
Dvorana in nakloni strešin proti Krki so premoščeni z jeklenimi konstrukcijami kritimi z barvastimi pločevinastimi oblogami. Nekaterim barva (opečnato rdeča) ni preveč všeč. Stvar okusa ali pa navade.
Sicer pa barva ni stvar, ki bi usodno vplivala na karkoli, zato raje poglejmo, kaj vse bo premogel novomeški dom JLA v prvi fazi graditve.
DVORANA ZA ŠTIRI STOTNIJE NOVOMEŠČANOV
Tako imenovani svečani del doma JLA tvorijo preddverje z aperitiv barom in izložbami, mala dvorana s 50 sedeži in velika dvorana, ki ima 460 sedežev, na odru pa je prostora za 20 glasbenikov.
Osrednji del »aktivnosti" tvori ' knjižnica s čitalnico, tu sta še dve predavalnici in prostora za likovno in glasbeno sekcijo. Na voljo bo tudi foto sekcija z dobro opremljenim laboratorijem.
Športne aktivnosti vključujejo garderobe s kabinami, prhami, umivalnicami in sanitarijami, Novo mesto bo bogatejše za štiristezno avtomatsko kegljišče, tu bo soba za šah, soba za biljard ter soba za trim. Odgovorni projektant, dipl inž. arh. Peter Kerševan, ni pozabil tudi na bife.
Uprave doma ni treba posebej opisovati, vsak ve, da gre za pisarne, zanimiv pa je hotelski del novega doma JLA. Poleg recepcije in sobe za gledanje televizije so na voljo dva apartmaja, štiri enoposteljne sobe in prav toliko dvoposteljnih.
SČASOMA BO VSEM V PONOS
Restavracijskemu delu načeluje glavna kuhinja z natakarskim pultom, nič manj pomembna pa ni restavracija s 120 sedeži. Restavracijo je mogoče pregraditi v več bolj intimnih jedilnic.
To je nekako vse o novem domu JLA. Treba je še povedati, da se bo novi dom lepo vključeval v zelenje tega dela mesta (odveč ni bilo posekano nobeno drevo, noben grmiček), pred dom bodo postavili plastiko. Skratka: zdi se, da bo dom JLA s svojo zunanjo in notranjo podobo ter ureditvijo utemeljeno zavrnil očitke, češ da bo »kasarna" zasedla eno najlepših gradbenih par-
V minulih 30 letih je naša vojaška industrija opremljala oborožene sile z vsem najpotrebnejšim orožjem in tehniko, kar je med drugim omogočilo, da Jugoslavija res lahko vodi resnično neodvisno in neuvrščeno politiko.
Jugoslovanska težnja je, da bi bili tudi v prihodnje čim manj vezani na uvoz orožja in vojaške tehnike. Tuja orožja in tehnika, ki se dajo dobiti, namreč niso vedno najbolj sodobna, poleg tega pa dajejo nenehno možnost političnega izsiljevanja.
RAZMERE TERJAJO, DA SMO V KORAK Z VSEMI
Večina držav, tudi naše sosede, posvečajo vse več pozornosti tehničnemu faktorju opremljanja vojaških sil. V oborožitev in vojaško tehniko se prelivajo debeli odstotki narodnih dohodkov. Današnje politično stanje v svetu kaže, da smo še dokaj daleč od umirjanja tekme v
oboroževanju in zmanjševanja proizvodnje sodobnih in zapletenih orožij in tehnike.
Neuvrščena Jugoslavija mora to stanje spremljati sicer se ne bo mogla uspešno zoperstaviti sovražniku. Prav zaradi tega je treba zapisati, da bo jugoslovanska vojaška industrija v prihodnje posvetila tehnologiji orožja in vojaške opreme, organizaciji proizvodnih procesov, inventivnosti in idejam še večjo pozornost. Nikogar ne nameravamo napasti z ognjem in mečem, nikoli pa ne vemo, kdaj bo kdo poželel kakšen košček naše domovine. Morebitni zavezniki niso stoodstotna stvar, v »španoviji še pes crkne", pravijo vrli Dolenjci, zato se moramo sami pobrigati, da bodo naša orožja še bolj sodobna, še bolj precizna, še večjega dometa, še večjih sposobnosti
Ker je na svetu pač tako, veljajo danes bolj kot včeraj znamenite besede maršala Tita: »Več potu v miru, manj krvi v vojni"
M. B.
Prosti del dohodka je zato treba dogovorjeno vlagati v tisto dejavnost, ki bo, družbeno priznana, vsem prinašala nov dohodek — Dokaj pogumno planirano povečanje sredstev v podružnici LB Novo mesto je nad predvideno rastjo bilančne
vsote v celotni Ljubljanski banki
r	i
7. decembra je v gami hotelu na Otočcu 43 delegatov izmed 49 ustanoviteljev podružnice LJUBLJANSKE BANKE v Novem mestu sprejelo srednjeročni plan LB za obdobje 1976 do 1980 in dogovor o nalogah ter ukrepih za uresničitev skupnih interesov in ciljev članov LB, kakor tudi program za uresničevanje srednjeročega plana LB v letu 1977. Prav tako so sprejeli enaka dokumenta podružnice LB Novo mesto, poleg njiju pa še finančni načrt za leto 1977. Delegati so razen tega sprejeli sklep o višini obrestnih mer za posamezne vrste kreditov, depozitov in hranilnih vlog kot o višini tarif za storitve LB v letu 1977, dopolnili so statut banke, potrdili predlog za ustanovitev podružnice LB v Osijeku in potrdili predlog za izvolitev generalnega direktorja LB.
Z izvolitvijo delegacije za 19. zbor banke in sprejemom njenih pooblastil je bil 3. redni zbor upravljavcev podružnice LB Novo mesto sklenjen._________________j
Izrazito delovno vzdušje na zboru so omogočile predvsem temeljite priprave za sprejem srednjeročnih načrtov ter široka razprava in sprejem teh načrtov na ustreznih samoupravnih organih članov banke. Kar 98 odst. ustanoviteljev podružnice je podpisalo ta dokument, kar potijuje njihovo opredelitev in odnos do načrtovanja. Z njim so se izrekli za dolgoročno usmerjanje in usklajevanje naložb kot celotnega bančnega poslovanja.
O teh vprašanjih je v uvodnem poročilu na zboru obširneje razpravljal Jože Cvitkovič, predsednik izvršilnega odbora novomeške podružnice LB. Govoril je o osnovnih in bistvenih izhodiščih planov, ki jih banka zdaj prvič sprejema kot svojo dolgoročno usmeritev, v njej pa podobne usmeritve svojih članov in vse naloge, za katere so se opredeljevali v vrsti sprejetih dokumentov, samoupravnih in družbenih dogovorov. Omenil je tudi težave, ki spremljajo začetek načrtnega planiranja takega usmerjanja v banki in ki izvirajo tudi iz dej va, da srednjeročni plani delovnih organizacij še niso povsod sprejeti niti ne usklajeni, kar velja tudi za nekatere samoupravne sporazume. Praksa bo terjala, da bomo nove naloge usklajali z letnimi plani spremembami in dopolnitvami.
DOBRIH PROJEKTOV JE PREMALO
Tov. Cvitkovič je med drugim opisal poslovanje LB v zadnjih 5 letih, ko je banka začela prilagajati svojo organizacijo in poslovanje ustavnim dopolnilom. Njena bilančna vsota se je od leta 1971 do 1975 povečala od 27 novih milijard na 69 milijard novih dinaijev, pri čemer so se sredstva prebivalstva v 5 letih povečala za več kot trikrat. Žal pa v banki še vedno preveč prevladuje neposredni kreditni odnos brez zadostnega združevanja in usklajevanja razvojnih programov, spričo skokovitega razvoja poslovanja pa zaostaja bančni servis tako po obsegu in kvaliteti. Za pripravljenostjo upravljavcev LB, da sodelujejo pri njenem planiranju, aostajajo tudi projekti, ki bi lili sposobni za ta-košnje ures ličevanje, od tega pa je v nem; li meri odvisen nadaljnji razvoj posameznih panog in območij.
Pred nam je sprejem samoupravnih spe azumov v interne, temeljne in ž lružene banke. To prinaša upra ljavcem LB nove in odgovom naloge, saj bo taka, nova razdelitev bank in njihovih prist »jnosti v združenem delu terja a predvsem večje uveljavljanje iruževanja sredstev. Ob tem jostajajo še važnejše naloge, k bodo podpirale:
—	združeva ije sredstev za
8
dolgoročne naložbe predvsem povsod tam, kjer gre za samoupravno združevanje dela in sredstev in za uveljavljanje dohodkovnih odnosov v reprodukcijskih celotah;
— usklajene razvojne programe TOZD v okviru DO ali širših asociacij ob združevanju sredstev;
- skupne naložbe več članov za uresničevanje njihovih interesov.
OD NAS SAMIH JE ODVISEN NADALJNJI RAZVOJ!
Ko je razpravljal o naložbah v banki, ki dajejo dovolj prostora tudi uresničevanju ospovnih razvojnih programov na območju podružnice LB Novo mesto, je tov. Cvitkovič med drugim poudaril, da je od nas samih odvisno, če bomo znali in hoteli naštete razvojne prednosti v ustreznem času tudi v praksi izpeljati Tu bo zlasti pomembna naloga podružnice pri usklajevanju načrtov, želja in možnosti svojih članov. Tisti, ki se ne bodo mogli pravočasno vključiti v sedanji sistem družbenega razvoja in planiranja, bodo razumljivo imeli manj podpore kot tiste TOZD in OZD, ki imajo razvojno in prednostno usmerjene zdrave življenjske načrte, potrebne skupnosti in njenim razvojnim planom.
Ena izmed nalog podružnice je enakomeren razvoj celotnega območja, na katerem deluje banka. Zato bo s posebno skrbjo usmerjala naložbe v tista območja, ki so zaostajala in terjajo zdaj nekoliko hitrejši razvoj. V zadnjih 5 letih se je bilančna vsota podružnice povečala od 80,6 milijard Sdin na 189,8 milijard Sdin, kar pomeni porast za 135 %. Podružnica bo lahko zagotovila v novem petletnem obdobju za investicije dobrih 183 milijard Sdin, seveda le ob predvideni rasti sredstev, z združevanjem in prek drugih virov. Naložbe v tekoče poslovanje naj bi v istem obdobju znašale 51,6 milijard Sdin ali povečanje za 46 %. Skupna bilančna vsota podružnice naj bi se v tem času povečala za dobrih 284 milijard Sdin ali za 150 %. Sredstva gospodarstva naj bi se pri tem povečala za 165 %, negospodarstva za 74 %, prebivalstva za 165%, stanovanjsko-komunalne dejavnosti za 52%, krediti pri drugih za 118 % in ostali viri za 173 %. Povečanje sredstev je planirano dokaj pogumno in je nad predvideno rastjo bilančne vsote v celotni LB.
Spričo takih nalog bodo znatne nove naloge tudi pred delovno skupnostjo podružnice, ki bo morala zlasti širiti poslovno mrežo in zagotoviti modernizacijo nadaljnjega poslovanja.
POGUMNO ZASTAVLJENI NAČRTI ČLANOV PODRUŽNICE ZA 1977
Podružnica LB Novo mesto načrtuje prihodnje leto povečanje bilančne vsote za 15 %, kar pomeni novih 38,5 milijard Sdin. Od povečanih sredstev planira naložiti v dolgoročne naložbe 31 %, v kratkoročne naložbe 5 %, v kredite prebivalstvu 6 %, v stanovanjsko-komu-nalno gospodarstvo 9 %, v obvezno rezervo 12 % in za druge naložbe 47 %. Med slednje sodi zlasti združevanje sredstev. Izredno optimistično so zastavljeni tudi investicijski načrti članov podružnice, ki nameravajo v letu 1977 začeti vrsto investicij v skupni vrednosti pribL 56 milijard Sdin, kar je znatno več kot vrsto let nazaj (podružničnih sredstev pričakujejo investitorji v prih. letu 16,4 milijard Sdin ali poprečno po 30 %). Zaradi nizke akumulativ-nosti in potrebne lastne udeležbe verjetno vseh planiranih investicij delovne organizacije ne bodo mogle izpeljati, tako da bo del investicijske porabe prenesen v leto 1978. Banka
pa bo morala prav zato toliko skrbneje bdeti nad investicijami, združevanjem sredstev v te namene in nad namembnostjo kreditiranja.
Plačilni devizni promet s tujino, ki bo letos dosegel po oceni že 75 milijard Sdin, se bo prih. leto povečal za 26 % oz. na 95 milijard Sdin. Še vedno je skokovit tudi nadaljnji porast skupnih sredstev prebivalstva, ki se bodo v letu dni povečala za novih 27 %. Vpogledna sredstva hranilnih vlog občanov so spet na prvem mestu, tudi zavoljo vse večjega zajemanja izplačil OD prek hranilnih knjižic in tekočih računov.
Prihodnje leto računa podružnica, da bo glede širjenja svoje poslovne mreže:
- dokončala osrednjo poslovno stavbo podružnice v Novem mestu,
- uredila nove poslovne prostore ekspoziture v Trebnjem,
- začela nova gradnjo poslovnih prostorov za ekspozituro v Metliki,
- začela bo s pripravljalnimi deli za pridobitev prostorov za ekspozituri v Šentjerneju in Žužemberku,
- uredila bo nove pionirske hranilnice,
- nakupila potrebno novo pisarniško opremo in mehanizacijo ter
- dokončno uredila celotni sistem varnostnih naprav. Zamude oz. zaostajanje na tem področju bo tako odpravljeno predvsem v korist občanov, ki se čedalje bolj obračajo na podružnico in njene enote, kar nedvomno potrjuje iz leta v leto naraščajoči skokovit denarni promet. Podrobnosti petletnega razvoja podružnice LB za obdobje 1976-1980 so delegati ustanoviteljev podružnice dobili v njenem srednjeročnem planu, h kateremu se bomo v naslednjem planskem obdobju še vračali.
VSO PREDNOST ZDRUŽEVANJU SREDSTEV UPRAVLJAVCEV
Med razpravo delegatov, ki je bila stvarna, podprta s konkretnimi predlogi za posamezne dopolnitve planov, je direktor
podružnice Sergij Thorževskij ocenil bilanco 5-letnega plana podružnice kot zelo optimistično; z njo podružnica zasleduje razvojne plane svojih upravljavcev. Tako naj bi se skupna bilančna vsota podružnice LB v obdobju 1976-1980 povečala za 150 %, kar je zelo velika naloga. Gibanja v letu 1976 ter realne ocene za 1977 pa kažejo, da smo oz. bomo že samo v teh dveh letih namesto planiranih 40 % petletnega plana dosegli:
52 % sredstev OZD, 50,3 % sredstev izven gospodarstva,
53 % sredstev prebivalstva, 45,3% sredstev za stanovanj-sko-komunalno gospodarstvo, 40 % sredstev finančnih in drugih inštitucij ter 18% drugih sredstev (brez priliva iz združenih sredstev). To nas spodbuja, da bo treba v nadaljnjih 3 letih dosegati v poprečju le po 17 % letnih nadaljevanj, kar kaže na zdrave osnove nadaljnjega enakomernega razvoja območja, na katerem dela podružnica, ki je usklajen tudi z medobčinskim planom razvoja.
Avgust Avbar, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Novo mesto, je zboru sporočil, da je izvršni svet podrobno razpravljal o srednjeročnem planu podružnice LB in da „se v njem najde“. Izvršni svet je dal na osnutke planov tudi svoje pripombe, hkrati pa plan sprejema. Pravtako izvršni svet podpira plan LB za 1977. Ne-kolikanj labilne ocene za 1977, ki verjetno čakajo na rezultate za 1976. leto, bomo sposobni okrepiti z močno angažiranostjo. Tov. Avbar pa je delegate tudi opozoril na nekatere utemeljene strukturne spremembe v gospodarstvu občine, ki se vendarle malo razlikujejo od celotnih planov LB. Gre za trgovino, storitve in komunalno
gospodarstvo, torej terciarno dejavnost: občinski srednjeročni plan poudarja skladnejši razvoj gospodarskih in teh dejavnosti. Z vsakoletnimi konkretnimi dogovori in letnimi plani bo treba pospeševati tudi te dejavnosti.
Centralo LB sta na zboru zastopala Jože Benčina, direktor sektorja splošnih poslov LB, in ‘ Pavle Hafner, strokovnjak za povezavo banke s tujino. Tovariš Benčina je opravičil zadržanega glavnega direktorja M. Rotarja in v njegovem imenu pozdravil zbor, nato pa je spregovoril o pripombah na osnove plana in opozoril pri tem zlasti na slabosti v sedanjih planskih dokumentih. Kritično se je dotaknil sedanjih še vse preveč klasičnih kreditnih odnosov v LB, ki prevladujejo namesto združevanja sredstev upravljavcev in dogovarjanja za vlaganja v investicije. Zelo slikovito in razumljivo je predstavil „osnov-no filozofijo" sedanje preobrazbe LB, pri čemer je mnogo že narejenega, toda LB še vedno ni to, kar terjata od bank ustava in zakon o združenem delu. Sedanji razvojni projekti se pojavljajo pred banko kot oddvojeni, j niso dovolj usklajeni v dohodkovno povezane celote, niti ni ustreznih projekcij za boljše povezovanje, za tehtnejšo usklajenost. Govoril je o izrednih na--porih banke in njene delovne skupnosti, ki mora v 5 letih za sto odstotkov povečati sredstva banke, pri tem pa usposobiti novih 2000 delavcev LB. Gre za prelome v miselnosti ljudi, za ustvarjanje denarne kulture, ki je še nimamo, gre pa tudi za „izredno in izjemno stanje14 na šalteijih LB, kjer se je treba ustrezno organizirati, dati materialna sredstva in vzgojiti kader. Varčevanje se krepi: letos bomo zbrali 20 milijard novih dinarjev vlog, od česar odteče polovica prebivalstvu v novih stanovanjskih, potrošniških in drugih posojilih, polovica pa se vrača nazaj v gospodarstvo in ga krepi. Razmišljanja tov. Benčine in tov. Hafnerja so delegati podružnice pred bližnjim 19. zborom LB sprejeli z razumevanjem in hvaležnostjo.
Upravljavci podružnice LB Novo mesto so izvolili petčlansko delegacijo za 19. redni zbor Ljubljanske banke, v kateri so:
Jože Cvitkovič, predsednik izvršilnega odbora LB, podružnice Novo mesto; Alfonz Tratar iz TRIMO Trebnje, inž. Jože Tanko iz KZ Novo mesto, Niko Zupanič iz TGP Metlika in Ivan Ferkolj iz IMV Novo mesto
Delovno predsedstvo zbora je vodil Jože Cvitkovič (Foto: S. Mikulan)
TOZD JE HKRATI DOHODEK DMIZBE
/O
podružnica
NOVO MESTO
„Oh, to občinstvo!”
V zadnjem času smo na Dolenjskem spet doživeli nekaj prireditev v četrtinsko zasedenih dvoranah. Prazni sedeži strašijo še kar naprej, čeprav smo v tednih Komunista sklenili, da bomo temu nekulturnemu pojavu naredili konec. Kaže, da so nas spet bile samo besede...
Kajpak ne bi smeli vseh očitkov zmetati na občinstvo. Vsaj takrat ne, ko ga
zasipljemo z najrazličnejšimi prireditvami, kadar mu damo v roke prenatrpan umik Nič manj kot sveta resnica je, da obiskovalca vse to zbega. Kako moremo od njega zahtevati, da se bo udeležil koncerta, če je prejšnji dan dve uri in pol presedel pri gledališki predstavi?
Najbrž je večji del krivde za strahotno prazne sedeže v tem, da se prireditelji predhodno ne sporazumejo o urniku. Če sta v tednu že predvideni dve (kulturni) prireditvi, bi ne smelo biti še tretje. Malo verjetno je, da bo občinstvo tako „uboglji-vo“, da bo napolnilo dvorano do „zadnjega kotička".
Medsebojno usklajevanje umikov je potrebno tudi zaradi tega, da ne bi prevladale „konjukturne“ prireditve. Če nastopa v novomeški športni dvorani znan popevkar, je kaj malo verjetno, da bo mladino pritegnil resen glasbeni ali literarni recital ob isti uri v galeriji.
Ugotovitev, spoznanj in grenkih izkušenj je na prireditvenih mizah prav gotovo že toliko, da bi se pristojni naposled že lahko posedli okrog njih in se pomenili. V imenu občinstva, če že ne iz drugih razlogov!
I. Z.
PRAZNI SEDEŽI — nič kaj spodbudna slika iz naših dvoran.
Ob objavljenem samoupravnem sporazumu kulturne skupnosti Slovenije
Kakor je razvidno iz samoupravnega sporazuma kulturne skupnosti Slovenije, bodo občinske kulturne skupnosti v
naši republiki v prihodnjem obdobju združile 1.329 milijonov dinarjev, od tega 169 milijonov za soudeležbo pri naložbah.
VSAK OTROK MORA DOŽIVETI DUŠEVNE SKRBI
Zaradi prehlada ali razbitega kolena (svojega otroka) si redko kdaj kaj očitamo. Kadar pa gre za duševne bolečine, obtožujemo sami sebe in smo prepričani, da „pravi“ starši lahko dosežejo, da njihovi otroci ne bodo nikoli trpeli. V resnici česa takšnega, kot so popolni starši, sploh ni. Tudi ko bi bilo to popolnost mogoče doseči, otroci ne bi bili vedno srečni. Tudi če mati še tako nesebično in odločno poskuša dati svojemu otroku brezskrbno življenje, bodo vedno obstajale duševne skrbi. Takšne občutke mora preživeti vsak otrok, ker kratko malo spadajo k doraščanju.
Prepričanje, da imamo zelo velik vpliv na osebnost svojega otroka, vse prepogosto pripelje do napačnega mnenja, da smo odgovorni tudi za vsako plat njegovega čustvenega življenja. Zato ob pogledu na nesrečnega otroka nismo samo zaskrbljeni, marveč si delamo tudi očitke ... Toda tu nam mora biti jasno tole: če naš drugače veseli otrok nesrečno ždi na stolu to ni nujno povezano z našim ravnanjem. Naši fantje in dekleta s tem samo kažejo vedenje, ki pelje k razvoju samostojne osebnosti. In čeprav še tako sočustvujemo z njimi — moramo jim pustiti pravico, da sami prebolijo ta
boleča stanja. McCalVs - Carole Klein v Naših razgledih
24. 9. 1976, str. 489
NISMO LE STARŠI ODGOVORNI ZA POČUTJE OTROKA
Otroštvo je posebno obdobje v življenju. Mogoče je celo, da starši naredijo iz njega nenavadno obdobje. Navsezadnje pa za otroka ni nihče pomembnejši od matere in očeta. Se naprej bo ostala velika naloga staršev, da bodo pravilno, odmerjeno in premišljeno uporabljali svojo moč ter pravočasno popustili svoje uzde. Hkrati pa bi se morali znebiti zoprne misli, da smo edini odgovorni za dobro duševno počutje svojega otroka in da bi ga lahko obvarovali pred bolečinami, če bi bili boljši starši.
Ista avtorica
Založniško in knjižnično področje bosta dobila 120 milijonov, gledališča 7, glasbena in plesno-baletna dejavnost 6, likovna dejavnost in galerije 5, varstvo kulturne dediščine pa 49 milijonov dinarjev.
Za film bo šlo 97 milijonov, za kulturni razvoj narodnostnih manjšin 11 in za dejavnost KSS zunaj republike 16 milijonov. Okoli 17 milijonov bodo kulturne skupnosti združile za spodbujanje ustvarjalnih naporov v kulturi, 39 milijonov za raziskovalno delo, 71 milijonov pa za vzdrževanje in posodobitev kulturnih prostorov.
Do leta 1980 - tudi to je zapisano - naj bi zrasla v naši republiki nekatera nova kulturna središča in žarišča. Na našem območju štejeta med take kulturni center (delavski kulturni dom) v Krškem ter muzej NOB in ljudske revolucije v Novem mestu. Za soudeležbo pri teh gradnjah bodo slovenske kulturne skupnosti posebej združile 169 milijonov dinarjev.
Na vprašanje, koliko bo občinskim kulturnim skupnostim ob tem še ostalo za razvoj znanih in utrjenih ali komaj zastavljenih novih dejavnosti, samoupravni sporazum kulturne skupnosti Slovenije seveda ne odgovori. Kajpak je to vprašanje, o katerem kaže posebej razmišljati.
I. Z.
EDEN OD MNOGIH ŠOLSKIH ZBOROV - Kulturna dejavnost je skoraj „obvezen šolski predmet". Najbolj razviti so novinarski, literarni, recitacijski in pevski krožki Učenci sodelujejo na šolskih in krajevnih prireditvah. Mednje štejejo tudi mimopeški osnovnošolci, ki jih kaže posnetek na eni od šolskih prireditev.
Pojoči gasilci
Gasilsko društvo iz Šmihela ima edino v občini svoj pevski zbor
uje v Smi-
Ob sobotah proti večeru^ novem gasilskem domu v helu pri Novem mestu slišati ubrano petje. Vsako soboto ima v dvorani gasilskega doma vaje moški pevski zbor šmihelskega gasilskega društva, ki ga vodi znani dolenjski pevovodja Ludvik Ahačič.
„To je edini pevski zbor v občini, ki deluje v okrilju gasilskega društva," so povedali pevci, ki so v glavnem vsi tudi prostovoljni gasilci in so tudi sami pomagali pri gradnji doma. Zbor šteje 26 pevcev, vsi so domačini iz Šmihela in Regerče vasi.
„Zbor je bil ustanovljen januarja letos," je povedal pevovodja Ahačič. „Slavko Barborič in Franc Vovko, pevca bivšega KUD Janez
REDNO NA VAJE — Pevci se zberejo vsako soboto na vajah v gasilskem domu. V glavnem delajo v dveh izmenah, zato vaje na delovno soboto prestavijo na nedeljo.
Trdina, sta prišla k meni in me prosila, da bi vodil zbor, ki takrat pravzaprav še ustanovljen ni biL Fantje so res predani petju in lepi slovenski pesmi, zato je tak zbor prijetno voditi."
Prvo pesem, ki so jo vadili, je bila „Lipa zelenela je“, od takrat pa so naštudirali deset pesmi in za dan žena nastopili na proslavi v Šmihelu. V nedeljo, 19. decembra, bo zbor nastopil na srečanju starejših krajanov KS Šmihel v tamkajšnjem internatu. „Pojemo narodne in umetne ter borbene pesmi: gasilsko društvo pa nam je kupilo manjši električni harmonij. Ce bomo redno vadili, upamo, da bomo 4. julija nastopili na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični," pravi Ahačič. Še prej pa bi radi priredili samostojen koncert.
A. B.
JUTRI V NOVEM MESTU PRODAJNA RAZSTAVA
J utri ob 18. uri bodo odprli v Dolenjski galeriji v Novem mestu razstavo, na kateri bodo naprodaj dela 22 slovenskih likovnih umetnikov. Avtorji so: Zvest Apollonio, Marin Berovič, Janez Boljka, Jože Centa, Jure Cihlar, Pavel Florjančič, Stane Jagodič, Andrej Jemec, Janez Kovačič, Lojze Logar, Miha Maleš, France Peršin, Oton Polak, Sonja Rauter - Zelenko, Tinca Stegovec, Herman Gvardjančič, Henrik Marchel, Evgen Sajovic, Branko Suhy, Coro Skodlar, Veljko Toman in Karel Zelenko. Njihova dela bodo naprodaj tudi na obročno odplačevanje. Prodajna razstava del slovenskih likovnih umetnikov je pripravljena kot zametek prodajne galerije, v kateri bi lahko obiskovalci našli likovna dela za opremo svojih stanovanj.
SLOVENSKI KOLEDAR 77
Slovenska izseljenska matica je tudi letos pohitela z izdajo Slovenskega koledarja 1977 in ga že novembra poslala bralcem in naročnikom, predvsem pa Slovencem po svetu, katerim je še zlasti namenjen. Ta štiriindvajseti zbornik matice, kakor bi lahko rekli Slovenskemu koledarju; prinaša na 272 straneh obilico zanimivih in aktualnih sestavkov o domovini in tujini, vsebino pa dopolnjuje 285 fotografij in reprodukcij umetniških deL Knjiga je prav gotovo tudi primemo darilo svojcem in prijateljem v tujinL
KOČEVJE: REVIJA
Letošnja akademija za dan JLA, ki bo 18. decembra ob 17. uri v Šeškovem domu v Kočevju, bo združena z revijo pevskih zborov. Na njej bodo nastopili moški pevski zbor iz Kočevja, mešani pevski zbor Tacen, dekliški pevski zbor Teloh, mešani pevski zbor KUD Vide Pregare, moški pevski zbor Posavje in Grafika. Na svečanosti bodo podelili plakete, priznanja in odlikovanja, prebrana pa bodo tudi napredovanja rezervnih vojaških starešin. Prebrali bodo še povelje o ustanovitvi mladinske pohodne 1. domicilne VDV brigade in sprejeli mladin-ce-prostovoljce v enote teritorialne obrambe.
T/-	•	*	v	'vi • I	1»
„Knjizevmski konzul
Ob 70-letnici dr. Otona Berkopca, viniškega rojaka
Ta mesec slavi svoj življenjski jubilej dr. Oton Berkopec, naš rojak iz Bele krajine, pesnik, prevajalec, publicist in propagator slovenske kulture, še posebej literature, med Čehi in češke med Slovenci.
> Parke so	mu	začele presti
}	življenjsko	pot	6. decembra
>	1906	v Župančičevi Vinici,
;	kjer je tega	dne	zagledal luč
sveta kot	sin	čevljarja in
diplomirane babice. Pol stoletja je preživel na Češkem, kamor je leta 1928 odšel na
Dr. Oton Berkopec
priporočilo prof. Ivana Prijatelja kot „najboljši slušatelj 1. letnika slavistike*1 z enoletno štipendijo. Naneslo je, da se ni več vrnil; na Češkem je doštudiral, se zaposlil, hkrati pa se že od vsega začetka tvorno vključil v tamkajšnje kulturno in umetnostno življenje.
„ ... Moram ti reči, da takšnega književniškega konzula na Češkem še nismo imeli, kakor ga tudi drugod še nismo imeli, ki bi tako skrbel za' našo knjigo ter ji pripravljal pota,“ je njegovo dolgoletno delovanje v Pragi označil pisatelj Ivan Potrč v pismu, ki gaje lanskega maja poslal na slavljenčev naslov.
Pod tem konzulstvom je Potrč mislil vse, kar je Berkopec storil, da so izvirno slovensko literaturo v prevodu brali tudi Čehi.
Kot sta zapisala Viktor Smolej (v Delu) in dr. Jaroslav Panek (Dr. Oton Berkopec, življenje in delo, bibliografija za leta 1926—1975 -izdala v slovenščini in češčini novomeška Študijska knjižnica 1976), je Berkopec med drugim vzgojil vrsto marljivih in kakovostnih pre-sajevalcev slovenske literature v češčino ter si zagotovil, da bodo (na Češkem) to delo nadaljevali tudi po njegovem odhodu v rojstno domovino. Na kratko bi lahko rekli, da je dr. Berkopec, razdan mnogoterim dejavnostim in razpet med Prago in Ljubljano, bil v pravem pomenu besede ne le književni-ški konzul, ampak živi most, prek katerega so odhajale slovstvene in druge kulturne informacije — slovenske na Češko, češke v Slovenijo.
V že omenjeni bibliografiji, ki jo je ob Berkopčevi 70-letnici pripravil češki poznavalec njegovega dela dr. Panek, je omenjenih skoraj 640 enot oziroma naslovov del, ki jih je pripravil kot slavist, knjižničar, bibliograf, pesnik, publicist, prevajalec in urednik. Pravkar omanjeno pa pove tudi o velikem zanimanju in aktivnosti na sedmih področjih, ki vsako zase zahtevajo „ce-lega“ moža. Ob tem ne bo odveč pristaviti, da se je dr. Oton Berkopec na vseh teh področjih trajno zapisal in da bo njegovo ime ostalo na spoštljivem mestu tako v slovenski kot v češki kulturi.
I.Z.
Še enkrat: Cankarjev dan
Ali bo združevanje siromašilo?
Proslavljanje Cankarjeve 100-letnice gre h koncu — Na osrednji republiški prireditvi v Zagorju je o Cankarju govoril Mitja Ribičič — Na šolah podelili Cankarjeve značke
„Kulturne prireditve ob Cankarju in zanj so v naši zavesti in kulturni stvarnosti prebudile tisto, kar je morda preveč otopelo zaradi naše silne zagnanosti pri ustvarjanju novega, pa tudi zaradi gospodarskega prakticizma, da nismo dovolj preverjali tiste resnice, ki je skrita v Cankarjevih besedah, da je vsak pravi boj za napredek, družbeni in gospodarski, obenem tudi kulturni boj.“
To je odlomek iz daljšega govora predsednika republiške konference SZDL Mitje Ribičiča, ki ga je imel minulo soboto v rudarskem mestu Zagorju na osrednji slovenski proslavi ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja. Predsednik slovenskega pisateljskega društva Ivan Potrč je odkril bronasto Cankarjevo doprsje, delo kiparja Karla Putriha, v zagorskem delavskem domu pa je bila tudi slavnostna premiera Cankarjevega dela „Za narodov blagor".
Ko je odkrival spomenik, je Potrč dejal, da je Cankar prav v proletariat teh premogovnih krajev najbolj veroval in vanj nikoli izgubil svojega upanja. Zagorje je namreč eden tistih krajev, kamor je Cankar često prihajal kot kandidat socialnodemokratske stranke.
Sobotni dan pa je bil hkrati tudi praznik številnih šol, ki nosijo Cankaijevo ime. Zvrstile so se številne prireditve, na katerih so počastili velikega pisa-
SEMINAR ZA FILMSKE VZGOJNE DELAVCE
Združenje filmsko vzgojnih delavcev Slovenije je v prostorih Viba filma v Ljubljani minuli teden organiziralo za svoje člane seminar, ki se a je udeležilo nad 50 članov iz vse lovenije. Na seminarju so se seznanili z montažo novega slovenskega mladinskega filma režiserja Jane Kavčiča „Matic“, poslušali predavanje kritika Freliha „Mi in antimit ameriškega filma" ter si v kinu Šiška ogledali ameriški film Peklenski stolp, ki so ga tudi kritično ocenili in analizirali.
F. BRUS
telja in podelili Cankarjeve bralne značke.
Ena od takih slovesnosti je bila tudi 10. decembra na osnovni šoli Grm v Novem mestu. Učenci so pripravili recital Cankarjeve besede ter interpretirali nekaj najlepših Kettejevih pesmi, ki iih ie pesnik napi-
sal v Novem mestu. Pri slavnostni podelitvi Cankarjevih bralnih značk sta sodelovala tudi Bogo Komelj, ravnatelj Študijske knjižnice Mirana Jarca, in prof. Jože Škufca, svetovalec za slovenski jezik na Zavodu za šolstvo SRS - organizacijski enoti v Novem mestu. Jože Škufca je učencem govoril o umetniškem ustvarjanju Cankarja in Ketteja, Bogo Komelj pa o deležu Novega mesta v slovenski kulturi oziroma literaturi.
RIBNIŠKA SPODBUDA - Ljudska knjižnica v Ribnici je v kratkem času pridobila 278 novih članov - stalnih bralcev in obiskovalcev. Med najpogostejšimi obiskovalci so šolarji. (Foto: D. Divjak)
ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA @	NOČNI	SKOK
/e	ljubljanska banka
	Podružnica Ljubljana
nova poslovna enota	posluje za občane
v Ivančni gorici	ob ponedeljkih .torkih,
	četrtkih in petkih
	od 7,00 ure do 13,00 ure,
	ob sredah
	od 7,00 ure do 16,00 ure
CELJE
BEOGRAD
SEŽANA
KOPER
JESENI K
LJl BLJAN
MARIBOR
RAGERSKO DANI MOST
PROSTO DELOVNO MESTO!
VELETRGOVSKO PODJETJE KOKRA,
KRANJ, n.sol.o.
RAZGLAŠA
za potrebe TOZD DETAJL, n.sub.o. prosto delovno mesto
POSLOVODJE
(za svojo novo prodajalno tehničnega blaga v Metliki, ki bo odprta predvidoma 1. aprila 1977).
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti:
— poklic poslovodje ustrezne stroke in šest let delovnih izkušenj na izobrazbo.
Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja, 64001 Kranj, Poštna ul. 1, 15 dni po objavi.
/© ljubljanska banka
Odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti LB — podružnice Črnomelj vabi k sodelovanju nove delavce, zato
objavlja prosto delovno mesto
STROKOVNEGA REFERENTA ZA KREDITNE POSLE.
Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti:
— visoko šolo ekonomske ali pravne smeri
—	4 leta ustreznih delovnih izkušenj
— moralno-politične vrline.
Kandidati naj pošljejo prijavo v 15 dneh po dnevu objave na naslov:
Ljubljanska banka, podružnica Črnomelj, Trg svobode 2, kjer lahko dobe tudi dodatna pojasnila o delovnih pogojih.
OPEKARNA ZALOG NOVO MESTO p.o.
Odbor za združeno delo razpisuje prosto vodilno delovno mesto
TEHNIČNI VODJA
Kandidat za zasedbo tega delovnega mesta mora imeti srednjo tehniško šolo gradbene, strojne ali elektro smeri in 2 leti prakse v gradbeništvu ali industriji gradbenega materiala.
Rok za prijave je 15 dni od dneva objave.
Prijave pošljite na zgornji naslov z oznako „Odbor za združeno delo".
PROSTA DELOVNA MESTA
Delovna skupnost Skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti Novo mesto, Kettejev drevored 2
razpisuje prosta delovna mesta:
1. FINANČNI KN JIGOVODJA I.
2. FINANČNI KNJIGOVODJA III.
Pogoji:
pod 1: višja ali srednja šolska izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj v računovodstvu
pod 2: srednja šolska izobrazba ali nepopolna srednja šolska izobrazba in 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu.
Nastop službe po dogovoru.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Prošnje z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovni izobrazbi naj kandidati pošljejo na naslov: Skupna služba SIS Novo mesto, Kettejev drevored 2.
tP
&
Blago, ki ga danes oddate za prevoz, vam čez noč prepeljemo do namembne postaje in ga naslednji dan v dopoldanskih urah izročimo prejemniku.
DANES PREVZETO - JUTRI IZROČENO BLAGO
r
PROSTO DELOVNO MESTO!
Dolenjka,
trgovsko podjetje na debelo in drobno Novo mesto
| objavlja prosto delovno mesto
PRODAJALCA
za železninarsko-tehnični oddelek Blagovnice Črnomelj
Pogoji: končana šola za prodajalce tehnične ali mešane stroke. V poštev pridejo moški kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Za delovno mesto je določeno poskusno delo. Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Rok za vlaganje prijav je 8 dni po objavi.
STUDU OB DELU!
UNIVERZA V MARIBORU VISOKA TEHNIŠKA ŠOLA v sodelovanju
S ŠOLSKIM CENTROM KRŠKO OBJAVLJA VPIS v
1. letnik visoke tehniške šole - oddelek za strojništvo (študij ob delu) (oddelek bo pri šolskem centru v Krškem).
Pogoji za vpis: dokončana strojna tehniška šola ali strojna ; delovodska šola.
Kandidati naj pošljejo na naslov Šolski center Krško naslednje dokumente:
1. spričevalo o zaključnem izpitu
2. izpisek iz rojstne matične knjige
3. potrdilo o trajanju zaposlitve
4. kratek življenjepis
:
Prijave bomo sprejemali do 24. 12. 1976.
Delavski svet
„SIGMAT" BRESTANICA
objavlja prosto delovno mesto
TEHNOLOGA ZA IZDELAVO POLIESTRSKIH LAMINATOV
Pogoj: diplomirani ing. kemije.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na „Sigmat" Brestanica.
V času od 5. 12. do 12. 12. 1976 so v brežiški porodnišnici rodile: Milica Povh iz Jescnic na Dol. -dečka, Vesna Lastavčič-Vitko iz Vrbovca Sanjo, Sonja Strojin iz Krškega - dečka, Antonija Dvornik iz Brežic	Tomaža, Anica	Čeh iz
Samobora	- Dominika,	Marija
Motoh iz	Šentlenarta -	dečka,
Jožica Budna iz Krajnih brd - Bojano, Hilda Metelko iz Sevnice Lidijo, Breda Slavec iz Brežic -Petra, Djurdja Jung iz Medsav Anamarijo, Jožica Hictaler iz Senovega - Tanjo, Jožica Vučanjk iz Malega Obreža - dečka,	Ankica
Aščerič iz Samobora - dečka, Ana Kostanjšek i/ Trebč - dečka, Jasminka Troclič iz Samobora -Tamaro.
V času od 27. 11. do 5. 12. so v brežiški porodnišnici rodile: Elizabeta Felicijan s Pokleka - deklico, Nada Volčanšek iz Brežic - Alenko, Vjckoslava Gorup iz Tomaševca -Damirja, Jožica Strnad iz Sevnice -deklico, Slavica Horvatič iz Miha-lovca - deklico, Ružiča Strgar iz Globokega	-	Albina,	Nevenka
Horvat iz Kercstinca - Snažano, Ivanka Strmecki iz Vitne vasi -deklico, Anica Bogovič iz Sentlenar-ta - dečka, Marija Ogorevc iz Brežine - Moniko, Frančiška Požun s Senovega	-	Marjana,	Julijana
Raščan iz Samobora - dečka, Ivka Klarič-Oka	iz	Zagreba	- Kcna,
LICITACIJA!
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO
RAZPISUJE JA VNO PRODAJO
RABLJENIH OSNOVNIH SREDSTEV
Izklicna cena din
1.	Zgibni traktor CARRARO - tigrone 765,
nevozen	70.000,00
2.	Brunarica — cca 70 m2 za prestavitev,
v Smrečniku pri Crmošnjicah 27.000,00
3.	Brunarica — cca 55 m2 za prestavitev,
v Smrečniku pri Crmošnjicah 22.000,00
4.	Baraka v stari drevesnici v
Žužemberku — za prestavitev	7.000,00
5.	DroDilec za kamen — motor ARAN 5.000,00
6.	Večje število raDljenih motornih žag
Licitacija navedenih osnovnih sredstev bo 25. 12. 1976 ob 8. uri, pod točko 6 pa ob 9. uri na upravi GG Novo mesto, Gubčeva 15.
Na izlicitirano ceno se zaračuna še prometni davek.
Pod točko 1 do 5 se pred pričetkom položi 10% varščine. Ogled traktorja je možen na Agroservisu v Žabji vasi, brunaric in barake na licu mesta, drobilca pa v Črnomlju.
„NOVOTEHNA",
trg. podjetje na debelo in droono.
Novo mesto.
Glavni trg 11 razpisuje
na podlagi 51. člena statuta in 19. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu
prosto vodilno delovno mesto VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, so za zasedbo delovnega mesta določeni še naslednji pogoji:
— višja izobrazba pravne ali ekonomske smeri s 5 oziroma 15 leti delovnih izkušenj na področju delovne ali gospodarske zakonodaje,
— moralno-politična neoporečnost;
in objavlja
prosto delovno mesto PRODAJALCA
v poslovalnici št. 9 v Bučni vasi POGOJI:
— KV prodajalec z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec.
Kandidati naj pošljejo prijave v 10 dneh po objavi razpisni komisiji oz. splošnemu sektorju podjetja.
Anica Bizjak iz Krškega - dečka, Ankica Kralj iz Klanjca - deklico. -ČTST1TAMO!
UMRLI SO:
Anton Zupan - kmetovalec iz Bizeljskega, star 60 let; Pavel Vovk - kmet borec iz Šmarja, star 79 let; Jožefa Vimpolešck -kmetovalka iz Zg. Pohance, stara 79 let; Valentin Sajko - upokojenec iz Krškega, star 75 let; Ivan Lah -upokojenec iz Brežic, star 77 let.
V času od 2. do 8. decembra so v novomeški porodnišnici rodile:
Urška Nemanič iz Curil - Jožeta, Cvetka Borštnar iz Vrhka - Emilijana, Karolina Gros iz Uršnili sel -Jožico, Jožica Zupančič iz Goriške vasi - Melito, Majda Krašna iz Dolnjega Maharovca - Matjaža, Marjeta Zupančič z Verduna - Franca, Milena Štravs iz Žužemberka - Silvestra, Mira Kovačič iz Brestanice -Igorja, Marta Božič iz Straže - Alojza, Doroteja Korak iz Slovenske vasi - Natalijo, Nevenka Gril iz Uršnili sel - Brigito, Marjeta Jordan iz Krškega - Edito, Barbara Mušič iz Dragovanje vasi - Denisa, Ivanka Zlobec iz Črnomlja - Dorotejo, Marija Kutuš iz Soteske - Jožeta, Ana Vukčevič iz Miličev - Radmilo, Marija Kumelj iz Žužemberka -Mojco.
ČESTITAMO!
ŠT 5C (!42S) - ] 6. liocembra 1376
DOLENJSKI LTST
Slovenija - Avstrija 4:0
Slovenske igralke rokometa (članice in mladinke) brez težav ugnale gostje — Odlična organizacija
Minulo soboto in nedeljo je novomeško športno društvo Krka poskrbelo za lep športni dogodek: v novi dvorani je pripravilo mednarodno rokometno srečanje ženskih članskih in mladinskih	reprezentanc
Avstrije in Slovenije.
Do prvega srečanja je na predlog avstrijske rokometne zveze prišlo že lani v Avstriji, ko sta se pomerili le VTSti članic; Novomeščani pa so v dolenjsko metropolo povabili tudi izbrani mladinski vrsti. Na srečanje so se organizatorji, športni delavci ŠD Krka, tudi tokrat zelo vestno pripravili in obiskovalce ter gostje iz Avstrije presenetili z ličnim biltenom v obeh jezikih, v katerem so med drugim zapisali: Spoštovane športnice iz Avstrije! Dobrodošle v Novem mestu, kamor prihajate iz države z drugačno družbeno ureditvijo, toda z zavestjo, da vse športnike povezuje želja po miroljubnem sožitju, prijateljstvu in medsebojnem sodelovanju, ne glede na narodnost in socialno poreklo. Tudi ta prireditev bo prispevala k razvijanju in poglabljanju prijateljstva, medsebojnemu spoznavanju in razumevanju ter h krepitvi miroljubnega sožitja narodov Avstrije in Slovenije."
Za novomeške ljubitelje rokometa - v obeh dnevih si je tekme ogledalo skupaj okoli 1200 gledalcev - je bilo srečanje zanimivo tudi zavoljo tega, ker so v reprezen-
Kaj, kje, kdo?
V	devetem kolu slovenske šahovske lige igrajo Novomeščani, ki so zaenkrat na zadnjem mestu, doma. Pomerili se bodo z močno vrsto iz Kranja, navzlic temu pa imajo lepo priložnost, da povečajo število zbranih točk.
Novomeške odbojkarice bodo konec tedna gostovale. V četrtem kolu se bodo pomerile v Mariboru z istoimensko ekipo. Poznavalci odbojke so tokrat prepričani, da bodo Krkine igralke prišle domov s prvo zmago v letošnjem prvenstvu.
Precej težje delo bodo imeli pred domačimi gledalci odbojkarji Novega mesta, zakaj v četrtem kolu se bodo pomerili z dokaj močno „Mislinjo“, ki v letošnjem prvenstvu še ni doživela poraza.
Košarkarska reprezentanca Dolenjske gostuje v sedmem kolu v Mariboru, kjer se bo pomerila z Jakovljevičevo četo. Glede na to, da letos Mariborčanom ne gre tako, kot so pričakovali, bi Dolenjci lahko proti Braniku osvojili novi točki. Vsekakor pa je „ranjen“ lev močno nevaren.
DAN REPUBLIKE POČASTILO 90 STRELCEV
Novomeška občinska strelska zveza je v počastitev dneva republike pripravila občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki se ga je udeležilo 40 članov in članic ter 51 pionirjev in pionirk. Prehodni pokal sta osvojili obe ekipi SD Krke, najboljši posamezniki pa so bili: Berlan (182), Sovrin (177) in Učjak(176), pri članicah pa Bračko (172), Kren (169) in Aš (169). Najboljša pionir-iz OS Katja Ru-pionirjih so se izkazali
ska ekipa je bila iz OS Katja Ru-pena. Pri pionirjih so se izkazali Petrič (153), Lajkovič (141) in Bojane (136), pri pionirkah pa Kos (143), Novosel (141) in Segedin
(137).
tancah igrale Novomcščankc. Pri članicah se je izkazala Kastelčeva (v nedeljo je nastopila za mladinke), pri mladinkah pa so drugi dan nastopile domala vse najboljše varovanke trenerja Janeza Štruklja in brez težav premagale vrstnice iz Avstrije.
V	prvi tekmi so sc pomerile mladinke, za reprezentanco Slovenije pa so večji del srečanja zelo dobro igrale Dolenjke Golobova, Mršniko-va in Brajerjeva. Zmagale so domačinke s 15:10. V drugem srečanju so pritekle na parket članice. V lanskem prijateljskem srečanju so bile boljše severne sosede, žal pa so v Novem mestu razočarale. Bržčas bi jih premagale tudi mladinke. Rezultat je bil 19:8. V nedeljo dopoldan sta se obe ekipiše enkrat pomerili, toda tudi na ..popravnem izpitu" se Avstrijke niso izkazale. Prvič so klonile - v tej tekmi so nastopile Golobova, Štrukljeva, Kastelčeva (šest zadetkov), Mršnikova (5), Brajeijeva in Grilova (1), vse članice Krke, rezultat pa je bil 16:11 - članice pa so zmagale 22:11.
J. PEZEU
VEČ KUPCEV KOT PONUDNIKOV
Sobotni sejem rabljene smučarske opreme na trebanjski osnovni šoli je uspel nadvse dobro. Tisti, ki so imeli kaj za prodati, so sklepali kupčije tako rekoč že med vrati. Zaradi tolikšnega zanimanja so v torek povabili na šolo tovarno smučarske in športne opreme Elan. V soboto so med sejmom vrteli tudi zanimive smučarske filme, k dobremu razpoloženju pa je nedvomno največ pripomogel naletavajoči sneg.
SEVNICA: IZENAČENI BOJI
Na rednem hitropoteznem šahovskem prvenstvu sevniškega kluba je boj za prvo mesto potekal med Blasom in Tavčarjem, ob koncu tekmovanja pa sta oba zbrala 10 točk, vendar je prvo mesto osvojil Blas. Vrstni red: Blas 10, Tavčar 10, J. Blas 8 idr.
J. B.
ŠRIBAR -SESTNAJST ZMAG
Sevniški šahovski klub je v počastitev občinskega praznika pripravil hitropotezni šahovski turnir za pokal kluba, udeležilo pa se ga je kar devetnajst šahistov. Prvo mesto in pokal je osvojil Ljubljančan Mirko Šribar, ki je izgubil le dve srečanji
Vrstni red: 1. Šribar 16, 2. Levičar 14,5, 3. do 5. Tavčar, Volčanj-šek in Rupar 13,5, 6. Blas 12,5, 7. Kitemas 9,5 itd.
NIKO GOLEŠ: 920 KEGLJEV
Trebnje: na kegljaškem turnirju, ki ga organizira KK Tankist iz Vrhnike v počastitev dneva ljudske armade 22. decembra in 35 let vstaje naroda in narodnosti ter 31 let osvoboditve naše domovine, je član Mercatorja (Trebnje) dosegel odličen rezultat 920 podrtih kegljev (klubski rekord). Rezultati ostalih predstavnikov iz Dolenjske: Franc Lavrič 890, Slavko Gričar 812 in Janez Bartolj 873 kegljev (vsi Mercator). Na kegljišču Mantova v Vrhniki se tekmovanje nadaljuje in bo končano 12. decembra.
M. Z.
RIM W'
ŠTIRI SREČANJA, ŠTIRI ZMAGE - Novomeško Športno društvo Krka je minulo soboto in nedeljo pripravilo prijateljsko rokometno srečanje med vrstami članic in mladink. Obe ekipi sta se pomerili dvakrat, štirikrat pa so brez težav zmagale Slovenke. Organizatorji pripravljajo podobno srečanje tudi za prihodnje leto, nastopile pa naj bi tudi vrste iz Italije in Švice. Na sliki: prizor z nedeljskega srečanja med članicami (Foto: Janez Pezelj).
»Ponovitev” drugega kola
V	tretjem kolu
odbojkarskega repuoliškega prvenstva nesrečna poraza novomeških ekip — Krka je na dnu
Bržkone so novomeški odbojkarice in odbojkaiji pričakovali v tretjem kolu slovenske lige zmagi, ponovila pa sta se rezultata iz drugega kola. Obe
LESKOVEC: ŽIVAHNO ZA MIZICAMI
Pri leskovškem Partizanu so pripravili rekreacijsko igranje namiznega tenisa, v telovadnico pa prihaja trikrat na teden veliko pion;rjev, mladincev in članov. Organizatorji pričakujejo, da se bodo treningov udeleževala tudi dekleta. V kratkem bodo sestavili ekipe pionirjev, mladincev in članov in poskušali pripraviti nekaj prijateljskih srečanj.
L. Š.
SEVNICA: BARTOLJ ZMAGAL
Na drugem kegljaškem Memorialu Rudija Kepe so nastopili najboljši tekmovalci z Dolenjskega. Zmagal je Bartolj (Mercator), podrl pa je 802 keglja. Za njim so se uvrstili Mrzlak (Krka, 786), Strupck (Celulozar, Krško, 775), Bogovič (Celulozar, Krško, 775), Dernač (Sevnica, 774) itd. Nastopilo je 58 tekmovalcev.
N. GOLES
CELJE - NOVO MESTO 7,5:2.5
V	osmem kolu 1. slovenske lige so novomeški šahisti gostovali v Celju in ponovno doživeli hud poraz. Posamezni izidi: Bervar - Penko remi, Pešec - Sitar 1:0, Ceglar - Milič 1:0, Streicher - Poredoš 0:1, Studnička - Pucel 1:0, Jazbec -Komelj remi, Krambeiger - Peterle 1:0 (b.b.), F.rvan - Istenič 1:0, Pla-nic - B. Škerlj 1:0, Mikec - Golobič remi
T. S.
ŠPORTNI KOMENTAR
ekipi sta tesno izgubili s 3:2. Krka je tako še naprej brez točk, Novo mesto pa je z eno zmago na petem mestu.
KRKA - LJUBLJANA v 2:3 (-9,-11, 7, 6, -14)
Tekmo tretjega kola republiške odbojkarske lige so Novomeščanke odigrale v telovadnici grmske osnovne šole. V prvih dveh nizih so domačinke naredile preveč začetniških napak in gostje so seta hitro osvojile. V nadaljevanju so se Krkine igraike „prebudile“. V tretjem setu so z dobrim napadom povsem nadigrale Ljubljančanke, še boljše so bile v četrtem nizu, v petem pa je okoli 30 gledalcev videlo izenačeno igro, v fciteri so z veliko športne sreče zmagale gostje.
Krka: Fine, Fila, Boh, Zevnik, Gorjanc, Pilič, Rajer, Furlan, Ivanetič.
KAMNIK - NOVO MESTO 3:2(9, 6, -7, -4,13)
V	Kamniku so Novomeščani začeli prvenstveno srečanje tretjega kola slovenske odbojkarske lige precej lagodno in domači odbojkarji
J02E ZAJC DOBIL ZLATO ZNAČKO
V	prostorih kluba delegatov v Ljubljani so zastopniki republiškega centra šolskih športnih društev podelili 10. decembra štirinajstim mentorjem šolskih športnih društev zlate značke - priznanja za dolgoletno uspešno delo na tem področju. Priznanje je dobil tudi Jože Zajc iz osnovne šole Senovo.
RUPAR IN STARC
Namiznoteniška sekcija pri leskovškem Partizanu je v počastitev , dneva republike pripravila turnirja za pionirje in mladince. Pri prvih je zmagal Rupar (sledijo Petrič, Jazbec, Bizjak, Žabkar itd.), pri mladincih pa Starc (za njim so sc uvrstili Urbanč, Olovec, Anžiček, S. Petrič idr.).
L. S.
'm % 9 % ?
I I I I I
MITROVIČ ZMAGAL
Na rednem mesečnem hitropoteznem šahovskem prvenstvu je zmzgul Mitrovič. Vsi boji so bili na noč izenačeni in tako je šest točk kot prvoplasirani osvojil tudi Bačnik. Tretji je bil Medved, ki je zbral 5 točk.
NOVOTEKS IN IMV
S sedmim kolom je bilo pred kratkim končano prvenstvo Novega mesta v borbenih igrah,. V prvi skupini je zmagal Novoteks, saj je dobil prav vsa srečanja. V drugi skupini so zmagali kegljači iz Industrije motornih vozil in se tako uvrstili v prvo skupino, iz katere je izpadla ekipa Gorjancev.
ITAS IN PETERLIN
V	počastitev dneva republike je SD „Mirko Bračič — Itas" iz Kočevja pripravila tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. Nastopilo je devet ekip, ki so se uvrstile takole: 1. Itas (686 krogov), 2. Šalka vas (643), 3. Tekstilana (544). Med posamezniki se je izkazal Jože Peterlin s 156 krogL
so mimogrede povedli z 2:0. Po dveh hitro dobljenih setih je tako kazalo, da bo tekma kratka, nezanimiva, toda Dolenjci so s precej boljšo igro poskrbeli za presenečenje in še laže kot prej Kamničani osvojili naslednja dva niza. V odločilni igri so nekoliko popustili, kljub temu pa so bili nevaren nasprotnik vse do 13:13. Zaradi nepazljivosti so izgubili žogo, domači igralci pa so nato dosegli dve točki in drugo zmago.
Novo mesto: Goleš, Vernig, L. Babnik, I. Babnik, Primc, Cotič, GraberskL
KRKA ŠTIRINAJSTA
Na ljubljanskem kegljišču Maksa Perca je bilo minuli teden jubilejno 25. državno prvenstvo v borbenih igrah, na katerih je nastopilo 24 ekip iz Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Srbije ter Slovenije. Letošnji republiški prvaki, člani novomeške Krke, so na državnem prvenstvu metali nekoliko slabše kot pred dnevi, navzlic temu pa so s 1285 podrtimi keglji osvojili štirinajsto mesto.
KAVŠKOVA DRUGA
V	subotiški športni dvorani je bil minuli teden tradicionalni memo-rialni turnir v gimnastiki, in sicer v spomin na športni delavki Belo in Marico Ivandekič, preminuli v prometni nesreči Med 34 pionirkami iz vse Jugoslavije je nastopila tudi obetavna Novomeščanka Kavškova in zasedla odlično drugo mesto.
SLAK ZMAGAL
Šahovski društvi iz Ribnice in Kočevja sta v počastitev dneva republike pripravili tradicionalni turnir, na katerem je nastopilo pet mojstrskih kandidatov in štirje prvokategorniki Po izredno zanimivih in izenačenih bojih je zmagal Slak iz Domžal, drugo mesto pa je osvojil Zivkovič iz Niša.
Vrstni red: Slak 8 točk, Zivkovič 6,5, Čimer 6, Ivič in Mestek 5,5, Zupančič 4, Ofak 4 itd.
M. G.
Irena in karate
Šestnajstletna dijakinja druge ga letnika krške elektrotehniški-šole Irena Tičer se je začela : karatejem ukvaijati pred dvema letoma. S športom v belem se ju spoznala slučajno. Na trening je spremljala prijateljico, radovednost jo je prisilila, da je opazovala trening in se odločila, da pride prihodnjič tudi sama.
„Brez karateja sedaj ne bi več mogla," pravi navdušeno mlada športnica. „Rada ga imam zato, ker z njegovo pomočjo pridobiš spretnost, gibčnost Karate vsakega pripelje v svet samodiscipline, velike psihične koncentracije. V tem svetu ni prostora za misli, ki večkrat obremenjujejo življenje ...“
Irena je pred kratkim napredovala in si s trdim delom pridobila oranžni pas (4. kyu). Kdor pozna njenega trenerja Iskro, mojstra slovenskega karateja, potem ve, da si ga je mlada športnica res zaslužila. Zakaj pri mojstru je potrebno res delati Irena pravi o svojem trenerju nekako tako: „Pri njem je težko pridobiti višji pas. Na pestrih
treningih preteče veliko potu, pa ni zadovoljen. Večkrat vidimo, da sicer je, pa tega noče pokazati. Prav zavoljo njega smo v klubu vsi prijatelji Le malokate-ro društvo se lahko pohvali s tako trdnim prijateljstvom. Prepričana sem, da bo znal tovariš Stane našo „karateistično“ barko še naprej tako spretno krmariti do uspehov, zakaj navzlic slabim možnostim za delo lepo napredujemo. Za karate je med mladimi vse več zanimanja, saj na naše treninge prav zaradi dobrih vaj prihajajo celo mladi iz Novega mesta, Brežic itd."
Izpred TV na - sneg > gg MKZ Dolenjska niza zmage
Televizijske kamere so že skrb za pionirie marsikate- S	*	w
NOVO MESTO ZMAGALO -Prejšnjo soboto so začele tekmovati ekipe v medobčinski namiznoteniški ligi, v kateri nastopa deset moštev. Po petem kolu vodi brez poraza Novo mesto I (Somrak, Kapš, Žabkar), druga je metliška Beti (D. Pezelj, Uhl in Kočevar), tretja reprezentanca osnovnih šol, četrti Novoteks itd.
Televizijske kamere so te preselili v najimenitnejša svetovna smučarska središča in tako bodo poslej najbolj vneti športniki pred televizijskimi zasloni tja do konca marca - takrat bodo v Sierri Nevadi podelili najboljšima kristalna globusa - skoraj vsak dan spremljali tekmovanja za smučarski pokal. Letošnji cirkus je zavoljo vse boljšega Križaja mikaven tudi za Jugoslovane.
Dolenjski športni delavci pripravljajo smučarski preporod. SD Rog že nekaj let načrtno vzgaja mlade tekmovalce, ki so v pionirski konkurenci med boljšimi v republiki. Kaj več prizadevnim rogovcem zaenkrat ni uspelo, bržčas pa je njihova „dolgoročna“ politika in
skrb za pionirje marsikateremu klubu lahko vzgled. Na novo tekmovalno sezono so mlade pripravljali tako rekoč vse leto. Spomladi so neutrudno vadili ob zelenih bregovih, poleti so nabirali moči na morju in izletih, ob prvem snegu pa se jih je okoli 130 (tudi starši) udeležilo dvodnevnega društvenega izleta na Gorjance.
Letos bo veliko cicibanov pod vodstvom društvenih učiteljev naredilo prve smučarske korake, to pa je lepa priložnost za marsikatere starše. SD Rog bo namreč poslej skrbel tudi za „odra-sle“ začetnike, zakaj za generacije,	ki prihajajo, je
društvo	zaenkrat dobro
poskrbelo. Sedaj so na vrsti starši.
Košarkarji Dolenjske v minulem tednu premagati še dva nasprotnika — Obramba boljša od napada — Težke tekme in boj za vrh šele pridejo
Lanske napovedi nekaterih novomeških vodilnih športnih delavcev, da je z dolenjsko oziroma novomeško košarko konec, so reprezentantje Dolenjske krepko postavili na glavo. Še naprej igrajo dobro in njihova igra pomeni pravi preporod dolenjske košarke. V minulem tednu so dosegli še dve prepričljivi zmagi.
ELEKTRA-DOLENJSKA 75:96 (43:42)
Domači igralci - spodbujalo jih je več kot sto gledalcev - so bili kos gostom z Dolenjskega le prvih dvajset minut. V nadaljevanju so igralci Dolenjske z zelo dobro obrambo do-
mače onemogočili, tako da so le redko prišli do meta na koš, skoraj vse odbite žoge pa so postale plen Dolenjcev, ki so nato s hitrimi protinapadi polnili domači koš. Pri gostih so v drugem polčasu dobro igrali vsi nekoliko boljša od ostalih pa sta bila Plantan in Munih.
Dolenjska: P. Seničar 12, Bajt 15, Munih 17, S. Kovačevič 8, Ivančič 13, Svinger 12, S. Seničar 2, Plantan 17.
DOLENJSKA -FRUCTAL 83:70 (40:28)
Okoli 600 gledalcev je minulo soboto videlo v športni dvorani dobro košarkarsko prireditev, za katero sta zaslužni obe ekipi: doma-čj košarkarji predvsem v prvem in deloma v drugem polčasu, gostje pa v zadnjih štirih minutah. Poznavalce
dolenjske košarke je zanimala predvsem igra nekdanjih Metličanov Dautoviča in Laliča, ki bi letos lahko nastopala za Dolenjsko. Pri-pričali so se, da sta oba sicer dobra košarkarja, da pa jih MKZ Dolenjske ne pogreša.
Dolenjci so proti Fructalu zaigrali zelo dobro. Z disciplinirano igro v napadu in izredno dobro obrambo, v kateri je ponovno blestel center Svinger, so z lepimi akcijami zadovoljili svoje privržence. Zdi se, da so ta čas precej boljši v obrambi, saj so prav na njen račun prišli do skoraj vseh odbitih žog (dobro so skakali tudi v napadu), ki so večinoma končale v nasprotnikovem košu. Lahko jim zamerimo predvsem prepočasen prenos žoge v napadalno polovico, zakaj nemalokrat je Plantan zastonj stekel v nasprotni napad.
Dolenjska: P. Seničar 18, Bajt 4, Munih 2, S. Kovačevič 12, Ivančič 20, Svinger 12, Plantan 15.
KONSTRUKCIJA - Poglejmo, kaj je o fotografiji, ki jo objavljamo, napisal njen avtor Goran Rovan iz Sremiške 1 v Krškem. Sliko je imenoval Daljnovod življenje ter v spremnem pismu še zapisal: „To ni več samo reprodukcija daljnovoda, ampak simbol življenja. Vsa ta kovinska konstrukcija tvori ozek koridor, kateremu ne moreš uiti. Električne žice so zveza z drugimi daljnovodi, z drugimi življenji. Brez njih ta daljnovod ne more obstajati, kot ne more živeti človek brez človeka, brez družbe." Ob vseh teh pojasnilih pa fotografije nismo izbrali za objavo zaradi njenih filozofskih razsežnosti, ampak ker je v svojem lastnem izrazu, vizualnosti, dovolj zgovorna in čista. K izboru je pripomogla tudi misel, da lahko ob tej priložnosti prišepnemo navdušenim fotoamaterjem, da mora slika sama zase pripovedovati, biti sama po sebi dovolj močna, če naj daje gledalcem tudi kakšno miselno sporočilo. Pa še to: vsakdo vidi v svojem delu več kot drugi, vendar o komunikacijski vrednosti fotografije odločajo prav ti drugi.
Nov obrat v Beli krajini
PISALI SMO ŽE, da namerava Novoteks postaviti v Metliki, kjer je že zgrajena stavba, no predilnico kamgarna. Težave so bile glede nabave predilniških vreten. 0 tem so razpravljali v Beogradu in sklenili, da Novoteks dobi nov obrat. Velikega pomena bo ta predilnica za vso Dolenjsko, posebno za Belo krajino. V nji bo zaposlenih okoli 180 delavcev, ki bodo izključno domačini, poleg strokovnega kadra. Tako bo novomeški okraj dobil novo podjetje, ki bo prineslo dolenjskemu človeku novega zaslužka, družbi pa pomemben vir dohodkov.
KULTURNOPROSVETNA društva, zlasti na podeželju, delajo v težkih pogojih. Nimajo primernih prostorov in opreme, bore se s finančnimi vprašanji. Velikokrat tudi nimajo dovolj pomoči ostalih množičnih družbenih organizacij, kakor da je kulturno prosvetno delo samo stvar teh društev in posameznih kulturno prosvetnih delavcev, ne pa družbena naloga.
PRALNI STROJ bi bil v Novem mestu nujno potreben. Veliko gospodinjstev nima pralnice in je njihova kuhinja hkrati pralnica, dnevna soba in morda celo spalnica za kakega otroka, kar je vsekakor zdravju škodljivo. Takim gospodinjam bi bilo zelo ustreženo, če bi lahko umazano perilo prinesle, ga s pralnim strojem oprale in posušile ter ga takoj odnesle domov. To bi si lahko privoščilo vsako še tako skromno gospodinjstvo, ker bi pranje malo stalo. Pralni stroj si lahko kupi le še malokatera gospodinja, čeprav so v prodaji.
PRAVIJO, DA METLIČANI spoštujejo stare tradicije. Morda celo preveč, saj jim nekateri to spoštovanje tradicij kar zamerijo, čeprav je lepo, da ohranijo svoje pustovanje, ljudske plese in še’ marsikaj. Toda z začudenjem se sprašujemo, čemu je viselo toliko zastav 1. decembra. Je to spoštovanje kakšne tradicije ali samo malomarnost hišnih lastnikov, ki zastavo obesijo za občinski praznik 26. novembra, potem pa zvito in zmečkano pustijo
na strehi po 14 dni?
V	(Iz	DOLENJSKEGA	LISTA
13. decembra 1956)
ZA JUGOSLOVANE NI -
Nevrolog G. Mentzel iz Zvveste-na zatrjuje takole: „Opažate zjutraj negotovost, če vidite, da ni dela? Delate zagrizeno, tudi na skrivaj in ponoči? Imate vedno nekaj dela v rezervi? Če je z vami tako, je zadnji čas, da obiščete zdravnika, ker ste kakor pijanec. Ta ne more brez alkohola, vi pa ne brez dela.“ Vse tiste, ki ugovotijo, da res bolehajo za tovrstno „narkoma-nijo“ — v Jugoslaviji še nismo opazili njene razširitve - nevrolog tolaži, da je „bolezen“ ozdravljiva.
IZPOLNJENA ŽELJA -
Slavnega Tellyja Savalasa, ki ga tudi naši gledalci televizijskih programov poznajo kot interpreta Kojaka, je neka ameriška dama vprašala, če se mu je izpolnila kakšna velika želja iz otroštva. Savalas je odgovoril: „Seveda se mi je. Kot majhnega dečka me je sestra neprestano vlekla za lase; takrat sem si vedno zaželel, da bi bil brez njih. Kot vidite, se mi je ta želja izpolnila.“
UMAZANI DENAR - Za
denar radi pravimo, da je umazana stvar. To ni le besedni okrasek, ampak živa resničnost. Tako zatijujejo strokovnjaki, ki so temeljito pregledali nekaj bankovcev svetovnih valut ter prešteli bacile na nji. Ameriški dolar je bil med najčistejšimi, namška marka je sodila že med umazane, najbolj pa si je ta pridevek zaslužila grška drahma.
REKORD - Porušen je še eden od tistih svetovnih rekordov, za katere se zanimajo sestavljale! Guinessove knjige rekordov. Švicar Toni Wild je presedel 121 ur in 15 minut na drevesu; to je po podatkih najdaljši čas takšnega posedanja v novejši zgodovini. Za prazgodovino namreč ni podatkov.
RESNICOLJUBNOST
Ameriška filmska igralka Joanne Woodward pravi, da ne razume, kaj vidijo mladoletna dekleta na njenem možu Paulu Nevvmanu, da se zaljubljajo vanj. „Moj mož ima 50 let, 6 otrok, pa še smrči!" Prav to bi mladoletnice rade slišale same: kako slavni Paul v postelji smrči.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Ilovice.
Ljubi Dolenjci omikani po Novicah
(Naši ljubi) Dolenjci so zlasti po Dolenjskih novicah dobili veselje do branja, z njim pa pot do prave omike v vsacem oziru. Ne bodemo govorili o tem, koliko je list, vrednovan sploh po pravih krščanskih načelih, storil dobrega v duhovnem oziru, povdariti hočemo temveč tudi gmotno korist. Brez Dolenjskih novic bi se nikakor ne bilo povzdignilo toliko gospodarstvo, kakor se je istinito, dasi je želeti še večega napredka. Kedo ne ve, koliko seje samo zadnja leta storilo v sadjereji in živinoreji? Kedo ne ve, ako hoče le opazovati, koliko njiv se je samo zadnja leta očistilo nepotrebnega kamenja, kateremu so se stoletja s plugom ogibali očetje sedanjih posestnikov? Da imajo mnogo zaslug tudi glede na probujenje slovenske zavesti, glede na zavednost kako važne so volitve, isto tako ne more nihče tajiti.
(Zdravstvo) v Dobrovi je med odraše-nimi dobro povoljno, ne pa tako med otroci. Grda difteritika prikazuje se prav poeostoma *
Tiranija čevlja
Moda spet diktira sadistične (ošiljene) čevlje
Star in doslej še neizboje-van je boj zoper „mučilnico mode“. Celo pri nas seže ta boj tri stoletja nazaj, tja do tolikanj duhovitega pridigarja Janeza Svetokriškega, ki se iskrivo obrega ob modo in njeno nesmiselno tiranijo, ne da bi mogel dovolj prepričljivo povedati, zakaj je tako.
Zdaj, ko smo že začenjali verovati, da se je izdelovalcem in kupcem potrošnega blaga končno le začel vračati zdrav razum, in ko smo že mislili, da smo se osvobodili terorja mode, se je začelo znova. Za čevlje je na primer letošnja modna jesen spet napovedala ošiljene pete in prednje dele. Francoski časnik „Le nouvel observa-teur“ ima to „novost“ za tako velik korak nazaj, da javno poziva prebivalstvo, naj „ne dovoli, da bi mu gazili po nogah" (da bi mu uničevali noge). Smo že pozabili, sprašuje, koliko bo lečin na nogah, v križu, ledjih, vratu in trebuhu so pred leti že povzročili ošiljeni čevlji? Z idiotskimi čevlji se težje hodi, težje diha, težje prebavlja in težje misli, pristavlja list.
Po ženskem odzivu sodeč - ošiljeni čevlji z visokimi petami so tudi že na našem trgu - se res prehitro pozablja, kaj je pred leti prinesla sadistična moda. Še danes imajo kirurgi dovolj dela z operacijami na nogah (Hallus valgus), ki izvirajo iz tega strašnega obdobja. Da o žuljih in kurjih očesih ter deformiranih nogah sploh nič ne rečemo. A vendar je utemeljen strah, da se bo vse to ponovilo, zakaj svet kot da se ničesar pametnega ne nauči iz svojih napak in svoje nečimrnosti. Verjetno bo tako, da bodo ženske spet tovarnarjev čev-
Japonski električni avtobus kot rešitev mesta.
Samo poskus ali bodočnost?
Se bo osebni avto umaknil električnemu avtobusu?
Ni treba potovati po svetu in obiskovati svetovna velemesta, da bi se človek lahko prepričal, do kako neznosne mere so dandanes mesta obremenjena s prometom; o tem se lahko vsakdo hitro prepriča kar v svojem domačem mestu. Udobje in hitrost prevoza, kar naj bi bila bistvena prednost avtomobilov, se počasi sprevrača v svoje nasprotje:	neudobnost,	počas-
nost, izgubo časa.
Iz tega prometnega gordijskega vozla se nekatere države in mesta poskušajo reševati, kakor se pač morejo. Nekaj časa se da promet urejati s povečevanjem in izboljšavami cestnega omrežja, ko pa tudi to več ne zadošča, posegajo urbanisti in prometni strokovnjaki po temeljitejših spremembah. Na udaru je sam avtomobil.
Obtožen pretiranega razkošja in smrajenja zraka, se avtomobil umika demokratičnejšemu, cenejšemu električnemu avtobusu. Na risalnih mizah načrtovalcev nastajajo mestne proge električnih avtobusov, ki lahko prepeljejo do 40 potnikov s hitrostjo do 40 kilometrov na posamezne postaje veliko hitreje in z manj stroškov, kakor jih zahteva prevoz z osebnim avtomobilom. Vožnjo, pogostost ustavljanja in število avtobusov na progi ureja računalnik.
Prvi taki avtobusi že vozijo v nekaterih japonskih mestih. Zaenkrat še vedno samo kot poskusna vozila, a že v kratkem času so pokazala, da znatno omilijo prometno gnečo, da o zmanjšanem onesnaževanju zraka sploh ne govorimo.
I
i
Različni ljudje
med njimi in jih je tudi že precejšnje število pobrala. Da bi pač skoraj ta grda pošast od tod se izgubila!
(Zgubil) je nekdo kos usnja; lastnik naj se zanj zglasi v Krajčevi prodajalni.
(Novomeško) vojašnico (kosarno) bodo podrli, ter bo na onem mestu sodnijski erar zidal novo dostojno sodnijsko hišo, ki bo mnogo večja od sedanjega poslopja. Po novi uredbi se bo sodišni delokrog mnogo razširil, ter tudi več uradnikov potreboval. V sedanjem poslopji pa je že sedaj bila gnječa, in je uradovanje dostikrat oviralo. Da se bodo dela že spomladi jela delati, je sklepati iz tega, ker so sedanjim prebivalcem kosarne že stanovanja
odpovedali.
(Z v o n e n j e) pri odhodu vlakov bode z novim letom prenehalo. Tako je ukazalo želcz-nično ministerstvo.
(I/. DOLENJSKIH NOVIC
15. dccembra 1896)
Meni ni nikdar dolgčas. Akoravno v krčmi ali kje drugje nimam družbe, sedim in opazujem ljudi, kaj delajo, kako se obnašajo in o čem se menijo. Najbolj zanimivo je opazovati, kadar razposajena družba dobi medse bebca. Ne tako neumnega, da bi delal sebi in drugim škodo ali bi bil nevaren, marveč takega, ki je pri vsaki stvari bolj neroden ali pa dela drugače od ostalih. Vedno se najde dobričina, ki mu da za pijačo, da postane revež še bolj neroden, a korajžen, in potlej se z njim vred vsi zabavajo ves popoldan in celo pozno v noč. Takemu naložijo vse mogoče naloge, npr.: v vreči prenaša „gladež“ od enega konca vasi do drugega in šele na koncu onemogel ugotovi, da je bila v težki vreči le stara šara. Drugi preizkuša svoje moči v plezanju na nevarnih mestih, drugje pošiljajo žejne pijančke na pokopališče ob pozni uri, in še veliko tega bi lahko naštel.
Manj opazni so tisti ljudje, ki se skrivajo v množici. Včasih je dobro, da sc ozrete okoli sebe. Kar poglejte,
koliko imamo kroničnih alkoholikov in drugih, ki se nam zdijo normalni ljudje, pa so takrat, ko zvemo zanje, že težki bolniki Kaj niso pili ravno tako kot drugi in se smejali skupno z drugimi? Pa vendar: ko zvemo za vsak tak primer, se čudimo in sprašujemo, kako je mogoče, da je do tega prišlo. Samo za primer: šele po prometni nesreči se zavedamo, da je vozil pijan, in morda smo bili tudi sami kdaj krivi, ko smo ga silili s pijačo, pa je ni hotel odreči.
Tretja vrsta ljudi so tisti, ki se povsod rinejo zraven. Ne z delom, če me kdo napak razume, marveč z jezikom. O vseh rečeh so najbolje poučeni in hočejo biti izjema tam, kjer so si ljudje složni. Tilki so najbolj nasprotovali v akcijah za pomoč ponesrečenim v potresih, za ceste, samoprispevke in še kje. Venomer besedičijo, kako se novci mečejo proč, a ko je treba nekaj dokazati, takrat se pa potuhnejo in nočejo o tem ničesar več slišati. Od • vseh so ti najbolj nevarni.
MARTIN KRPAN
miim
PREBI-
VALKA
KITAJSKE
UGRAJA
OTTOT
NAMIZNO
TEN-REPRE
?ENTANT
PARADIŽ
BORILNI
ŠPORT
PREDSTAV <IK GRENLANDSKEM LJUDSTVA
VRSTA SOCVETJA PANJ ZA
SEKAM
NORD. .;!jz,v!Si v;,
NADUTOST
KOSITER
OMREŽJE
KANALOV
STARI
4ARD0NA
BALKANU
NALEPKA
NAČIN
OBLAČENJA
ALK.
PIJAČA
VRSTA
HRASTA
iz monografije dvanajste brigade L
i
brigada brani belo krajino *
piše: lado ambrožič-rio
rra^nsniiDa^
innn-^nnH^nra
Namesto kablov steklena vlakna
Televizija je postala nepogrešljiva spremljevalka sodobnega človeka, vendar kljub velikemu pomenu, ki ji ga pripisujejo, prav na tem področju ni bilo vidnejših tehnoloških sprememb. Televizorji so še vedno dokaj nerodne, široke in velike škatle. Uporaba tekočih kristalov naj bi - pomagala, da bodo sčasoma televizorji z različno velikim ekranom zavzeli le toliko prostora, kot ga zdaj slika v okvirju. To je stvar bodočnosti, v sedanjosti pa pomeni korak naprej uporaba steklenih vlaken za prenos televizijskega signala.
Strokovnjaki so načrtovali, da bodo začeli praktično uporabljati steklena vlakna za prenos impulzov šele proti koncu
f Rešitev prejšnje križanke ^
Ljudje so že po naravi taki, da se motijo do smrti.
J. HAŠEK
"e dva jezdita istega konja, i nora eden sedeti zadaj.
VV. SHAKESPEARE
le dopustite, da bi bila vaša reča odvisna od drugih.
Madame de MAINTENON
Eno stekleno vlakno z uporabo laserskega žarka lahko prenese 167 televizijskih kanalov, kar je do sedaj zmogel le tako debel kabel, kot ga fant na sliki drži v desni roki.
tega tisočletja, vendar so se ušteli. Stekleno vlakno, nič debelejše od človekovega lasu, so pred kratkim koristno uporabili in preskusili v New Yorku za prenos televizijske slike. Med strokovnjaki že vstajajo govorice, da gre za tako pomemben preokret v elektroniki, kot je bila uvedba transistorja.
Okoli 100 metrov dolga steklena vlakna so uporabili za prenos televizijskega impulza od sprejemne naprave do številnih televizorjev. Ugotovili so, da lahko eno samo vlakno prenese toliko različnih impulzov, kolikor jih je prej dokaj zajeten sveženj kabla. Ob znatno večji zmogljivosti je tudi kakovost-prenosa neprimerno boljša od sedanjega.
Načrtovalci predvidevajo, da bodo kmalu položili pod zemljo nove televizijske kable iz steklenih vlaken, kar bo prenos slike celo pocenilo, ker ne bo potrebnih toliko pretvornikov in ojačevalnikov signala.
Je še mogoče nazaj k zemlji?
V izobilju se rojevajo želje po preprostem življenju — Gibanje „Povratek k zemlji" se širi v Ameriki — Kar potrebuješ, si izdelaj sam — Iskanje zadovoljstva v težkem delu
Medtem, ko na svetu večina človeštva še težko dela in v potu svojega obraza pridobiva vsakdanji kruh, katerega pogosto celo ni dovolj za sitost, pa se manjši del velike človeške družine duši v udobju, prehranjenosti in obilju. Nerazviti svet želi doseči življenjsko raven, kakršno poznajo v visoko razvitih deželah sveta, želi čimprej doseči visoko stopnjo proizvajanja in trošenja. Istočasno pa se v razvitem svetu, v družbi, ki živi v obilju, rojevajo nenavadna gibanja, ki teže proč od sedanjega načina življenja in iščejo preprostejše in naravnejše oblike preživljanja.
Zadnja leta se v Združenih državah Amerike vse bolj širi množično gibanje, katerega geslo se glasi ..samozadostnost". Na desetine ti-sočev pripadnikov tega gibanja se vrača iz sodobnih betonskih mravljišč in iz tempa potrošnje k zemlji. Poglavitni cilj gibanja je odkriti način, kako preprosto, vendar dobro živeti na deželi, daleč proč od industrijskih in drugih gospodarskih ustanov. Pripadniki gibanja hočejo doseči, da bi se vse več ljudi oprlo na lastne moči in osebno delo, še posebno ko gre za vprašanja prebivališč in prehrane. Pri preusmerjanju k samozadostnemu načinu bivanja poudarjajo preprostost in skromnost Eno od gesel pravi, da se moramo naučiti zadovoljiti se z manj - torej živeti in se oskrbeti za življenje z manj stroji, z manj tehnike, z manj vsega tistega, kar proizvajamo in prodajajo velika podjetja in je proizvod brezdušne mašinerije nesmiselno velike potrošnje.
NAMESTO TRAKTORJA VOLI
Med dolgoročnimi cilji gibanja so tudi načrti o izkoriščanju tako
imenovanih čistih virov energije; predvsem gre za koristno uporabo energije vetra in sonca. Uporabljanje tovrstne energije naj bi zavrlo vse večjo odvisnost od omejenih zalog naravnih virov energije, kot so zemeljski plin, nafta. Čistejši viri energije naj bi hkrati seveda tudi zmanjšali sedanjo stopnjo onesnaževanja okolja, ki zvesto spremlja vsako povečevanje industrijske proizvodnje.
Nekateri pripadniki gibanja gredo v tem oziru celo tako daleč, da se odpovedujejo strojem na naftni ali bencinski pogon. Namesto traktorjev uporabljajo, če je to le mogoče, vprege z dobrimi, starimi voli ali konji.
Veliko razpravljanja je v gibanju tudi o potrebi po smotrnejšem uporabljanju sedanjih nerabnih odpadkov; stranišča naj ne bodo le kloake nekoristnih odpadkov, ampak naj bi te koristno porabili za gnojila in pridobivanje metana.
Ob vsem tem navdušeni pristaši gibanja poudarjajo, da njihovi cilji niso beg od resničnosti, ker novi način življenja zahteva, da človek ponovno izkusi težko fizično delo in se zanese na lastne moči.
ŠE VEDNO VELIKA MANJŠINA
Gibanje je široko in množično, vendar je takih, ki bi uresničili ideale gibanja, še vedno zelo malo. To so predvsem tisti, ki so se znali vključiti v manjše kraje na ameriškem podeželju in so našli skupen jezik s starimi farmarji. Raziskovalci beležijo celo, da ponovno oživlja blagovna menjava; namesto denaija in ustaljenega kupovanja pripadniki ~ gibanja zamenjujejo fižol za sir, košaro jajc za jagode ipd. Teh „presežkov“, ki jih zamenjujejo, je malo.
Ameriški statistični urad je objavil podatke, da je v ZDA od leta 1970 naprej opazna hitrejša rast
prebivalstva na podeželju kot v mestih. Demografi pripisujejo to spremembo predvsem decentralizaciji industrije in preseljevanju prebivalstva iz predmestij v vasi. ..Povratniki k zemlji" so neznaten delček, čeprav računajo, da bodo leta 1980 veliko znatnejši činitelji rasti kmetijskega prebivalstva.
Gibanje ima seveda veliko senčnih strani. Povratniki niso vajeni kmetijskega dela, vsega se morajo naučiti znova. Ob vsem tem pa ideali hitro zbledijo in povratniki postanejo majhni kmetje ter sestavni del družbenega ustroja, katerega so s svojimi načeli hoteli spremeniti
Ti pojavi so zanimivi prav s tega stališča, ker nam kažejo, da pot, ki jo ubira sodobna zahodna družba, pušča veliko praznino in negotovost v človeku. „Odkrivanje“ sveta, ki je nekoč bil resničen, zaokroženega kmečkega življenja, neodvisnega od industrije, je tudi spoznanje, da z družbo nekaj ni v redu. Od spoznanja do spreminjanja pa ni nepremostljiv prepad.
ljenju?
nazaj k preprostemu in naravnemu živ-
V štabu so se morali še naprej posvečati obveščevalni službi, da bi jo uredili. Ko so rešili kadrovska vprašanja, je bilo treba obveščevalce še navaditi na točno in pravočasno poročanje. Poglejmo si, kako je bila organizirana obveščevalna v brigadi. Do 14. septembra so izpopolnili obveščevalni vod, da je imel 17 obveščevalcev. Menjave v vodu so bile še česte, ker so nekatere pošiljali v divizijo ali kam drugam, nekatere pa so iz voda oz. iz obveščevalne sploh izključili, ker za to delo niso bili sposobni. Nekateri obveščevalci pa so že imeli tečaje, kar se je pri njihovem delu zelo poznalo. Obveščevalni center pri brigadnem štabu je imel tri člane, šef pa je bil Stanko Kos-Ris, ki je bil na to dolžnost postavljen 17. oktobra 1944. Izpopolnitev vseh obveščevalnih služb v brigadi (obveščevalni center in vod) je pomenila velik napredek, vendar pa kvaliteta obveščevalnega dela še dolgo ni bila zadovoljiva. Štab XV. divizije je že septembra zelo kritiziral delovanje obveščevalne v brigadi zaradi nerednosti, netočnih in celo lažnjivih poročil. Od štaba brigade je zahteval, naj se za obveščevalno službo bolj zanima, saj je tudi sam odgovoren zanjo. Divizija je poslala navodila vsem obveščevalcem, kako se morajo na terenu obnašati, češ da nekateri delajo samovoljne preiskave, jemljejo civilistom „sukanec, blago, čevlje, obleko, deke, cigarete, te stvari sami potem rabijo ali prodajo in to včasih takoj pri sosedu.“ Štab divizije je opozaijal vse obveščevalce v brigadah in drugih divizijskih enotah, „da takšno ponašanje ni vredno slovenskega partizana. S takim ponašanjem se lahko hvalijo domobranci in Čerkezi." Šef obveščevalnega centra v brigadi je imel na voljo tudi radijsko postajo, o čemer smo že govorili in je lahko hitro oddajal poročila obveščevalnemu centru divizije in tudi drugim štabom.
V obdobju, ki ga opisujemo, v brigadi ni bilo več inženirske čete. Tedaj so namreč v diviziji ustanovili inženirski bataljon, v katerega so vključili vse moštvo iz brigadnih inženirskih čet V začetku ta bataljon še ni bil posebno močan., zlasti mu je primanjkovalo dobrih minercev. Sčasoma pa se je stanje popravilo in iz minerskih tečajev so začeli prihajati v bataljon izšolani minerci. Ta bataljon je.torej brigadam pošiljal inženirce, kadar je to bilo potrebno. Kadar pa so bile večje akcije, so inženirski bataljon porazdelili po enotah na tiste položaje, na katerih so inženirce najbolj rabili. Z ustanovitvijo inženirskih bataljonov se je minerstvo začelo kvalitetno izpopolnjevati, kar je bilo koristno tudi za 12. brigado, ki z vzgojo inženirskega kadra sedaj ni imela več skrbi.
Glavni štab Slovenije je posvetil posebno pozornost ranjencem tudi na ta način, da je v novi formaciji predpisal, da se mora pri štabu brigade ustanoviti poseben sanitetni vod. Saniteta pa je bila od septembra dalje takole organizirana. Vsaka četa je imela po 2 nosača ranjencev. Če pa je bila načrtovana večja akcija in so predvidevali, da bo ranjencev več, tedaj so imeli v četi po 4 nosače. V četi so imeli nosači po dve nosili, ki sta bili že prej izdelani v delavnicah ali pa so ju partizani kar sami napravili. Nosila so partizani hitro izgubljali, zato so stvar preuredili na ta način, da so izdelali le mreže, ki so jih nosači mogli nositi s seboj, ko pa-je bilo treba prenašati ranjence, so sproti izdelali drogove. Ranjence so iz čete najprej prenesli v bataljonsko previjališče, kjer je vsak dobil prvo pomoč. V bataljonih je za to poskrbel bataljonski bolničar, to je bil navadno primeren partizan, ki je končal ustrezen sanitetni tečaj. Iz bataljonskih previjališč so ranjence prenašali v brigadno previjališče še brigadni sanitetni vodi. Na brigadnem previjališču je deloval brigadni sanitetni referent, ki je bil največkrat medicinec. Od tod so težje ranjence prevažali v divizijska previjališča, dalje pa je za transport poskrbela divizijska sanitetna četa. Težje ranjence so prepeljali v konspirativne bolnice. Največ strokovrega zdravniškega osebja so zbrali v divizijskih previjališčih, raznih kirurških ekipah in v bolnišnicah. Divizijske kirurške ekipe so se med operacijami približevale bojišču, če je bilo le mogoče.
Miki Muster Janez Trnove
ZA OČETOM
106
Ko je bilo pripravljenih že nekaj kolov, sta si delo razdelila. Bojan je ostal pri pripravljanju kolov, Zoran pa se je lotil gradnje kolibe. Izbral si je primeren suh prostor pod mogočnim drevesom, določil obseg kolibe in pričel zatikati ošiljene kole v mehka tla. To delo je bilo tudi naporno, pa Še zdaleč ne tako, kakor pripravljanje kolov iz trde palisandro-vine.
107
f
Ko so bili pripravljeni vsi koli in zariti v tla, sta se Bojan in Zoran lotila pletenja. Narezala sta v bližini primerno tanke ovijalke ali lijane, kakor jim pravimo s tujim imenom, in jih vpletala med kole tako, kakor sta nekoč videla delati starega Indijanca, ki je pletel košaro. Posrečilo se jima je še kar imenitno. Sama nase sta bila ponosna, i
108
Streho sta napravila iz širokih listov neke palme, katere sta položila drugega poleg drugega in drugega nad drugega. Za vhod v kolibo sta pustila le manjšo odprtino, samo toliko veliko, da sta se mogla splaziti vanjo. Zaprla sta jo z leso, katero sta spletla iz količev in lijan na enak način kakor stene kolibe. Pred večerom je bilo novo bivališče že gotovo.
VAŠA ZGODBA
Zima je tu; večeri so dolgi, zunaj kmalu pade mrak in najraje tičimo doma na toplem. V takih zimskih večerih pogostoma tarnamo, kako nam je dolgčas. Kaj, ko bi v takih trenutkih prijeli za pero in popisali dogodek, ki se je pripetil vam, vašim znancem, prijateljem ali pa ste si ga izmislili?
Če imate malo pisateljske žilice, če veste za kakšno izvirno zgodbo, potem jo napišite!
\ Vaše pero je vredno 1000 din 5
Uredništvo Dolenjskega lista tako kot že nekaj let zapovrstjo razpisuje natečaj za VAŠO ZGODBO (prej GOSJE PERO). Natečaja se lahko udeleži vsakdo s poljubnim številom prispevkov, vendar ne sme posamezna zgodba presegati 100 tipkanih vrstic na običajnem pisarniškem papirju. Posebna komisija bo vestno prebrala vsak prispevek in ga ocenila. Najboljše prispevke bomo nagradili z več nagradami:
1. nagrada 1000 din
2. nagrada 700 din
3. nagrada 500 din
4. nagrada 400 din
5. nagrada 300 din
V poštev pridejo izvirni, še ne objavljeni prispevki, ki jih boste poslali na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Ulica talcev 2, pp 33, 68000 Novo mesto, najkasneje do 1. februarja 1977. Prispevke označite s šifro in priložite tudi list s šifro, na katerem naj bo točen naslov avtorja prispevka.
Vse nagrajene prispevke bomo objavili v Dolenjskem listu. Objavili bomo tudi nenagrajene prispevke in jih honorirali po našem rednem ceniku.
UREDNIŠTVO
POTA IX ST«y
Dežurni
poročajo
ROGOVILIL V METROPOLU -6. decembra zvečer so novomeški miličniki pridržali 28-letnega Milana Marna iz vasi Jablan, ker je v kavarni Metropol okajen zmerjal natakarja in grozil s pretepom.
PRED HISO OKRADEN - Novo-meščanu Milanu Gorencu je nekdo 6. decembra popoldne odpeljal moped NM 51-743, vreden 4.500 din. Moped je stal na dvorišču pred stanovanjem.
DVAKRAT PRIŠEL KRAST - V noči na 8. december je nekdo s kozolca Jožeta Vodopivca v Ostrogu pri Šentjerneju ukradel 300 kg koruze, naslednjo noč pa še 50 kg betonskega železa.
ISKAL SAMO DENAR - V noči na 10. december so imeli tatinski obisk v poslopju enote kmetijske zadruge na Vinici Z zadnje strani poslopja je tat prišel v bife, iz predala točilne mize pa vzel 3.150 din gotovine. Preiskal je še druge prostore, vendar tam ni nič vzeL
UKRADEN POTNI LIST - 11. decembra zvečer je bilo vlomljeno v osebni avto Slobodana Mitroviča iz Novega Sada. Avto je stal na parkirnem prostoru pred motelom v Trebnjem, iz njega pa je izginilo nekaj garderobe in cigaret ter potni list
Solo rock
Koncert za dva sta hotela dva Novomeščana
8. decembra zvečer je zaradi premajhne udeležbe odpadel napovedani koncert rock glasbe v športni dvorani v Novem mestu, dva nadebudna mladeniča, ki pa sta na koncert prišla, sta hotela na vsak način muziko. Tako sta 18-letni Makarij Mihelič in Branko Rožman kar sama priredila koncert. Začela sta razgrajati in razbijati, zato so ju spravili iz poslopja in vrata zaklenili. Ta dva pa nista bila zadovoljna in sta še tolkla po vratih in grozila nič krivi snažilki.
Sila navdušena ljubitelja rocka sta bila nesramna tudi do miličnikov, ko so ju ti prišli mirit. Noč sta morala prebiti v Jerebovi ulici, njun razbijaški koncert pa bo ocenil še sodnik za prekrške.
■/##/#/#/#//###//#######///##/#####////##■ \ Ribnica si ga bo zapomnila s
ČAKANJE V SNEGU - V petek popoldne je spet začelo mesti sneg in marsikje smo lahko videli take prizore. Avtobusi so imeli manjše zamude, delni zastoji pa so bili popoldne na več cestah, dokler jih niso nlužili. fFoto: R. Bač eri
Inkasant je spravljal zase
Okrožno sodišče v Novem mestu je nedavno tega obravnavalo primer 25-letnega raznašalca in inkasanta časopisov Ljubljanski dnevnik in Nedeljski dnevnik, ki je pobrano naročnino zapravil v družbi
sprva vzel le na posodo in da je hotel vrniti Zanašal se je na brata v Nemčiji in domačo zemljo, vendar je vsota ukradenega denarja tako narasla, da ni bilo več mogoče vrniti Senat pod predsedstvom Janeza Kramariča takega zagovora ni sprejel, prisodil mu je 2 leti strogega zapora in izrekel tudi dveletno prepoved opravljanja poklica, pri katerem bi imel opravka z denarjem. V njegove dobre namene niso verjeli, ker je bil lahkoživ in je razsipaval denar v družbah. Upoštevali pa so kesanje in njegovo dozdajšnjo neoporečnost Sodba še ni pravnomočna.
»Premalo sem zaslužil," je v zagovor povedal obtoženi Milovan Jovanovič, ki je sicer priznal poneverbo. V času med aprilom in oktobrom letos je pri strankah pobral 44.591 din, v upravo pa je poslal le obračune, denar pa obdržal zase. Ker je fant začel zahajati v družbo in veseljačiti mu redni zaslužek okrog 3.800 din ni bil dovolj, zlasti še ker je moral nekaj denarja pošiljati tudi ženi v okolico Tesliča.
Obtoženec se je zagovarjal, da je
Z ZADKOM V SAVI
5. decembra malo pred 13. uro je zaradi prehitre vožnje na zasneženem cestišču pri Radni zletel s ceste avto z voznikom Darkom Drobe-žem, starim 24 let, doma iz Krškega. Fant je vozil proti Krškemu, med potjo pa ga je zaneslo, da je zletel s ceste proti Savi in z zadnjim delom avta pristal v vodi Vozniku ni bilo nič, gmotne škode pa je Za 5.000 dinarjev.
NESREČA PRI PLUŽENJU
5. decembra popoldne je Jože Gorenc iz Šmarja s tovornjakom plužil cesto Kostanjevica-Šentjemej. V vasi Dobrava se je plug pokvaril, avto je obstal, takrat pa je dokaj hitro pripeljal mimo Ivan Mikolič iz Novega mesta in se z avtobusom zaletel v plug. Bilo je za 9.000 din škode.
TRUPLO V SAVI
12. decembra popoldne je Sava v Lanušah pri Čatežu naplavila žensko truplo. Strokovnjaki so menili, da je bilo truplo v vodi okrog 20 dni. Gre za nad 40 let staro žensko, visoko od 160 do 165 cm, na desnem boku ima 5 cm dolg rez od operacije. Drugih podatkov o utopljenki zaenkrat ni. Kdor bi koga pogrešal, naj to javi najbližji postaji milice.
Dva speča je okradel
Drzna tatvina in goljufija je pripeljala Mladena Krušiča v zapor — Obsojen je bil na devet mesecev
Nekvalificirani delavec Mladen Krušič, star 18 let, doma iz Križevcev, je bil pred dvema letoma vajenec pri novomeškem podjetju Pionir. Tu je stanoval v baraki, poznal je razmere. Fant pa ni končal učne dobe, temveč jo je prej odkuril in se potem vračal v Novo mesto.
Letos 15. septembra ga je znova prineslo v naše kraje. Ponoči okrog 3. ure se je splazil v Pionirjevo barako in v sobi št. 12 dvema delavcema iz hlačnih žepov pobral denarnici. Tako je Franca Struno olajšal za 3.810 dinariev in nekaj živilskih
Precej odvzetega orožja
Kdor ima doma orožje brez dovoljenja, je navadno tudi krivolovec — Letos so prevetrili zlasti šentjernejski konec
Letos so organi pregona več pozornosti posvetili iskanju raznega orožja, za katerega lastniki nimajo ustreznih dovoljenj. Samo v šentjernejskem predelu so našli orožje pri več kot 20 občanih, pri tem je bilo največ odkritih v vasi Brusnice. Ljudje so imeli stare vojaške puške, predelane puške, pištole, naboje, vse to pa večji del uporabljajo za krivolov.
Polovici občanov, pri katerih so orožje našli, je bil tudi dokazan krivolov, pri nekaterih postopek še teče. Največje presenečenje pa je bilo v Dobruški vasi, ko so pri priletnem kmetu, ki mu nihče ne bi prisodil, daje zmožen streljanja, našli pravi arzenal: imel je dve puški, pi-
štole, naboje, smodnik, pa tudi polno skrinjo mesa uplenjenih gozdnih živali. Ta človek je imel v svoji zbirki še celo vrsto pasti nožev in vab, tako da je bil seznam zaplenjenega orožja dolg celo tipkano stran.
bonov, Franca Jaketiča pa za 1.000 dinarjev. Tat se je tako spretno prikradel ukradel in izmuznil, da nihče ni nič slišaL
Predrzni mladenič pa je goljufal še v Pionirjevi menzi Delavki v menzi je predložil listek, češ da je spet zaposlen pri podjetju, in zahteval bloke za hrano. Ker ga je poznala še od prej, ni sumila in mu je izdala 24 blokov za kosilo in večerjo ter 23 blokov za zajtrk in malico.
Senat okrožnega sodišča je fanta spoznal za krivega, kar je tudi sicer priznal Okradel je kolega, ker je vedel da so prejšnji dan dobili plače, razen tega pa je potem mirno spal v baraki Delavci so vedeli da ni v delovnem razmerju in so to javili, tako so ga miličniki dvignili kar s postelje in ga nagnali.
Takrat pa še niso vedeli za tatvino. Krušič jo je takoj pobral v Ljubljano in še dalje v Portorož, kjer je ukradeni denar pri priči zapravil. Tam so ga prijeli in privedli v zapor.
Okrožno sodišče je Krušiču izreklo kazen: 9 mesecev zapora in povrnitev škode, upoštevali pa so, da je imel neurejeno mladost. Sodba še ni pravnomočna.
Z denarjem jo je popihal
V Rebri pri Žužemberku so Romi okradli Hrovatove
7. decembra so v vas Reber pri Žužemberku prišli štirje Romi: mlajši moški in ženska ter 13-lctna deklica in 15-leten fant. Po vasi so prosjačili in prišli tudi do hiše Antona Hrovata- Z dvoriščne strani so bila vhodna vrata odprta, videti pa
Voznik osebnega avtomobila je na cesti povozil pešca, ki je bil ob zadetku takoj mrtev. Čeprav se je voznik zavedal da je povozil človeka, ga je pustil brez pomoči in nadaljeval vožnjo. Ni se
življenja, mora nuditi pomoč. Takšno pomoč je dolžan nuditi vsakdo, kolikor lahko to stori, ne da bi ogrožal sebe. Tem bolj pa je vso možno pomoč dolžan nuditi tisti, ki je takšno stanje
vozi naprej, ne da bi se prepričal, da take pomoči ne more nuditi, s tem že krši prej navedeno določilo Č1. 27la KZ in stori s tem kaznivo dejanje »zapustitve poškodovanca v pro-
■1
ustavil in ni skušal ugotoviti, kaj je s povoženim človekom, ali je mrtev ali živ in ali potrebuje pomoč. Voznik je torej, ko je po povoženju vozil kar naprej, pustil na cesti že mrtvega človeka, ki mu ni bilo več mogoče pomagati Toda ne glede na to dejstvo, je v voznikovem ravnanju podan objektivni dejanski stan kaznivega dejanja »zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči" iz ČL 2.7la KZ.
Niso redki primeri, da storilci prometnih nesreč pustijo brez pomoči tistega, ki je bil v nesreči poškodovan. S tem kršijo temeljno etično načelo, da se človeku, ki je v neposredni nevarnosti glede	zdravja in
nevarnosti za zdravje in življenje drugega sam povzročil
Iz teh etičnih načel izhaja določilo čl. 271 a KZ, ki zapoveduje vsakemu vozniku motornega vozila ali drugega prevoznega sredstva, da pomaga vsakemu, ki je poškodovan s prevoznim sredstvom, ki ga je on upravljaL V tem določilu najdemo življenjsko praktično zapoved, da voznik, ki je s svojim vozilom koga poškodoval, svoje vozilo takoj ustavi in ugotovi, ali in kakšno pomoč lahko on sam poškodovancu nudi, in da potem tako pomoč v okviru svojih osebnih možnosti tudi dejansko nudi Voznik, ki ne ravna tako, ki torej vozila po tem, ko je koga povozil, sploh ne ustavi in
metni nesreči brez pomoči", za katero je predpisana kazen zapora do enega leta in kazen zapora najmanj treh mesecev ali strogi zapor do petih let, če ima opustitev pomoči za posledico hudo telesno poškodbo ali smrt poškodovanca.
Naknadno ugotovljeno objektivno dejstvo, da je ponesrečeni takoj umrl in zato nikakršna voznikova pomoč ponesrečencu ni mogla biti nudena, nc spremeni dejstva, da je bila ta zapoved kršena, in ne menja narave kršitve kot kaznivega dejanja.
JANEZ KRAMARIČ
I
Dolgo so Ribničani čakali na novi hotel, skrbno so nato pazili na veliko pridobitev, potem pa... Kot strela se je po Ribnici razširila govorica o velikem razdejanju p hotelu, o razbitih šipah, lučeh, polomljenih mizah in stolih, o škodi, ki jo nekateri cenijo na 70.000 din. En sam človek, hrust in objest-než, ki ga Ribničani dobro poznajo po številnih izgredih, je tisto nedeljo dajal du-ška svoji nebrzdani notranjosti, omamljeni z alkoholom. V dobre pol ure je pošteno iznakazil hotel, ponos Ribničanov.
Trkamo na marsikatera vrata, toda do resničnih podatkov o škodi, storilčevi identiteti ne moremo priti Sprašujemo, zakaj? Podatki,
ki smo jih zbrali, so skromni: storilec je v Ribnici služil vojaški rok Še nekaj dni po dogodku so ga Ribničani videli, kako se sprehaja po ulicah, nato ga je vojaška zdravniška komisija proglasila za neprištevnega in odpustila iz enot JLA. Vsa zadeva je bila dana na sodišče in na razpravi bomo'izvedeli za epilog dejanja, ki je toliko časa vznemirjal Ribnico. Sleherni občan se je zgražal nad takim početjem. Storilec, ki je po besedah očividcev brez pravega vzroka „znesel" svojo brutalnost nad inventarjem hotela „Jelka“, je že dalj časa grozil po Ribnici: ,JVekaj bom naredil Moje bivanje v Ribnici si bodo občani zapomnili!" In res so si ga-
OSTANKI RAZDEJANJA — Podoba, kakršno je še dolge dneve po razdejanju imel prostor pred hotelom „Jelka“. Polomljena stekla so zamenjana, medtem ko so vhodna vrata ohranila na posnetku podobo razdejanja.
S
I
s
*
*
m
ni bilo nikogar. Itiložnost pa taka . ..
Gospodar Hrovat se je ta čas mudil na seniku Njegova žena je bila v hlevu. Nista si mislila, da bo tako rekoč v njuni prisotnosti na domačiji kdo prišel krast, pa se je vendar zgodilo. Romi so prišli v hišo, vse prebrskali in odnesli veliko stvari: skodelice, baterijo, precej sladkorja in kave, iz hladilne skrinje nekaj povrtnine. Med iskanjem po predalih, omarah in kotičkih so našli tudi 3.500 dinarjev in jih odnesli.
Tatove sta potem Hrovatova opazila in poklicala vaščane in miličnike na pomoč. Tri tatove so kaj hitro prijeli, pobegnil pa je 24-letni Jože Brajdič-Ncno, ki je utemeljeno osumljen kraje denarja.
VINJEN NA AVTOCESTI
12. decembra malo po polnoči je pri Drnovem prišlo do hujše prometne nesreče. Z osebnim avtom je iz Zagreba proti Ljubljani vozil Hasib Djato in zaradi vinjenosti z vozilom meril cesto. Bil je ravno na levi strani, ko je naproti pripeljal Anton Možič iz Boštanja. Prišlo je do trčenja in 10.000 dinarjev škode.
KAR CEZ CESTO
12. decembra okrog 17.30 je Anton Pavlič iz Brestanice vozil z osebnim avtom čez naselje, pri hiši štev. 186 pa je videl tri pešce. Bil je z njimi vštric, ko je eden od teh -Sretko Mijanovič - nenadoma prečkal cestišče, zato ga je avtomobilist zadel Ranjenega Mijatoviča so prepeljali v bolnišnico.
NOVO MESTO:	BOČNO
TRČENJE - 6. decembra popoldne je Jože Eržen iz Novega mesta vozil osebni avto po Zagrebški cesti iz stranske Rotarjeve ulice pa je pripeljal na cesto someščan Anton Somrak. Pri trčenju je nastalo najmanj za 3.000 dinarjev škode.
GOMILA: PO SNEGU V DREVO - Avgust Lenarčič iz Jelovca pri Boštanju je 6. decembra popoldne z osebnim avtom prehiteval tovornjak med Mirno in Trebnjim. Pri prehitevanju je zapeljal na sneg na bankini, nato' ga je zaneslo v drevo. Škode je za 8.000 dinarjev.
VAHTA:	TRČIL	V TOVOR-
NJAK - Pavel Zajc iz Semiča je 6. decembra dopoldne vozil z avtom od Metlike proti Novemu mestu. Ko je vozil po klancu navzdol je naproti pripeljal s tovornjakom Ljubljačnan Peter Krese. Zajc je zavrl, na zasneženi cesti pa ga je zaneslo v tovornjak. Škodo cenijo na 13.000 dinarjev.
Varnostni pasovi
Bliža se novo leto in z njim dan, ko bo stopil v veljavo nov predpis glede varnostnih pasov. Vozniki osebnih avtomobilov bodo morali imeti varnostni pas, med vožnjo tudi pripet, vendar miličniki ne bodo kaznovali voznika brez varnostnega pasu do n,ovc registracije vozila.
Da so varnostni pasovi izredno pomembni za večjo varnost v prometu, so ugotovili že v mnogih evropskih deželah, kjer je tak pripomoček za ohranitev življenja že dalj časa obvezen.
Pri nas povzroča voznikom nemalo preglavic vgrajevanje varnostnih pasov, zato so se v Tehnični bazi Avto moto zveze na Otočcu odločili za pomoč. Že dalj časa montirajo pasove v vse vrste avtomobilov, kar velja od 90 do 1 20 dinarjev. Najbolj seje zapletlo pri fičku, ker proizvajalec ni poskrbel za priključke v vozilih, vendar so mehaniki na Otočcu tudi to pomanjkljivost rešili Člani AMZ imajo popust v znesku 10 dinarjev.
Poudariti pa velja, da predpisu ne bo zadoščeno, če bo kdo imel varnostni pas vgrajen. Potrebno bo pasove uporabljati, tako pri vožnji na odprtih cestah kot v mestu.
M. K.
ČRNOMELJ:	CIKCAK DO
PADCA - 8. decembra zvečer je 43-letni Jože Jager iz Kočevja pri Črnomlju šel iz mesta proti domu. Hodil je sem in tja, ker je pregloboko pogledal v kozarec. Za njim je pripeljal z osebnim avtom Črnomalj-čan Anton Vrščaj. Ko je zapeljal mimo pešca, je tega zaneslo v levo, tako da ga je avto zadeL Ranjenega Jagra so odpeljali v bolnišnico.
ČRNOMELJ: V OVINKU NA LEVO - 10. decembra dopoldne sta v Ulici belokranjskega odreda pripeljala naproti z osebnima avtomobiloma Črnomaljčana Zdravko Jug in Arif Begulič. V ovinku je Jug vozil po levi, zato sta z Beguličem trčila. Škode je za 12.000 dinarjev.
KAMENCE: AVTO V JAREK -Novomeščan Marjan Matjašič je 10. decembra popoldne vozil z avtom od Karteljevega proti mestu, pri DoL Kamcncah pa je naproti pripeljal avto, zato je Matjašič zavri. Na mokri cesti je avto zaneslo na bankino in po nasipu navzdol kjer je obstal na strehi, škode je za
8.000 dinarjev.
MENIŠKA VAS: SMREKA NA CESTI - 11. decembra ponoči je od DoL Toplic proti Meniški vasi vozil z avtom Janez Novak iz DoL Toplic. Ker je čez cesto ležala smreka, ki jo je podrl zapadli sneg, je Novak trčil vanjo in je škode za 2.000 din. V isto smreko je že prej zadel tudi Vlado Kovač z Dvora, ki je imel za
3.000 din škode. Kar dve nesreči, ker ovira s ceste ni bila pravočasno odstranjena!
*
STROKOVNO VGRAJUJEJO
PASOVE — V Tehnični bazi AMZ na Otočcu imajo na zalogi varnostne pasove evropske izdelave po isti ceni kot v trgovinah. Pasove tudi vgrajujejo. (Foto: Marko Klinc)
DCLLNJSKI UST
Stiuti uietiilu: HiH SAčEit
St. 50 (1429) - 16. decembra 1976
EETRTK0V INTERVJU
Carski rez pri štipendijah
Kdo da več?
Čeprav smo pred leti licitacijo za osebne dohodke pognali skozi vrata z raznimi sporazumi, dogovori in drugimi samoupravnimi akti, kaže, da tovrstno izsiljevanje znova poganja cvet. V zadnjem času smo imeli v Novem mestu dva primera, ko so se na objavljene razpise javili ljudje s sicer manjšo izobrazbo od zahtevane, pač pa so postavili pogoje: „Pridem, če mi daste toliko in toliko „plače“ in če dobim toliko in toliko kredita za gradnjo. .Ker gre v obeh primerih za vodilne delavce, se je zanju izvedelo, toda sliši se tudi o celi vrsti podobnih primerov na delovnih mestih, ki sicer niso tako vidna, so pa kadrovsko interesantna.
Spet smo torej priče licitiranju, spet gre za kršenje sporazumov, spet gre za poskuse, da bi pohodili sprejeta stališča partije in sindikata. Vsak uspeli poskus takega kadrovanja pa potegne za seboj celo verigo. Če bi imel računovodja več kot doslej direktor, bo ta zahteval povišanje, ne glede na sporazum in točkovno oceno delovnega mesta. Skočili bodo drugi računovodje v sosednjih kolektivih in v majhnem kraju utegne kmalu nastati prava anarhija pri osebnih dohodkih.
Ob takih primerih Zveza komunistov in sindikat ne bi smela biti tiho. Tako je bilo tudi stališče občinskega komiteja, ko so o tem razpravljali. Ravno ti dve družbenopolitični organizaciji bi lahko tudi sicer večkrat vprašali za malo več podatkov o novih ljudeh na nujno potrebnih delovnih mestih, posebno če so novi delavci zahtevni. Morda bi se ob takem preverjanju za marsikoga ugotovilo: že v dveh delovnih organizacijah je pobral kredite za gradnjo, zdaj poizkuša v tretji. Ne gre pa pozabiti, da delavci za take stvari hitro izvedo. In kaj pomeni za podjetje nejevoljen delavec? Majhno storilnost in slabo kakovost.
R. BAČER
„Udarna moč akcije ne sme zbledeti, dokler sanacijski program tovarne Novoteks do zadnje pike ne bo uresničen,"
meni občinski komite ZK
Pred dnevi je kot strela udarila vest, da so spremenjeni pogoji štipendiranja, da bodo mnogi ostali brez tovrstne družbene pomoči in da je to posledica preveč širokogrudne prejšnje politike. O tem je tekel pogovor z Marijo Padovan, predsednico izvršnega odbora skupne komisije podpisnic SIS o štipendiranju. Novi ukrep je razložila tako:
„Po samoupravnem sporazumu smo v Sloveniji združevali 0,5 odst. od kosmatih osebnih dohodkov zaposlenih za štipendiranje in postavili merila za pridobitev tovrstne družbene pomoči pri študiju, odvisna zlasti od dohodka staršev. Iz občin Ljubljana, Maribor itd. ni bilo veliko upravičencev do
štipendij iz združenih sredstev, ker so tam zaslužki boljši, zato so se združena sredstva prelivala predvsem v manj razvite občine. Na Dolenjskem je bilo zadnja leta veliko štipendij in tudi novomeška občina je iz solidarnosti dobivala znatna sredstva za štipendiranje.
Z novim prilivom interesentov za štipendije pa smo že spomladi ugotavljali, da 0,5-odstotna stopnja ne bo zadoščala, in smo se že takrat odločili zategniti pas. Ukinjene so bile štipendije pod 500 dinarjev, s čimer so bili prizadeti v glavnem dijaki Novomeščani ali pa študentje takih staršev, ki imajo kar dobre zaslužke. Zaradi tega ukrepa nikomur ni bilo potrebno študija obesiti na klin. Istočasno je veliko štipendistov iz združenih sredstev prevzelo gospodarstvo. Posebno so se izkazali na primer v tovarni IMV, v Krki in samoupravnih interesnih skupnostih, razen v zdravstveni. “
- Pritisk na štipendije iz združenih sredstev se je torej zmanjšal, zakaj je prišlo zdaj do novega carskega reza pri
sredstvih za štipendiranje?
„Z novim šolskim letom je bilo ponovno nad 150 prosilcev štipendij iz združenih sredstev, z dopolnilnimi štipendijami vred pa jih je blizu 700. Takoj smo vedeli, da toliko denarja ni. Ko je v vsej republiki prišlo do podobnega položaja, je prišlo do novih omejitvenih ukrepov. “
- V čem je bistvo novih varčevalnih ukrepov in koga bodo prizadeli?
„Štipendij ne bo več za otroke staršev, ki imajo v družini nad 2.000 din dohodka na člana. Vsi, ki imajo v srednjih šolah samo zadosten uspeh, bodo štipendijo izgubili. Vsem, ki študirajo na takih šolah, ki za novomeško gospodarstvo niso interesantne, bodo štipendije znižane. Manjše štipendije za okrog J5 do 30 odst. - bodo tudi za vozače in vse, ki v času šolanja stanujejo doma. V nasprotju s tem pa se za kadrovsko interesantne stroke, kot so pedagoška in tehnična, štipendijske vsote ne spremenijo. Na isti ravni bodo ostale tudi kadrovske štipendije, ki jih dajejo s pogodbo delovne organizacije. “
- Ali ste predvideli kakšne posledice bodo nastale? Imate v mislih kakšno rešitev za tiste, ki bodo z novim letom ostali brez štipendije?
„Svoje sile bomo zastavili v dveh smereh: vsem, ki bodo z januarjem 1977 izgubili pravico do štipendije iz združenih sredstev, bomo skušali pomagati, da bi dobili kadrovske štipendije v delovnih organizacijah. Kot kaže, bo polovici zdajšnjim štipendistom ugasnila pomoč iz sklada združenih sredstev. Vemo, da prav vseh prizadetih delovne organizacije tudi ne bodo mogle prevzeti, in se zavedamo, da bo v posameznih primerih prišlo do hudih težav. Zlasti hudo bo za podeželske družine, ki imajo tri ali šriri otroke v šolah in bodo po novem dobivali štipendijo le za enega, ali pa za dijake ali študente v internatih. Oskr-bovalnine so višje in je vprašanje, če bodo starši vse zmogli. Take primere bomo morali najbrž tudi v bodoče reševati sami. “
RIA BAČER
Obet: dva nova vrtca
V izdelavi so načrti za ureditev vrtca na Malem Slatniku in za gradnjo osrednje otroškovarstvene ustanove na
Drski
ZOBOZDRAVNIK ZA DVE SOLI - Zraven grmske osnovne šole so preuredili staro hišo za potrebe šolske zobne ambulante, v njej pa bo delovala tudi vzgojna posvetovalnica. Stomatolog Boris Gašparovič in asistentka Fanika Rajmer delata v ambulanti trikrat na teden dopoldne in trikrat popoldne.	(Foto:	R.	Bačer)
Vsako leto 250 novih mest v otroško varstvenih ustanovah novomeške občine! To je osrednje geslo srednjeročnega razvojnega programa do leta 1980, ki ga skušajo v skupnosti otroškega varstva uresničiti.
V začetku decembra je izvršilni odbor te skupnosti razpravljal o možnostih za pridobivanje novih mest v vrtcih v prihodnjem letu. Ob že znanih težavah z lokacijami sta se kot najhitreje uresničljivi 'možnosti pokazali dve gradnji: preureditev stanovanja v šoli na Malem Slatniku za potrebe otroškega varstva in klasična gradnja nove varstvene ustanove Drska II.
Krajevna skupnost Slatnik naj bi prispevala za adaptacijo šolskih prostorov, skupnost otroškega varstva pa opremo in načrt, pa bo 50 mest v varstvu za predšolske otroke. S tem
bi razbremenili prenapolnjeno ustanovo na Ragovski cesti, kamor starši vozyo tudi otroke iz predela Slatnik in Žabje vasi, zajeli pa bi lahko še nekaj otrok iz okoliških kmečkih družin, ki so zdaj brez varstva. Ta zamisel bi bila lahko hitro uresničena in vrtec na Slatniku bi lahko odprli že v letu 1977.
Inž. Gorazd Cibic dela tudi načrte za gradnjo osrednjega vrtca v Novem mestu, ki je že dobil ime Drska II. V njem bodo upravni prostori, garaže, centralna pralnica za vse vrtce, zaklonišče in možnost kasnejše gradnje osrednje kuhinje za 1500 obrokov. Ta vrtec bo lahko sprejel 210 otrok. Gradnja te ustanove zaradi zahtevnega terena ne bo montažna, temveč klasična, kot zatrjujejo načrtovalci zdaj, pa zaradi tega ne bo nič dražja. Če bo v šlo po sreči, bo tudi ta gradnja hitro stekla, da bo vrtec Drska II. konec drugega leta odprt.
Vzvod je sprožen, kolesje teče
Na torkovi seji občinskega komiteja ZK v Novem mestu, posvečeni predvsem težavam v tovarni Novoteks, so navzoči sekretarji osnovnih organizacij ZK iz tovarne samokritično priznali: „Za pretežno večino nastalih težav je kriv človeški faktor". Komite je predloženi’ sanacijski program ocenil za ustreznega in je menil, da bo zdajšnja poslovodna struktura kos nalogam, vendar s pripombo: z akcijo za rešitev že kasnite. Vzdušje izrednega stanja bi bilo potrebno pol leta prej, zato bo potrebno zamujeno nadomestiti.
Izgube v tovarni Novoteks so ob tričetrtletju letos narasle na približno 55 milijonov dinarjev, oziroma po fakturirani realizaciji blizu 29 milijonov din, računati pa je, da bo ob koncu leta ostalo za okrog 40 milijonov dinarjev primanjkljaja. Za 2600-članski kolektiv je to znak za alarm, začeli so ukrepati, podrobneje pa je o Novoteksu tekla beseda na seji komiteja v navzočnosti sekretarjev osnovnih organizacij ZK iz tovarne in direktorja inž. Avgusta Fajfarja.
Ne kot opravičilo, pač pa za informacijo je inž. Fajfar na seji razložil težave slovenskih volnarjev nsploh, ki so se vsi znašli v podobnem, nekateri celo v slabšem položaju. Rekel pa je: „Več let nam je dobro šlo, pa smo živeli lagodno." In po njegovi oceni je nastalih težav kriv predvsem kolektiv sam. Niso
VEČINA JE ENOTNA
Do 10. decembra je 82 delovnih organizacij novomeške občine pristopilo k sporazumu o novoletnem praznovanju, ki bo za vse otroke organizirano na enak način. Do tega dne je bilo vplačanih (po 50 din na zaposlenega) prispevkov za 18.595 delavcev, kar pomeni, da je večina naših delovnih ljudi sprejela enotnega dedka Mraza za primernejšo obliko otroškega veselja kot obdaritve po finančni moči kolektivov. Pričakovati je, da preostale delovne organizacije ne bodo vztrajale kot „kasta“ zase. Naj omenimo še, da so pri zbiranju tovrstnih prispevkov zajeli tudi obrtnike.
bili dovolj vztrajni pri prodoru na domači trg, premalo so se ukvarjali z zahtevami trga, z modnimi tenden-
cami, s prilagajanjem proizvodnje ptrošnikovim zahtevam. Varčevali so pri reklami na škodo poslovanja, velike naložbe v nove obrate na Vinici, Metliki in Trebinju pa so oslabile finančno moč podjetja ravno v času, ko je potrošnja upadla. K nastalim težavam je precej pripomogla tudi neustrezna kadrovska zasedba. Podjetje je naredilo napako, ko je večino sredstev za izobraževanje porabilo za izredno šolanje zaposlenih. Zgodilo pa se je, da se je mnogo ljudi vpisalo v višje in visoke šole. Ker pa je podjetje hitro raslo in so bili potrebni kadri, so ti zasedli položaje, ko pa so to dosegli, so študij obesili na klin. Ne vsi, ampak precej imajo takih. V podjetju so zadnje čase bili slabi odnosi med posameznimi tozdi, začelo pa se je tudi s storjeno napako, ko so v istem podjetju zaposleni v enem tozdu dobivali polne, drugod okrnjene osebne dohodke.
Vse to so v razpravi odkrito in samokritično obravnavali. Iztrezni-tev je prišla in dojeli so jo zares, o čemer pričajo tudi izjave navzočih sekretarjev:
... Nismo pravočasno ustavili drsenja navzdol, preveč smo upoštevali razne izgovore.
. . . Pred Uemi leti smo sprejeli sanacijski program za konfekcijo, pa ni bil dosledno uresničen, popuščanja nekaterim pa so slabo vplivala na delavce.
... Kdor je plačan po učinku, dela, pač pa mnogi režijski delavci ne dajejo dobrega zgleda. Disciplina je slaba. Delavci se zgledujejo po vodstvenih kadrih: po obratovodjih, izmenovodjih itd. Če pri njih ni
discipline in delovne vneme, je ne moremo pričakovati od delavca.
Sanacijski program je torej začrtan, komunisti in poslovodni organi pa pri uresničevanju ne bodo imeli lahkega dela. Nujno bo med drugim neustrezne ljudi na posameznih delovnih mestih zamenjati, ravno v tem pa računajo na največ ovir. Z izdatno politično podporo in ne oziraje se na zamere pa je to nujno narediti, sicer se bodo tudi ostale točke sanacijskega programa podirale kot hišica iz kart. Pri vsem tem pa ozek krog ljudi ne bo uspel, četudi se raztrga od prizadevanj. Vsak na svojem delovnem mestu se mora čutiti odgovornega. Gre za biti ali ne biti!
RIA BACER
S--------------------------\
ZA DAN JLA
Letošnji 22. december bomo v novomeški občini tradicionalno lepo počastili z več športnimi in kulturnimi prireditvami, ki imajo predvsem namen zbližati pripadnike JLA z mladino in občani. V načrtu je bila tudi otvoritev novega Doma JLA, vendar bo ta malce kasneje. Dom bo sicer še ta mesec gotov, velika dvorana s 500 oblazinjenimi sedeži pa zahteva še nekaj del. Tako nekateri predlagajo, naj bi nova dvorana prvič sprejela občinstvo za slovenski kulturni praznik, kar je vsekakor primeren dan za tako otvoritev.
V	J
DRUGJE BOU SVETLO - Ce greš po 19. uri v mesto, imaš občutek, kot da bo kmalu polnoč. Središče Novega mesta se ne ponaša z dobro razsvetljavo, posebno ne v izložbah in reklamnih napisih. Barvaste neonske luči, ki zares svetijo, bi lahko prešteli na prste, medtem ko nekatere izložbe sploh puščajo v temi. Posebno decembra so mnoga druga slovenska mesta zvečer veliko lepša na pogled. Se bo glede tega kaj spremenilo?
IZNAJDLJIVI ŠOFERJI - Neučakanci, ki se, grede iz službe, znajdejo običajno v dolgi koloni vozil, se poslužujejo vse mogočih bližnjic in vozniških „trikov“, da bi skrajšali pot do doma. Odkar je več kontrole za prepovedano vožnjo čez Marof, so se podobne bližnjice udomačile po drugih tesnih in stranskih ulicah. Pločcvinska gneča je ob prometnih konicah že tolikšna, da potrebuje voznik za pot iz Bršljina v Žabjo vas 50 minut. Ob ponovnem snegu v petek je vožnja trajala še dlje.
NEVARNE DRSNICE - Nekateri deli mestnega asfalta so vsako zimo posebno nevarni za padce in zlome, pa jih kljub temu ne posipavajo. Na zebri za pešce med pločnikoma bife-študijska knjižnica se je te dni obdržal na nogah le tisti, kdor ima gumijaste podplate.
ZACELI SO KRASITI - Včeraj so se pojavile prve okrasitve v čast Novemu letu. Dogovorjeno je, da bodo tudi letos delovne organizacije poskrbele za primerno novoletno podobo svojega okolja, po dogovoru
Na nedavnem zasedanju sveta staršev novomeške gimnazije so predstavniki staršev z nekaterimi člani profesorskega zbora pretresali skupne težave ob prehodu na usmerjeno izobraževa-
s krajevnimi skupnostmi po postavljajo smreke delavci podjetja GG.
SAMO KATARINCA - Pretekli teden je v novomeški porodnišnici privekala na svet samo Katarinca. Rodila je Terezija Dim z Glavnega trga 29.
SLABO ZARADI MRAZA - V ponedeljek zjutraj je bilo zmrznjeno, zato na tržnici ni bilo skoro nobene izbire, razen na stalnih stojnicah. Dobiti je bilo jajca po 2.50 din, med po 50 din kilogram, zelje po 5.40 din, endivijo po 10 din, grozdje po 15.50 din, hruške po 16 din, jabolka po 8.50 din, koren po 6.60 din in čebulo po 13,20 din.
Ena gospa je rekla, da si bo letos nataknila kučmo, prilepila brado in brke, kajti koordinacijski odbor za novoletno obdaritev otrok se ne more zediniti, kje naj bi obdarili otroke.
V praznovanja dneva starostnikov se postopoma vključujejo vse krajevne skupnosti v novomeški občini. Pretekli petek so tako srečanje pripravili za osemdeset starostnikov KS Straža. Prijeten kulturni program so pripravili pionirji osnovne šole Vavta vas, na koncu pa se je s starostniki pogovarjal še njihov krajevni zdravnik dr. Vlado Živkovič (na sliki desno) in jim dajal nekaj nasvetov za „še daljše“ zdravo življenje. (Foto: Janez Pavlin)
Starši so za ostrejši kurz
Ne gre povsem izpustiti vajeti iz rok, so menili starši dijakov novomeške gimnazije in predlagali enotne ukrepe
nje glede učnih uspehov in discipline.
V kratkem bo vodstvo šole organiziralo sestanke s starši dijakov II., kasneje pa I. letnikov, da jih bodo dodobra seznanili s spremembami, ki jih prinaša usmerjeno šolstvo. Že zdaj se ve, da bo prišlo zlasti do prostorskih težav, če pa Dolenjska ne bo dobila svojega pedagoškega centra, bodo vrata našim otrokom v poklice toliko bolj zaprta.
V razpravi so se najdlje pomudili pri obravnavi učnih uspehov in discipline. Ugotovili so, da bi se dalo s skupnimi prizadevanji doma in šole vplivati zlasti na boljšo disciplino, da bi bilo manj pohajanja po lokalih, manj ponočevanja, neopravičenih izostankov manj grdega obnašanja in zdravju škodljivega kajenja. Slabe navade posameznikov se namreč širijo kot bolezen, in če ne bomo skupno tega pojava zajezili, tudi dobrih učnih uspenov ne gre pričakovati.
Starši so predlagali, naj šola ponovno opozori na sicer veljavna dijaška pravila, obenem pa naj bi dosegli, da bi poostreni kurz sprejele tudi druge srednje šole v Novem mestu. Ce sc bodo za tak predlog sveta šole odločili starši na bližnjih roditeljskih sestankih, bo zavela malo hladnejša sapica.
V CAST »TEDNA KOMUNISTA"
9. decembra smo v dvorani Dijaškega doma Majde Šilc v Šmihelu počastili letošnji teden Komunista. Obiskali so nas književniki Jože Dular, Lado Smrekar, Ivan Zoran, Janez Kolenc, Ivan Perhaj in Vladimir Bajc. Njihova dela so brali člani recitacijske skupine našega doma, na koncu pa nam je nekaj besed spregovoril Vladimir Bajc, predsednik sodišča združenega dela v Novem mestu.
MARJETKA OGOREVC
i INEX adria aviopromet
ljubljana
PRILOŽNOSTNA PRODAJA POHIŠTVA
PO TOVARNIŠKI CENI
KREDIT DO 30.000 DINARJEV
BREZPLAČEN PREVOZ IN MONTAŽA
PRIČAKUJEMO VAS V NASI PRODAJALNI
V B R E GAN I
TRUDBENIK
TOVARNA POHIŠTVA BREGANA
m
NOVE LETALSKE LINIJE SKRAJŠAJO RAZDALJE, POVEZUJEJO GLAVNA MESTA REPUBLIK SLOVENIJE - SRBIJE - BOSNE in HERCEGOVINE - CRNE GORE - MAKEDONIJE.
RED LETENJA:
Ljubljana — Beograd — Ljubljana vsak dan razen nedelje Beograd — Sarajevo — Beograd
Sarajevo — Titograd — Sarajevo	i	torek in
Sarajevo - Ljubljana - Sarajevo	^	četrtek do 30. 4. 77
Ljubljana — Maribor — Beograd — Skopje Skopje — Beograd — Maribor — Ljubljana
Ljubljana — Dubrovnik — Ljubljana Ljubljana — Split — Ljubljana
oo nedeljan od sredah do 30. 4. 77
NOVOLETNI POLETI ZA DELAVCE, KI SO ZAČASNO NA DELU V ZR NEMČIJI. SO NAMENJENI
SAMO NJIM IN NJIHOVIM OŽJIM SORODNIKOM DOMA IN SO DO 50 % CENEJSl OD REDNIH LINIJ.
CENA VOZO VNIC od 1.390 din naprej z ozirom na relacijo. LETIMO IZ ZAGREBA V
Frankfurt
Duesseldorf
Hamburg
Stuttgart
}
in nazaj
S SVOJIM NOVOLETNIM OBISKOM RAZVESELITE SVOJE. NAJDRAZJE!
Prodaja vozovnic: lnex Adria Aviopromet Ljubljana, Titova 48, tel. 061/313—366 in poslovalnice KOMPAS v Novem mestu, SAP Sevnica in SAP Kočevje
LETIMO Z DC-9
telefoni: 041/880 ■ 066 , 880-3"75 ,068/73-021
LJ U B L J A N A
115 LET TRADICIJE IN NAPREDKA
2. novembra 1861 so na ljuoljanskih ulicah in trgih zagorele prve plinske svetilke. To je bilo rojstvo podjetja, ki je s svojo dejavnostjo pripomoglo k razvoju mesta in se v 115 letih razvilo v podjetje z najmodernejšo tehnologijo.
Dolga desetletja je Ljubljana uporabljala plin zgolj za ulično razsvetljavo, šele v začetku tega stoletja je prodrl kot svetilna energija v stanovanja, po letu 1922 pa so ga začeli uporabljati v gospodinjstvih, obrti in industriji.
Leti 1960 in 1961 sta prinesli revolucionarno prelomnico v tehnologiji proizvodnje plina: po sto letih so opustili klasični način pridobivanja plina in vpeljali novo tehnologijo na osnovi tekočega naftnega plina. Plinarna je tedaj preselila obrate z Resljeve ceste na Vodovodno (razen plino-hramskega prostora). Vzporedno z dvigom kakovosti plina na evropsko raven je tudi proizvodnja hitro naraščala.
Da bi omogočili uporabo plina še potrošnikom izven Ljubljane, je Plinarna pričela dobavljati plin v jeklenkah in drugih tlačnih posodah.
Omenimo naj dve glavni dejavnosti Plinarne:
1. Dobava plina iz proizvodnih obratov na Vodovodni cesti, v Kosezah in v Zalogu po plinovodih za potrebe gospodinjstev in industrije.
2. Dobava tekočega propan-butan plina v tlačnih posodah. Plin prodajajo na 64 prodajnih mestih v Beli krajini, na Dolenjskem, Notranjskem, Gorenjskem in Primorskem.
Danes ima Plinarna preko 84.000 odjemalcev plina v gospodinjstvih ter 4200 v ustanovah, šolah, bolnišnicah, obratih
družbene prehrane in drugih delovnih organizacijah. Pomembne količine plina uporabljajo na železnici za gretje kretnic in signalizacije: Plin pa je vse pogosteje pogonsko sredstvo za avtomobile.
Za varno in racionalno porabo plinov skrbi servis. Da bi se poraba plina čim hitreje razširila, skrbi Plinarna s projektiranjem in izvajanjem vseh vrst plinskih instalacij in naprav.
Prodajna mesta plina na Dolenjskem in v Beli krajini: Črnomelj, Grospulje, Ivančna gorica, Kočevje, Loški potok, Metlika, Mokronog, Ribnica, Sodražica, Stari trg, Šentjernej, Trebnje, Vel. Lašče, Vinica, Vrhpolje, Žužemberk.
Na območju Bele krajine in Dolenjske pa so predvidena še naslednja prodajna mesta: Ambrus, Višnja gora, Straža in Semič.
Na proslavi ob 115. obletnici obratovanja je bila Plinarna odlikovana za svoje dolgoletno delo z redom dela z rdečo zastavo.
V tako kratkem sestavku nam res ni bilo mogoče statistično prikazati vse razvojne poti Plinarne Ljubljana, prizadevnega delovnega kolektiva, raznih investicij in načrtov, ki jih je delovni kolektiv sprejel za prihodnja obdobja. Prepričani pa smo, da jih bo opravil z zavzetostjo, ki jo je vseskozi dokazoval kot proizvajalec ene izmed najpomembnejših sodobnih energij.
OAD IN EP DL
NOUOLETNF
SEJEM
- PRILOŽNOSTNA PRODAJA TEKSTILA, KONFEKCIJE, PREHRAMBNIH PROIZVODOV, IGRAČ, KNJIG, GRAMOFONSKIH PLOŠČ, KASET, POHIŠTVA V VELIKI IZBIRI - CENE NEKATERIM PROIZVODOM SO ZNI2ANE TUDI DO 40 ODSTOTKOV.
- ZA KMETOVALCE: KMETIJSKA MEHANIZACIJA S PRIKLJUČKI IN OPREMO ZA VSE VRSTE KMETIJSKIH DEL S POPUSTOM.
- POHIŠTVO PROIZVAJALCEV IZ VSEH NAŠIH REPUBLIK IN POKRAJIN V NAJBOGATEJŠI IZBIRI PO ZNlZANIH CENAH NA POVRŠINI 30.000 KVADRATNIH METROV V PAVILJONIH 12 in 23.
BOGAT PROGRAM ZABAVE IN RAZVEDRILA • VSAK DAN OTROŠKA IGRICA „IVAN - METULJ" V KONGRESNI DVORANI V IZVEDBI GLEDALIŠČA KOMEDIJA • LUNA PARK V OGREVANEM PAVILJONU • RALLY NOVOLETNEGA SEJMA V ORGANIZACIJI AVTOMOTO DRUŠTVA „RADE KONČAR", TURISTIČNE ZVEZE ZAGREBA, VJESNIKA IN ZAGREBŠKEGA VELESEJMA • PIVNICA „ALATE" Z ZABAVNOGLASBENIM PROGRAMOM.
SLAVNOSTN4 SPREJEM DEDKA MRAZA BO 18. DECEMBRA OB 15.
URI NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU.
NAKUP, ZABAVA IN RAZVEDRILO V NOVOLETNEM RAZPOLOŽENJU!
NOVOLETNI SEJEM ZAGREBŠKEGA VELESEJMA.
ZAGREBŠKI VELESEJEM
18.-29. DECEMBRA
Ne krotijo ie rdečega petelioa
Članom prostovoljnih gasilskih enot je pomoč soljudem eno najbolj vzvišenih načel. Tako so gasilci iz Zagorice z akcijo na Tolminskem v soboto, 13. novembra, pokazali solidarnost tudi z ljudmi daleč od doma.
Pravzaprav je to že drugo društvo za lovci iz krajevne skupnosti Veliki Gaber, kije pomagalo po potresu prizadetim krajem. Njihova krajevna skupnost je sama iz nerazvitega območja, zato je pomoč društev iz KS Veliki Gaber še toliko bolj hvalevredna. Zagoriški gasilci — na Tolminsko se jih je odpeljalo 20 - so delali z Zadla-zu in Čadru, najtežje dostopnih krajih, kamor so celo z vojaškimi helikopteiji prenašali velike montažne elemente. „Nimaš prave predstave, dokler teh naporov ne vidiš na lastne oči. Tudi takšna spoznanja so dobrodošla za vsakogar, ki ima priliko videti te kraje," pravi predsednik GD Zagorica Franc Lavš. „Ljudem na od potresa prizadetem območju lahko najbolj pomagaš z delom na kraju samem. Rabijo predvsem tesaije in zidaije. Tamkajšnja strešna kritina ni kot naša; preden razkriješ poškodovano hišo, imaš opravka s tremi sloji kritine. Med našo enodnevno akcijo smo tako razkrili dve in pol poškodovani hiši, eno smo pokrili, naših šest zidarjev je imelo polne roke dela z dimniki. S seboj smo imeli tudi dva vodovodna in stalateija.“
Zagoriški gasilci so videli, da ljudje v Zadlazu in Čadru kljub letošnjemu drhtenju tal ne bodo zapustili svojih krajev. Pri tem so deležni podpore naše skupnosti in zagoriškim gasilcem je lahko v čast, da so v obilici vsakodnevnih opravkov razen običajne pomoči pripravili še delovno akcijo.
A. Z.
Franc Lavš: ,.Očitno je bilo obojestransko zadovoljstvo: med našimi člani in še po sebno med domačini.*4
j Po zdravje v večji dom \
Za dograditev trebanjskega zdravstvenega doma je bila sklenjena pogodba z novomeškim Pionirjem, ki naj bi bil pričel z deli že 6. decembra. Sklenjena je pogodba „na ključ", ki naj bi ga izvajalec del izročil do konca julija prihodnjega leta.
OGLEDALO - Takole se ogleduje Trebnje v vodi narasle Temenice ob malo večjih padavinah. Mesto ima tudi neustrezno urejeno kanalizacijo. (Foto: Železnik)
Temenica pesti vso dolino
Krajevne skupnosti Trebnje, Dolnja Nemška vas in Štefan zahtevajo čimprejšnjo regulacijo — Neurejena kanalizacija čaka rešitve
Redkokdaj povzroči kakšno poročilo takšno negodovanje med delegati, kot ga je gradivo vodne skupnosti Dolenjske že pred sejo občinske skupščine. Sveti krajevnih skupnosti Trebnjega, Dolnje Nemške vasi in Štefana so se pred sejo skupščine sestali na razširjeni seji.
TREBANJSKE
NOVICE
Ta na videz skromni potok je tudi ob deževju minuli teden razlil vodo širom po dolini. Krajevne skupnosti Trebnje, Dolnja Nemška vas in Štefan se zavzemajo, da bi se še letos izvedla lokacijska obravnava. Sama regulacija naj bi se pričela prihodnje leto in ne šele leta 1979, kot navaja v svojem gradivu vodna skupnost. Delegati iz prizadetih krajevnih skupnosti so na zadnji skupni seji zbora združenega dela in krajevnih skupnosti občinske skupščine tudi navajali, da lokacija drugega pasu avtomobilske ceste za regulacijska dela ne more biti ovira.
Regulacija Temenice bo zahtevno delo. Po ocenah strokovnjakov vodne skupnosti naj bi bilo treba za regulacijo šestih kilometrov dolgega odseka
OBRTNIKI ZA ZDRAVSTVENI DOM
Tudi samostojni obrtniki v trebanjski občini se vključujejo v akcijo za zbiranje prispevkov za dograditev zdravstvenega doma v Trebnjem. Imenovali so odbor za zbiranje prispevkov. Ta je naletel na razumevanje pri nekaterih obrtnikih, ki so prispevali lepe zneske, nekateri pa samo negodujejo. Društvo samostojnih obrtnikov še posebno opozarja na prednosti v predvidenih novih ambulantah, saj bo po končani gradnji marsikateri poseben pregled mogoče opraviti doma in se ne bo treba več voziti v Novo mesto in Ljubljano. Društvo prosi člane, da sodelujejo v akciji. V minulem tednu so imeli zbranih
50.000	dinaijev.
okrog 20 milijonov dinarjev. Gospodarstvo občine je v preteklosti že zbiralo denar za taka dela. Žal je marsikateri kolektiv prenehal plačevati. Delegati so se zavzeli za to, da se uredi izčrpno poročilo o doslej zbranih
REGULACIJA LE PREJ?
6.	decembra so se sestali predstavniki občinske skupščine z odgovornimi v vodni skupnosti Dolenjske. Tudi vodna skupnost se zaveda nuje regulacije Temenice. Dogovorili so se, da je potrebno zbrati investicijsko tehnično dokumentacijo in vsa potrebna soglasja. Ko bo vse to zbrano, naj bi pripravili ponoven sestanek. Vodna skupnost je predvidela za ta dela primakniti 2,30 milijona dinarjev. Čeprav je ta denar predviden šele za leto 1979, bi bilo verjetno mogoče najti premostitev tako, da bi bil denar sproščen že leta 1978. V prihodnjem letu naj bi pripravili predvsem načrte.
sredstvih.
V	Temenico so speljane tudi odplake iz vse doline.. Marsikdo je gradnjo kanalizacije predvsem za Trebnje in potrebno čistilno napravo povezoval z regulacijo. V novem naselju v Trebnjem se lotevajo gradnje greznic kot izhoda v sili. Ljudje opozarjajo, da je škoda denarja, ko se vprašanje kanalizacije ne rešuje celovito. Tudi gradnja kanalizacije bo draga stvar. Nekateri izražajo mnenje, da so si delegati občinske skupščine za reševanje tega vprašanja priprli vrata, ko niso dovolili povečanja priključnih taks za kanalizacijo. Denar, ki ga zberejo sedaj, ne zadošča niti za vzdrževanje. Svet trebanjske krajevne skupnosti je že imenoval odbor za odpravo pomanjkljivosti pri kanalizaciji in vodovodu.
A.ŽELEZNIK
Dograditev naj bi z opremo veljala okrog 7 milijonov dinarjev. Poleg regionalne zdravstvene skupnosti, trebanjskega zdravstvenega doma, sredstev iz republiške solidarnosti in občinske skupščine so v naložbo po posebnem samoupravnem sporazumu vključene tudi organizacije združenega dela v občini. Občinski sindikalni svet si prizadeva pritegniti k
STANE KOVAČIČ: „Razu-mevanje ljudi za skupno stvar. “
sodelovanju vse. Predvidena obveznost delovnih organizacij iz trebanjske občine za to gradnjo znaša 1,7 milijona dinaijev. Razen tega teče akcija tudi po krajevnih
skupnostih in med obrtniki.
Med prvimi so akcijo uspešno zaključili v krajevni skupnosti Dolnja Nemška vas. Na območju krajevne skupnosti so zbrali 7.992 dinaijev. Res ne gre za milijone, vendar je pohvalna predvsem solidarnost ljudi za akcijo skupnega pomena. Zbiranja so se v KS Dolnja Nemška vas lotili z vso resnostjo. Za nalogo so določili poseben štab pod predsedstvom Staneta Kovačiča, vodje delegacije za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. „Teren krajevne skupnosti smo razdelili med
12	preizkušenih aktivistov, večinoma iz vrst Rdečega križa in mladine. Ljudje so z razumevanjem podprli akcijo. Zdravstveni dom je potreben vsem, prav pomanjkanje prostora v njem onemogoča še več zdravstvenih storitev v Trebnjem. Kmetje so v glavnem prispevali po 50 dinaijev, upokojenci pa od 20 do 40 dinaijev. Prizadevni tajnik krajevne skupnosti Ivan Zakrajšek je izdelal natančne sezname krajanov s pomočjo volilnega imenika in osebnega poznavanja gospodinjstev na območju krajevne skupnosti.“
A. Z.
TREBANJSKE NOVICE
Vse več ljubiteljev smučanja
Smučarski klub Trimo ima že 150 članov na smučeh
NA DVORIŠČU - Takole priteče voda na dvorišče Redeko-vih na Prijateljevi cesti v Trebnjem. Ko so obešali perilo, vode tod še ni bilo.
Trebanjski smučarski klub stopa letos že v šesto leto dela. Nedvomno je lahko lepo število smučaijev, predvsem med mladino, mogoče pripisati dejavnosti kluba, saj smučanje tod v preteklosti ni bilo tako množično.
Sodobna oprema ni poceni, zato poskuša klub vse, da bi člani kar se da ugodno lahko kupili vse potrebno. V soboto,
4.	decembra, so s tem namenom v trebanjski osnovni šoli pripravili sejem rabljene smučarske opreme. Očitno je bilo več kupcev kot prodajalcev. V torek, 7. decembra, so v šolo povabili begunjski Elan in tovarno obutve Alpina. Prizadevni športni delavec Nace Sila meni, da je bila bhira zadovoljiva.
Gospodarjenje: do kraja leta še na boljše
Ob zaključnih računih več vsebinske razprave o gospodarjenju - Akcijski programi že v nekaterih kolektivih
Po podatkih službe družbenega knjigovodstva izkazuje v trebanjskem gospodarstvu v devetmesečnem obdobju letošnjega leta izgubo enajst delovnih organizacij. Poročilo je obravnaval zbor združenega dela občinske skupščine na seji zadnje dni novembra. V preostalih dneh tega koledarskega leta niti ni več mogoče dosti spremeniti. So se v to vdale tudi delegacije, saj seje v razpravo vključil le delegat iz Dane inž. Janez Kovačič in delegat iz IMV — tozd Tovarna opreme?
Vseeno so se razmere od polletnih do devetmesečnih obračunov izboljšale, saj so izgube nižje. Gospodarstveniki pričakujejo, da bodo poslovni uspehi do konca leta še malo popravljeni, vendar se prav gotovo izgubam vsaj v nekaterih kolektivih ne bo mogoče izogniti. Res so razprave v občinski skupščini od časa dejanskih obračunov že precej odmaknjene, vendar o tem vseeno med delegati ne bi smelo biti toliko molka. Razprave o zaključnih računih ob koncu leta bodo morale biti temeljitejše, saj je treba med drugim postaviti tudi izhodišča za prihodnje poslovno leto.
Po popravkih (zaradi sprememb v obračunskem sistemu) je bil v devetih mesecih letošnjega leta celotni dohodek le za 32 odst. večji kot lani. Letos pa se je močno znižal ostanek dohodka. Izgube so znašale skupno 23.24 milijonov dinarjev.
V	Dani so podatke o gospodarjenju obravnavali na zborih delovnih ljudi in seveda tudi na seji delegacije, ki že ponavadi tvorno sodeluje z razpravo o teh vprašanjih na seji občinske skupščine. Naredili so tudi že ustrezne stabilizacijske programe. Osebnih dohodkov ne povečujejo, zmanjšali so izdatke za reklamo in investicijsko vzdrževanje. Družbeni
proizvod se je od lani zmanjšal za 4 milijone dinarjev. Imajo zamrznjene cene za sadne sokove in naravne pijače ter visok davek na alkoholne pijače. Srečujejo se z močno konkurenco in marsikje z zapiranjem trga. Opozarjajo na posledice 14-odst. obdavčitve brezalkoholnih pijač. Od anuitet so znesle le obresti 7 milijonov dinarjev. Vseeno so prepričani, da jim vlaganje v proizvodnjo le zagotavlja boljši razvoj. Končno je odkup lepih količin sadja (3.000 ton jabolk, 1.000 ton drugih sadežev, 2.000 ton jabolk bodo še odkupili) tudi pomoč kmetijstvu, saj bi sicer večinoma le zgnilo.
Mirenska tovarna opreme naj bi imela v devetih mesecih letošnjega leta 9,91 milijona dinarjev izgube. Pri tem je vštetega večina, kar 9,51 milijona dinarjev, na račun izvoznih premij, kar dobi IMV nazaj, ko so prikolice v tujini plačane, ta znesek pa odpade na mirenski tozd po ključu. Na Mirni so ugotovili, da gre tudi za 1,91 milijona dinarjev napačno knjižene realizacije, tako da
je ostalo dejansko izgube le za 440 tisočakov.
A. ŽELEZNIK
IŠČEJO KLJUČAVNIČARJE
V	Trimu v Trebnjem bi potrebovali še večje število ključavničarjev. Zaposlili so sicer več delavcev, vendar so dobili v glavnem ljudi brez kvalifikacij.
V	tovarni so zanje pripravili poseben tečaj, da bi si pridobili vsaj osnovna teoretična in praktična znanja. Za to so uporabili tudi svojo vajensko delavnico. Tečaj je obiskovalo 25 delavcev. Več delavcev so si prizadevali najti v Dobrniču in okolici. Od tam imajo le 13 delavcev. To je premalo za cn avtobus. Tudi če bi vanj pritegnili še druge, bi bilo premalo.
Smuči so bile cenejše tudi za 30 odst., pri smučarskih čevljih je veljal popust na bone. „Pred-stavniki obeh tovarn so bili presenečeni, saj so v nekaj urah prodali okrog 50 parov smuči in 80 parov smučarskih čevljev.
V	tem se prav gotovo kaže tudi načrtno delo v klubu. S cicibani, mlajšimi in starejšimi pionirji imamo tako imenovane suhe treninge že od septembra. Vadimo v telovadnici, imamo teke po gozdu. V evidenci za redne treninge imamo 60 mladih,“ govori Nace o naraščanju, ki obeta še dobre smučaije.
V	klubu vlada med člani tudi primerno prijateljsko ozračje. Brž ko bo v Trebnjem zapadel sneg, namerava smučarski klub začeti široko akcijo za še več smučaijev. Predvsem želijo postaviti na smuči kar največ mladih šolarjev. V načrtu imajo tudi šolo začetnega in nadaljevalnega smučanja za starejše. Člane želijo „uniformirati“ z enotnimi kapami in puloverji. Ravno tako imajo predvidene odhode skupin smučarjev na zahtevnejša smučišča.
POSOČJE: TRIMOVI OBJEKTI 2E ZAPRTI
Delavci trebanjskega Trima so se v Posočju dobro izkazali pri montaži 17 objektov. Monterji so delali v nemogočih pogojih. Pri delu, ki ga je v glavnem motil dež, mraz in velika oddaljenost, so vztrajali tudi od
13	do 16 ur na dan. Če ne bi zatajil kooperant za vmesne lesene stene, bi bili objekti nared že pred dnevom republike.
m	24	NOVIH
£ ČLANOV ZK
A Pred dnevom republike so v J Trebnjem sprejeli v vrste Zveze 9 komunistov 24 novih članov.
•	Vsi ti so končali seminar, ki je bil zaključen v četrtek, 25. no-A vembra. Seminar je uspešno J zaključilo 32 slušateljev. Večina W novo sprejetih članov ZK je iz A KPD Dob, Industrije gradbene J keramike iz Račjega sela, Dane ^ in Donita. Večina novo sprejetih
•	članov je iz vrst delavcev - neposrednih proizvajalcev. Semi-A narja so se udeležili tudi mladi iz J vodstev osnovnih organizacij W ZSMS.
Nace Sila: .,V šestih letih obstoja kluba zadovoljiva množičnost."
V	ČAST PRAZNIKU ARMADE
V	skoraj vseh večjih krajih trebanjske občine bodo letos dostojno proslavili 22. december, praznik naše armade. Osrednja proslava bo jutri ob 18. uri v Trebnjem. Koncert partizanskih pesmi bo izvedel mirenski moški pevski zbor, sodelovali bodo tudi recitatorji iz Trebnjega. Poleg pohval in priznanj članom ZRVS bodo javno proglasili napredovanja v višji čin rezervnih starešin. K spominskemu obeležju na Kremenjaku pri Selih-Sumberku bodo krenili prostovoljci iz enot teritorialne obrambe in mladine. Jutri naj bi izšla tudi posebna brošura z nagrajenimi šolskimi nalogami, ki so jih učenci pisali o naši armadi, NOB, slovenski Koroški ipd. Pevski zbor in recitatorji bodo obiskali odročne kraje, kjer bodo pripravili proslave jutri: na Trebelnem ob 8. uri, v Dobrniču ob 11. uri, Selih-Šumberku ob 14. uri in na Čatežu ob 16. uri.
278 delavcev tozda Tovarne prikolic IMV v Brežicah seje znašlo v hudih škripcih. Kolektiv se duši v izgubah. Lani jih je bilo za dva milijona dinarjev, od januarja do konca septembra letos pa za 16 milijonov. Iz zagate se lahko rešijo le s temeljito sanacijo ob učinkoviti pomoči in dobri volji vseh tozdov, ki so sklenili kriti
izgubo. -
Sanacijo brežiškega tozda je prevzelo šest tozdov IMV. O tem so podpisali sporazum, v katerem določajo, da bodo krili izgubo z nadaljnjim medsebojnim dogovorom. 2. decembra je bil v teh tozdih sprejet sanacijski program, ki ga že uresničujejo. „Kolektiv brežiške tovarne mora v petih letih vrniti amortizacijo in vse druge dajatve, ki so jih pokrivali zanj drugi tozdi od 1974 dalje,“ je pojasnil član kolektiva Ludvik Metelko.
TRIDESET LET JE MIMO
V	nedeljo, 26. decembra, bo v domu JLA v Brežicah svečana seja Zveze organizacij za tehnično kulturo, ki slavi letos trideseto obletnico obstoja. Na jubilejni slovesnosti bodo podelili priznanja zaslužnim članom. Mentorji in organizacije, ki so pomagale Siriti in razvijati tehnično kulturo, bodo ob tej priložnosti dobili zlate, srebrne in bronaste občinske plakete, Oskar Gerjevič in Boško Karabaš pa zvezni srebrni plaketi. Zlato plaketo je na svečanosti 24. novembra v Celju prejel Jure Pestotnik kot eden dolgoletnih in zaslužnih delavcev na tem področju.
Na vprašanje o vzrokih za tako skokovito naraščanje izgube je v odgovoru navedel nediscipliniranost in nezainteresiranost zaposlenih, slabo organizacijo dela, pretirano izostajanje (bolniški dopusti ipd.) in nedoseganje normativov. „To je pripeljalo do tega, da smo zaposleni za julij, avgust, september in oktober prejeli le 80 do 90-od-stotne osebne dohodke. V začetku avgusta so nam iz Novega mesta sporočili, da ne moremo dobiti regresa za dopust. Tozd Tovarna avtomobilov nam denarja ni hotel posoditi, ker ni imel zagotovila, da bomo vsoto letos lahko vrnili. V kolektivu je začelo vreti, nezadovoljstvo je naraščalo in tako smo zdaj pri sanaciji, ki je že sprožila nekatere ukrepe, med njimi tudi razrešitev v.d. direktorja," je pojasnil sekretar tozda Metelko.
„In kdaj se po vašem mnenju osebni dohodki lahko normalizirajo? “
„V enem mesecu, če bomo izpolnjevali plan in takoj razmestili zaposlene po novi sistemizaciji, kakršno zahteva sanacijski program.11
Novi predsednik delavskega sveta Peter Levak upa, da se bo kolektiv postavil spet na noge,
in je prepričan, da bo delavski svet kos tej odgovorni nalogi.
To je edini izhod, kajti v sporazumu, ki so ga podpisali, je med drugim zapisano tole: Ce sanacijski ukrepi ne bodo uspešni ali če jih samoupravni organi tozda Tovarne prikolic in delavci v njem ne bodo izvajali, lahko prevzemniki sanacije predložijo, da se izpelje postopek za redno likvidacijo.
JOŽICA TEPPEY
V	PIŠECAH PRIPRAVLJENI SODELOVATI
Pišečani menijo, da bi pri njih zadostoval en objekt za telovadnico in prosvetni dom. Tako bi prihranili precej denarja in tudi prej bi se dokopali do prostorov za potrebe šolarjev in drugih krajanov. Pripravljeni so zagotoviti tudi lastna sredstva in tako kot pri dosedanjih akcijah sodelovati s prostovoljnim delom. Krajevna skupnost Pišece je ena najbolj aktivnih, zato vztrajno napreduje. V program dela za 1977 je sprejela zagotavljanje pitne vode zaselkom, ki še nimajo vodovoda, urejanje krajevnih poti, napeljavo telefonskih linij in še vrsto drugih nalog.
Na vsak „zakaj” jasen odgovor
Čas je denar
Ob trajnem pomanjkanju stanovanj naravnost osuplja podatek, da v brežiški občini del razpoložljivega denarja za gradnjo stanovanj ni bil porabljen, da sredstva ležijo dve, tri leta neizkoriščena in izgubljajo prvotno vrednost. Dlje ko jih pustimo tako, manj si bomo lahko privoščili, saj nas cene vsak dan prehitevajo. Na te stvari je posebej opozorila komisija za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci ZK, ko je obravnavala poročilo samoupravne stanovanjske skupnosti o problematiki stanovanjskega gospodarstva.
Občani, predvsem pa komunisti, ki bodo o stanovanjski problematiki razpravljali na eni izmed sej občinske konference ZK, bodo zahtevali jasne odgovore na vrsto vprašanj, ki jih postavljajo. Zvedeti bodo hoteli za razloge prepočasne, polževe graditve družbenih stanovanj in slišati pojasnilo, kako bo to napredovalo v prihodnjih letih.
Za nazaj se ne bi smeli zadovoljiti s pavšalnimi ocenami, da ni bilo komunalno urejenih zemljišč, da ni bilo zazidalnih načrtov, in podobnim, saj je to lahko samo izgovor, za katerim se skrivajo pravi krivci in pravi razlogi-
Komisija vztraja pri zahtevi, naj se za konferenco pripravi temeljita analiza o delu samoupravne stanovanjske skupnosti v dveh letih njenega obstoja, o porabi vseh razpoložljivih sredstev za stanovanjsko izgradnjo (tudi o deležu, ki ostaja delovnim organizacijam), o potrebah po stanovanjih v srednjeročnem obdobju, o finančnih in drugih možnostih za uresničenje zastavljenih načrtov pv posameznih letih. S kritično ostjo bo tedaj treba pokazati na tiste delovne organizacije, ki nimajo niti srednjeročnih niti letnih programov stanovanjske graditve. To se je pokazalo ob izredno slabem odzivu na letošnji drugi natečaj za kredite pri nakupu družbenih stanovanj.
Za kreditiranje družbene stanovanjske graditve je bilo letos namenjenih 3,8milijo-na dinarjev, vendar ta denar kljub ugodnim kreditnim pogojem ne bo angažiran.
JOŽICA TEPPEY
Podpisali zadnjo možnost?
Kolektiv tozda Tovarne prikolic v IMV v Brežicah se duši v izgubah — Sana' teče
ZIMA NI OVIRA - Delo v jedrski elektrarni v Krškem se čez zimo ne bo ustavilo. Vse tvrdke, ki sodelujejo pri njeni graditvi, hitijo, da bi ujele roke oziroma zmanjšale zamudo, kajti to bo ena najhitreje dograjenih tovrstnih elektrarn na svetu. (Foto: Jožica Teppey)
Kako poceni I Znova za korak naprej
do stanovanj? Kmetje zaupajo v vzajemnost — Vsako leto zavaruje
Kmetje zaupajo v vzajemnost — Vsako leto zavarujejo več živine — V skupnost vključenih že 537 kmetov
Samo s trdnim dogovorom
PROSTA SREDSTVA ZA NALOŽBE
V srednjeročnem obdobju se bodo povečala sredstva podružnice Ljubljanske banke v Krškem za 83 odstotkov. Nevezane vsote bo banka usmerjala v dolgoročne in kratkoročne naložbe, v stanovanjske kredite in druge dejavnosti, odvisno od razvojnih programov. Na tem območju so izredno pomembna sredstva prebivalstva, ki iz leta v leto večajo akcijsko sposobnost posavske podružnice.
BOLJŠI USPEHI V OSNOVNIH ŠOLAH
V šolskem letu 1975/76 je obiskovalo osnovnošolski pouk v krški občini 3232 učencev. Razred jih je izdelalo 3177 ali 98,29 odst. vseh šoloobveznih otrok. Z negativno oceno je napredovalo 32 učencev, to pa predstavlja komaj 0,99 odst. Učni uspeh sc je v primerjavi s šolskim letom 1974/75 dvignil za 0,11 odst., osip pa seje zmanjšal od 19,2 na 15,05 odst. V posebni osnovni šoli so zabeležili v šolskem letu 1975/76 95-odstotni uspeh. Le pet učencev ni izdelalo razreda. Stanje torej ni zaskrbljujoče, drugače pa je z osipom, ki je bil izredno velik, zato se bodo trudili, da bi ga v prihodnje zajezili.
Krike novice
KRŠKO-PLAVALNI CENTER?
-	Slovenska plavalna zveza je med 6 načrtovanih plavalnih centrov uvrstila tudi Krško, zato so na minulem občnem zboru PK Celulozar govorili tudi o pogojih za njegovo ustanovitev. Osnovni problem bo vsekakor pomanjkanje vaditeljev, učiteljev in trenerjev plavanja, saj bi v center morali vključiti vse tiste kraje in mladino, kjer že imajo bazene ali pa njihovo otvoritev napovedujejo v prihodnjem letu.
2E PRETESNO - Četudi imajo zaposleni v krški „Libni“, TOZD novomeške tovarne „Labod“, novejše delovne prostore, pa so ti s poprečno 2 m2 površine na delavca že daleč pod evropskimi merili. Tudi zato bodo morali sedanjo tovarno razširiti z novim proizvodno-skladiščnim objektom, ki naj bi ga pričeli graditi že prihodnje leto.
GLAS SREDNJEŠOLCEV - V krškem šolskem ccntru že drugo leto izhaja dijaški list z naslovom „Diagonale“. Letošnja prva številka ima obsežno in pestro vsebino, saj prinaša literarne prispevke, humor, vesti iz šolskega življenja, poročila o učnih uspehih in tako naprej. Ob pohvali prve številke naj zapišemo še to, da bi želeli, da bi „Diagonale“ poslej večkrat izšle.
ZDAJ KONEC - Za jutri zvečer so v prostorih hotela „Sremič“ napovedali zaključek letošnjih občinskih delavskih športnih iger, ki jih je po običaju vodila Komisija za špor* in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu. Osnovna značilnost minulih tekmovanj je, da so bile tokrat uspešne tudi ekipe kolektivov, ki doslej niso tolikokrat posegale po prvih mestih, in da so se morale ženske iz senovske „Liscc*‘ in moški iz krškega ,,Djura Salaja" tokrat zadovoljiti s skromnejšimi uspehi.
v stari Soli je Se prostor
-	Ko so občani krajevne skupnosti Čatež pred dnevi razpravljali o srednjeročnih programih samoupravnih interesnih skupnosti, so se najdlje zadržali pri problemih otroškega varstva, ki je pri njih še vedno pereče. Možnost za rešitev vidijo v stari šoli Za prvo silo bi za varstvo lahko usposobili sejno sobo krajevnega urada, zato so predlagali začetek preurejanja čimprej po novem letu. Računajo, da bi ob pomoči skupnosti otroškega varstva, sklada za negospodarske investicije pri brežiški občinski skupščini in prispevku delovnih organizacij na območju krajevne skupnosti prihodnje leto lahko začeli akcijo za dokončno rešitev otroškega varstva na Čatežu.
»IGRAJMO SE GLASBO'* - Na pobudo Glasbene mladine naj bi zaživeli poskusi na nevsiljiv način približati otrokom različna glasbena dela in jim vzbuditi zanimanje za svet resne glasbe. V tem smislu je izzvenela nedavna glasbena prireditev za cicibane otroškega vrtca v Brežicah in za učence osnovnih šol do četrtega razreda. Na njej sta na-
stopili sopranistka Majda Hercog in pianistka Monika Kartin. Razen učencev brežiške osnovne šole so se vabilu odzvali le otroci iz Dobove in Globokega, čeravno je bilo srečanje z glasbenicama namenjeno otrokom vseh šoL
ŽIVAHNO NAKUPOVANJE -
V	brežiških trgovinah se že pozna prednovoletno razpoloženje. Povsod je živo, najbolj pa v papirnici, kjer so se pravočasno založilis čestitkami, okraski za novoletno jelko ter z drugimi zlato in srebrno lesketajočimi simboli veselega novoletnega pričakovanja.
BO SLO PRED ZIMO? - Pri obnavljanju mostu čez Krko v Cerkljah so čezenj le zasilno položili vodovodne cevi Prebivalcem so tako omogočili najnujnejše količine pitne vode, zato si ti zdaj prizadevajo to dokončno rešiti s cevmi večjega premera. Z nastopajočo zimo grozi nevarnost, da bi voda v ceveh zamrznila, zato iščejo izvajalca, ki bo poskrbel za vodovod še letos. Brežiško komunalno podjetje jim tega pred novim letom, žal, ne more zagotoviti.
Podpisniki družbenega dogovora o načinu oblikovanja cen pri graditvi stanovanj v krški občini so pred dnevi podpisali sporazum o končni ceni treh stolpičev, ki že stojijo, in začetni ceni še dveh, ki jih bodo zgradili v „kareju 14“, v delu Krškega, na levem savskem bregu. Vsi ti objekti bodo do konca 1980 sestavljali urejeno celoto z zelenicami, cvetličnimi nasadi, otroškimi in športnimi igrišči ter drugimi objekti.
Sporazumi določajo natančno razmejitev del, ki jih morajo pri teh gradnjah opraviti posamezni
podpisniki, vsebujejo pa tudi ceno za njihove storitve. Pomembno je tudi to, da lahko na ta način določeno ceno v času gradnje spremenijo le v skladu z mesečnimi republiškimi indeksi za obračun razlik pri cenah gradbenih storitev.
Po podatkih, ki smo jih dobili od samoupravne stanovanjske skupnosti, se cene kvadratnega metra stanovanjske površine ne bodo kdove koliko spremenile, čeravno so vključili vanje vse, od odkupa zemljišča do projektiranja, soglasij, gradbenih del, hortikulturne ureditve in tako naprej. 'V primerjavi s cenami v republiki bodo še vedno med najnižjimi.
„Skupnost kmetov za vzajemno varstvo živine*4, ki so jo v krški občini ustanovili na pobudo TOZD za kooperacijo pri domačem „Agrokombinatu“, je še mlada, vendar se vse bolj uveljavlja. Medtem ko je štela ob koncu lanskega leta samo 220 gospodarjev, pa se jih je do danes vključilo vanjo že 537. Seveda se vzporedno s tem povečuje število zavarovane govedi, krav plemenic, ki se je povzpelo na 1.431 od skupnega števila 26S0, kolikor jih imajo pod kontrolo.
Medsebojno zaupanje partnerjev je iz dneva v dan večje, to pa obeta, da se bo te pomembne novosti v prihodnosti posluževalo še več govedorej-
BRESTANICA: NOV MUZEJ
Na brestaniškem gradu, kjer že domujeta Muzej slovenskih iz.gnancev in krški Klub likovnih amaterjev, so se pred dnevi sestali predstavniki vseh, ki načrtujejo tamkaj „Muzej slovenskih internirancev, konfiniran-cev in političnih zapornikov v letih 1941-1945“. Muzej naj bi odprli 1980. leta.
Zadnji sestanek je prinesel odločitev za takojšnji pričetek raziskav, ki naj bi pokazale, ali omet v nekaterih sobah prvega nadstropja morda ne skriva stenske slikarije oz. fresk. Po nekaterih virih namreč pričakujejo slikarijo iz časa tridesetletne vojne. S tern delom naj bi čimbolj pohiteli, da bi na spomlad prihodnjega leta pričeli uresničevati preureditveni načrt. Vsebina in scenarij novega muzeja sta že izoblikovana.
„ZDAJ SMO PIONIRJI.4* — Vrste pionirjev so se ob dnevu republike spet pomnožile. Po vseh šolah so slovesno sprejeli v organizacijo vse cicibane iz prvih razredov. Posnetek je iz Artič. (Foto: Zupančič)
Novo v Brežicah
cev. Po podatkih, ki veljajo za konec oktobra, je skupnost izplačala svojim članom za zdravljenje krav plemenic nekaj več kot 94.000 dinarjev, 40 tisočakov pa so dobili kot odškodnino za poginulo živino in za tisto, ki so jo morali prisilno zaklati.
Skupnost ima ta čas na terenu dvajset poverjenikov, kar zagotavlja pogoste in tesne stike s člani skupnosti in opravljanje nekaterih poslov, za katere bi drugače porabili preveč časa. Ko bo upravni odbor skupnosti v kratkem pregledal letošnje poslovanje, bo obravnaval tudi predlog, da bi pristojbino na glavo živine, ki je sedaj s 130 dinarji najnižja v Sloveniji, nekoliko povišali. Če se bodo odločili za to, bodo seveda hkrati zagotovili tudi višjo ceno za nadomestila škode.
Ž. ŠEBEK
Na stojnicah je mraz, prodajalci pa kljub vsemu vztrajajo. Pred novim letom upajo na dober zaslužek zlasti na Senovem, kjer ob plačilnih dnevih veliko iztržijo. (Foto: J. T.)
BREŽIŠKE VESTI
Gradnja v občini pod eno streho
Ob reorganizaciji gradbeništva v Zasavju vse dejavnosti sedanjega Betona v Sevnici v j
enem tozdu — Trgovina se seli v Boštanj
V Zasavju pripravljajo v organizaciji gradbeništva in gradbene industrije (posamezne dejavnosti segajo vse do Litije in Domžal) velike spremembe. V tem velikem podjetju bo tudi trboveljska Cementarna in nova tovarna plinobetona v Kisovcu.
V Sevnici ima sedaj gradbenoin-dustrijsko podjetje Beton-Zasavje iz Zagorja svoj tozd gradbene opera-tive, proizvodna enota betonskih izdelkov Gramat iz Boštanja in trgovina na veliko in malo v Sevnici sta v podjetju sedaj povezani v drugih enotah. Po novih zamislih bi se vse tri dejavnosti v sevniški občini povezale v enoten tozd. Ta pobuda je bila z zadovoljstvom ocenjena na
. zadnji seji izvršnega sveta.
Sedanji tozd gradbene operative v Sevnici predvideva za letos 60 milijonov realizacije, pri proizvodni enoti betonskih izdelkov Gramat v Bo-štanju 10 milijonov in pri trgovini ravno toliko. V vseh treh dejavno-
stih v občini je sedaj zaposlenih 150 delavcev. Že sedaj izvajajo večino gradenj na območju občine, s še boljšimi odnosi s partnerji se želijo le še utrditi Po pregledu možnosti za gradnjo v občini bi v gradbeni operativi prihodnje leto dejavnost povečali za 5 odst., v proizvodnji
betonskih izdelkov predvidevajo povečanje za 10 odst, v trgovini pa za 20 odst. Za svoje delavce načrtujejo gradnjo samskega doma. V Boštanju nameravajo zgraditi novo skladišče za gradbeništvo in trgovino. Sedanje betonske ploščadi, kjer izdelujejo betonske kvadre, nameravajo pokriti. Trgovina se bo preselila iz Sevnice v Boštanj k betonarni predvidoma 15. januarja. Samo združitev v tozd na območju občine naj bi opravili do 1. januarja.
A. ŽELEZNIK
Trgovski referendum neveljaven
Preverjanje naj bi opravil družbeni pravobranilec samoupravljanja
ZK O KADRIH
V ponedeljek bo občinska konferenca ZK v skladu s svojim programom obravnavala kadrovska vprašanja in izvajanje samoupravnega dogovora o izvajanju kadrovske politike. Položaj ni rožnat: v občini je sistematiziranih 125 delovnih mest z visoko izobrazbo, ustrezno zasedenih je le 46. Z višjo izobrazbo je sistematiziranih 239 mest, z ustrezno izobrazbo je zasedenih le 78. Malo bolje je le pri srednji izobrazbi — od 448 delovnih mest dela na njih s pravo izobrazbo 399 delavcev.
Občinski izvršni svet je na seji v torek, 7. decembra, kritično obravnaval neuspešno akcijo združevanja gostinskega in trgovskega podjetja, ker je spodletel referendum pri slednjem.
S trgovskim podjetjem nasploh ni malo težav, od časa do časa je ponavadi vedno prihajalo do izmikanj ob raznih obveznostih, ki so jih drugi kolektivi poravnavali. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je na svoji seji sprejelo stališče do propadlega referenduma. Kot je dejal sekretar občinskega sindikalnega sveta Maks Zupanc je treba ugotoviti, če so pri referendumu in pripravah nanj v trgovskem podjetju upoštevali
DELA NAPREDUJEJO - GIP Beton Zasavje gradi v Sevnici poslovno stanovanjski objekt ob zdravstvenem domu. Večina najtežjih del je opravljenih, obrtniška dela bo mogoče izvajati tudi pozimi.
Sevniški paberki
RED V GRADNJI - Občinski izvršni svet je imel na zadnji seji na dnevnem redu še eno izredno nehvaležno obravnavo: obravnavo gradenj izven predvidenili okolišv in kršitve. Nekateri bi očitno radi gradili povsem po svoje, na samem, sredi najlepšega sveta in podobno. Posebna komisija si je vse primere še enkrat ogledala na terenu. V spisu se je nabralo že 43 tako ali drugače zagonetnih primerov. Med že začetimi gradnjami naj bi dobili dovoljenja štirje. Enemu prosilcu bodo izdali lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gospodarski objekt, dovoljenje bodo dali tudi za dvoje samovoljnih sprememb, če bodo graditelji izpolnili določene pogoje. 18 prosilcev bo dobilo izjemna dovoljenja. Vsem se torej ni dalo ustreči, ker bi sicer lahko prišlo do pravega nereda.
LOVCI V VINOGRADU - Bu-čenski lovci bi radi gradili kočo sredi lege, predvidene za intenzivno vinogradništvo. Vinogradniki, ki sc že tako bojijo divjadi, se nič manj
nc bojijo lovcev. Ker imajo društva v tej krajevni skupnosti že nasploh smolo z lokacijami, naj bi v kraju v okviru SZDL pripravili sestanek, kjer naj bi našli primeren kraj za lovsko kočo.
Čakajo priključek - ob
gradnji blanškega vodovoda so položili proti Pokleku tudi telefonski kabel. V glavnem je že vse nared, da bi ta oddaljeni kraj dobil tudi telefonski priključek s svetom, čakajo le še na priključek na omrežje.
DOČAKALI CESTARJA’ - Na cesti Zabukovje-Podvrh, tako tožijo krajani, pol leta ni bilo cestarja. Sedaj naj bi bilo bolje, na delo je namreč sprejet nov cestar.
MALO NARAŠČAJA - V ureditev zabukovške osnovne šole je bilo vloženega precej denarja, žal pa se dogaja nekaj, kar je značilno za odmaknjene kraje: zaenkrat je v bodoči prvi razred vpisanih le pet otrok.
določila ustave. Iz poročila trgovcev ni razvidno, kako je bilo z javnim izrekanjem,, s samoupravnostjo predlogov na delavskem svetu, predvsem pa, kdo je skrbel za izvajanje sklepov. Videti je treba, kako so organi upravljanja, vodstva družbenopolitičnih organizacij in vodilni delavci izpolnjevali pogoje samoupravnega odločanja.
Hud očitek veljavnosti referenduma je tudi v poročilu predsedstva občinskega sindikalnega sveta navedenem dejstvu o predčasnem zapiranju enega volišča, ko ni glasovalo še deset delavcev. V teku so letne skupščine sindikalnih osnovnih organizacij. Osnovna organizacija sindikata v trgovskem podjetju ima odgovorno nalogo. Družbenopolitične organizacije v podjetju bi morale nasploh opraviti moralno-politično oceno vodstvenih delavcev.
A. ŽELEZNIK
SLAVNOSTNO ZA PRAZNIK ARMADE
22. december, praznik naše armade, bodo letos v sevniški občini počastili z več prireditvami. V nedeljo ob 16. uri bo v kulturni dvorani sevniškega gasilskega društva tradicionalni nastop kulturne skupine vojakov garnizona Cerklje, v soboto zvečer v Krmelju. Na praznik naše armade se mladi že dalj časa pripravljajo. V sredo, 22. decembra, ob 17. uri bo v kulturni dvorani kviz na temo „Armada zmage - armada svo-bode“. Prijavljenih je bilo 12 ekip osnovnih organizacij ZSMS. Na zaključnem tekmovanju v Sevnici se bodo pomerile le tri najboljše ekipe. Prebrani bodo tudi najboljši spisi šolarjev. Hkrati bo tudi slovesen zaključek delavskih športnih iger. Če bo zavod za kulturo pripravil vse potrebno, bo pred dvorano tudi razstava partizanskih knjig.
ŠE SKUPNOST ZA KNJIGO
V četrtek se je sestal knjižnični svet v Sevnici Odbor se je strinjal, da je treba ustanoviti posebno samoupravno skupnost za knjigo. Vse potrebno za ustanovitev naj bi pripravil sedemčlanski iniciativni odbor. V prihodnjem letu naj bi nadaljevali z odpiranjem knjižnic na podeželju. Verjetno bodo najprej našli ustrezen prostor na Blanci, možnosti so tudi v Loki pri Zidanem mostu. Knjižnico želijo tudi v Šentjanžu.
V ‘  :      -----------------------------------------------------------------
VELIKO DELOVIŠČE - Na Čatežu so bila potrebna precejšnja zemeljska dela za modernizacijo ceste skozi kraj. Od Velike Loke proti Čatežu je že dobre tri kilometre asfalta.
V eni izmeni toliko kot v dveh
Trebanjski tozd je našel svoje mesto v „Labodu" — Konec prehodnega obdobja
Ob obravnavi devetmesečnih obračunov poslovanja delovnih organizacij so delegati zbora združenega dela občinske skupščine v Trebnjem na zadnji seji zapisali med drugim med sklepe, da mora novomeški Labod po zaključnih računih izdelati poročilo o sanaciji tozda Temenica v Trebnjem.
Direktor tozda Alojz Kopina tudi kakovost izdelkov, nima bojazni, četudi so v prvem polletju izgubili mnogo delavcev. Julija so se odločili le za eno izmeno. Hkrati so avgusta po dopustih organizirali krojil-nico in se tehnološko skoraj že povsem osamosvojili za izdelovanje vrhnjih oblačil. Prej so v dveh izmenah zaradi pomanjkanja delavk le-te opravljale na traku po več delovnih operacij na dan. Storilnost je bila temu primerno slaba. To vidijo sedaj, ob tem pa je najbolj zanimivo, da ena izmena naredi enako količino oblek, kot sta jih v prvem polletju obe. Izboljšala se je
SELA-ŠUMBERK:
DROGOVI PRIPRAVLJENI
V Selih-Šumberku že lep čas 1 negodujejo zaradi slabe električne napetosti, ki onemogoča uporabo raznih strojev v kmetijstvu in gospodinjstvu. Kmetje so pripravili že dostj drogov za okrepitev omrežja. Želijo, da bi [ pričeli akcijo že takoj po novem letu.
Prizadevajo si zmanjšati tudi režijo. Kljub temu da so ustanovili krojilnico, so zmanjšali število režijskih delavcev za tri. Osebni dohodki so v prvem polletju znašali povprečno res le okrog 2.500 dinarjev. V drugem polletju je bolje, vendar ne zaradi posebnega povišanja, ampak izključno zaradi večje storilnosti. Direktor Kopina meni, da je vzdušje v tozdu boljše, saj vidijo v Labodu, kot drugi vodilni tovarni v konfek-
ciji republike, dobro organizacijo. Letošnje investicije so za trebanjski tozd pomembne. Dobili so novo likalnico in precej novih strojev.
Pripravljajo seveda tudi že proizvodni načrt za prihodnje leto. V izvoz ne bodo več silili za vsako ceno. V tem polletju se je prodaja na domačem tržišču razmahnila, da nikoli tako. Delavci ne zapuščajo več trebanjske tovarne, iščejo celo nove. Na splošno vsa naša konfekcija težko zmaguje razna družbena bremena. Plačujejo npr. za manj razvite, vendar se v drugih republikah srečujejo z vse tršo konkurenco.
A. ŽELEZNIK
POMNIK TALCEM - V nedeljo ob 10. uri bodo v Pijavi-cah odkrili spomenik po zamislih kipaija Rudija Stoparja v spomin na tamkaj ustreljene talce. Prireditev spada v sklop letošnjih proslav ob prazniku naše armade. Na sliki: domačin Hribar je bil pri delili nepogrešljiv.
Domiselno
sodelovanje
Mirenčani so znani po številnih uspešnih skupnih akcijah za razne javne objekte v kraju. Skupaj stopijo ponavadi društva, delovni kolektivi in krajevna skupnost. Kar se dogovorijo, tudi uresničijo. Tako so zgradili bazen pod gradom, igrišča pri šoli, lepo stezo za TRIM, preuredili dom TVD Partizan za kulturne namene, kjer je nekaj del še predvidenih Ob pripravah na dela v domu Partizana je bilo rečeno, da bo treba za športnike zgraditi garderobe na posebnem kraju.
Športniki bodo prav gotovo prišli do svojih sla čilnic. Zanimiva akcija, katere nosilec je mirenska osnovna šola, obeta kraju še več. Prostori mirenske pošte so neustrezni, ravno tako šola nima garaž, kamor bi lahko spravili svoja vozila. Dobra beseda najde dobro mesto in tako je prišlo do podpisa dogovora med pošto, TVD Partizan in osnovno šolo o gradnji ene stavbe s prostori za namene vseh treh partnerjev. Vse priprave glede lokacije in ostalih dovoljenj naj bi opravila šola. Spomladi naj bi bili nared tudi načrti. Mirenčani bodo torej z domiselnim sodelovanjem na mah rešili več vprašanj, ki vsako zase prav gotovo ne bi bila tako hitro pod streho!
MANJ ŠKODE - Konec leta je vsekakor hudo usoden za mlade smrečice. Odlok slovenskega izvršnega sveta predvideva precejšnje kazni za tiste, ki radi na svojo pest šarijo po gozdovih. Tozd Gozdarstvo v Trebnjem bo zagotovilo okrog 30.000 drevesc iz čiščenja nasadov. Prikoličar (na sliki) jih je minuli teden odpeljal 5.000 v Slavonski Brod. Pod sekirami gozdnih delavcev končajo smrečice po tehtnem premisleku, tako da za podrast ni škode. (Foto: Železnik)
Iz kraja v kraj
MIRENSKA TEMA - Kraj, kot je Mirna, bi vsekakor zaslužil boljšo javno razsvetljavo. Se tiste luči, ki so sem in tja le obešene, večinoma žmijo. Pravzaprav ima lučko, ki naj več ali manj para temačnost, le mirenska zdravstvena postaja.
NAS SE OTEPAJO STANOVALCI? - Veselje ob novih stanovanjih v novem mirenskem bloku ni bilo kaj prida. Spisek raznih pomanjkljivosti, ki jih naj bi pristojni odstranili, je v glavnem še vedno nerešen. Ravno tako bo moral sneg, kot vse kaže, prispevati zunanjo ureditev. Stanovalci negodujejo tudi zaradi slabe zvočne izolacije med prostori.
NEZAUPLJIVI DO SKLADA -Na Rojah so vplačali za komunalno
ureditev 1,47 milijona dinarjev. Ko so Mirenčani pregledovali tisto, kar je že narejeno, so naračunali le dele v vrednosti 890 tisočakov. Kdaj bo narejeno še ostalo?
PREGLEDE JE TREBA NAJAVITI - Nazadnje je bilo ugotovljeno, da nova zakonodaja glede klanja na domu za lastno uporabo ne prinaša bistvenih novosti. S klanjem prašičev je vse po starem, pri govedu pa je treba zaprositi za pregled veterinarskega inšpektorja vsaj dva dni pred zakolom.
KAKO BO PREZIMIL? -Trebanjski asfalt kljub krpanju ni videti nič kaj trden za prezimovanje niti za spomladansko odjugo. Številne razpoke avtomobilistom in drugim cestnim uporabnikom ne obetajo nič kaj dobrega.
TREBANJSKE NOVICE
š:. 50 (1429) ★ 16 decembru P7r>
Ftnn uredil: flIFRFD ŽELEZNIK
DOLENJSKI LIST
AV na
ČRNE
:iji.
ALI 2E VEŠ. . .
•: • da bo 14. marca 1977 ■ninilo 25 let, odkar je bilo stanovljeno Kmetijsko goz-arsko posestvo Kočevje, ki f predhodnik današnje-“a Združenega kmetijskega “gozdarskega podjetja?
, • • • da so letos ob polletju bevske delovne organiza-?e razdelile skupno za 20 stotkov dohodka več, kot ga ustvarile, in da so se do četrtletja „popravile“ tolika je znašal skupno letos Taljeni dohodek „le“ 7 Hotkov več, kot je znašal stvaqeni dohodek?
■ • ■ da porabi kočevsko ^Podarstvo naj večji del s varjenega dohodka za fne dohodke (67,1 st-)> za sklade pa le 6,8 stotka? Ti podatki veljajo prvih 9 mesecev letos,
dd so v *stem °b"
n Ju lani porabile za oseb-® dohodke 63,3 odst. do-
stotka?Zasklade Pal6>1 °d’
: ' • • da sta ob devetmeseč-‘etos Tekstilana in Trgo-™met sama ustvarila 31 v otkov ostanka dohodka stv^3 kočevskega gospodarni’, Pre°stalih 40 tozdov pa :la1^ 69 odstotkov?
Slabe gospodarje odstraniti
Sklepi ob polletju so že dali rezultate, vendar jih še ne smemo pozabiti, saj gospodarstvo
še ni na zeleni veji
Kočevsko gospodarstvo je v prvih devetih mesecih letos doseglo v primerjavi z istim obdobjem lani precej slabše gospodarske rezultate, saj je bila letos izguba večja za 202 odstotka. Vendar so ti rezultati precej boljši, kot so bili ob polletju letos, saj je znašala v primerjavi z istim obdobjem lani 396 odstotkov več
Rezultati gospodarjenja se izboljšujejo, ker se razmere v gospodarstvu urejajo; razen tega je bil uveljavljen predpis, ki omogoča, da se upoštevajo kot dohodki tudi vplačila še 15 dni po obračunu.
Gospodaijenje je bilo boljše tudi zaradi ukrepov v posameznih delovnih organizacijah. Potrebno pa je s takimi prizadevanji nadaljevati, čeprav so najhujše težave že mimo. Le nepre-
stano prizadevanje vseh zaposlenih, posebno vodilnih, bo dajalo tudi trajne uspehe. Žal pa praksa kaže, da se delovne organizacije zadovolje že z doseženimi malenkostnimi uspehi, se zaprejo vase in delujejo le še v okviru lastnih ozkih kratkoročnih interesov ... in čez čas spet zaidejo v manjše ali večje teža-
ve. Tako prakso pa bo treba prekiniti.
Še naprej ostajajo v veljavi tudi vsi sklepi za oživitev gospodarstva in za boljše gospodarjenje, ki so bili sprejeti ob razpravi o polletnih rezultatih gospodarjenja. Te sklepe skupščine so sprejele tudi politične organizacije.. Izmed njih naj ponovno opozorimo le na enega: kjer bodo po lastni krivdi zašli v slab položaj, bo treba odločno izvesti kadrovske spremembe.
J. PRIMC
DESETLETNICA — Ob desetletnici obstoja in dela Likovnega salona Kočevje razstavlja v njem akademski slikar Izidor Urbančič iz Ljubljane. Razstava bo odprta še do 23. decembra. (Foto: Primc)
Iz Dragarske doline
PRESLABE CESTE - Od Loškega potoka skozi Dragarsko dolino in do Čabra je le malo asfalta in še ta je le skozi nekatere vasi. Cesta, ki je regionalna (se pravi republiška), je zelo slaba, ozka, z ostrimi ovinki, makadamska in zelo nevarna. Žal je tudi v tem srednjeročnem programu predvideno asfaltiranje le dveh kilometrov te ceste. To je bil vzrok, da je bil odziv za vpis posojila za ceste na tem območju slab. Občani zahtevajo, da je treba položiti vsaj asfalt od Lazca do Trave.
Deset plodnih let Likovnega salona
Delovne organizacije pomagale, da je Likovni salon zaživel — Deset najuspešnejših
kočevski praksi
Geslo „Človek, delo, kultura" v
Ob letošnjemu dnevu republike je praznoval 10-letnico obstoja kočevski Likovni salon. Najprej je imel prostore v stavbi, kjer je danes obrat Vezenine, leta 1970 pa seje preselil v sedanje, se pravi v zgornje prostore tržnice, ki so jih prej primerno preuredili. Pri ustanovitvi Likovnega salona in urejanju prostorov so veliko pomagale tudi domače delovne organizacije, predvsem Inkop, Kovinar, Elektro, Tekstilana, Zidar, Komunala, Lik, ZKGP.
V desetih letih se je v Likovnem salonu zvrstilo skupno 87 likovnih razstav. Razen tega je vodstvo salo-
-366 &1
9
Nekaj priporočil nesklepčne seje
^lim svetom ne pomaga pravdna sposobnost, če ni zanje nikjer organizirane pravne .	sluŽDe	—	Več	za	tekoče	vzdrževanje?	___
nedavni 2. (nesklepčni) seji Zbora stanovalcev pri krajevni Pnosti Kočevje so bile na dnevnem redu naslednje točke:
sklepov prve seje zbora, prevzem tekočega vzdrževanja ustanovitev preostalih hišnih svetov in razno.
h
to^led izpolnjevanja sklepov '»Ul e. seie je treba poslati delega-Pismeno z vabilom za novo
^jo
Htj’*° 3e bil prvi novi sklep. Dele-'5čiia namreč menili, da ustna polo^,. 0 izpolnjevanju sklepov niso 'Ho j" Zdaj namreč praktično ni e Pismenega ne ustnega odgo-na vprašanja delegatov in skle-
načrta o prevzemu teko-«Kj0 Z(«ževanja, ki naj ga prevza-i (jii ^ladu s predpisi hišni sveti, hvSe^PreJet. Ni pa bilo delegatom m- 1,1 razumljivo, kdo je pravno 'n za zakonito poslovanje svetov s sredstvi tekočega je I?nja 'n tudi sicer. Obrazlože-<jj[	da so ti in hišni sveti in
pegatov ta odgovor gotovo ni I „a	zato so ponovno opozori-
P° pravni službi za Hi jo® hišnih svetov, ki naj bi bila (Obstaja pa upravičena bo--tojj' se ta služba ne bi izrodila v ' uPrave SSS proti hišnim sve-
Nadalje je bil sprejet predlog, naj dobijo iz stanarine za tekoče vzdrževanje do 10 let stare hiše 8 odstotkov, do 20 let 12 odst., do 40 let 15 odst. in nad 40 let 20 odstotkov.
S težavo je bil sprejet tudi predlog, naj bi za obratovalne stroške stavb plačevali stanovalci dodatno k sedanji stanarini še po približno 1 dinar od kv. metra stanovanjske površine na mesec. Iz razprave pa se je videlo, da večini niti ni razumljivo vse v zvezi z obratovalnim vzdrževanjem stavb, namreč kaj to vzdrževa-
nje zajema.
Ker se zdaj občutno poveča odgovornost hišnih svetov in predsednikov, so priporočili hišnim svetom, naj določijo letno nagrado za predsednike HS, ki bi znašala za HS z do 10 stanovanji 1.200 din, za večje pa nekoliko več. V tej nagradi bi bili vključeni tudi stroški za pisarniški material, telefon itd.
Sprejeli so še nekatera priporočila, npr.: naj HS ustanove posebne komisije za pregled stanovanj oziroma, kako stanovalci stanovanja uporabljajo, in da naj bi na seje zbora vabili tudi predstavnike gradbenega podjetja, ker imajo delegatje vedno precej pripomb v zvezi s kvaliteto gradnje oziroma obrtniških uslug.
na organiziralo v salonu še dve drugi razstavi in eno likovno v Vas-Fari. Največ razstav se je zvrstilo v letih 1971 do letos.
Za število obiskovalcev so podatki od leta 1971 dalje. Od takrat do letos je obiskalo razstave okoli 130.000 občanov. V tem številu nista všteti zadnji dve letošnji razstavi. Največji obisk je bil na razstavi del naslednji likovnikov: Aladar Za-hariaš 3.871, Matija Glad 3.701, Tone Svetina 3.615, Životin Nikolič 3.567, Drago Košir 3.200, Anton Plemelj 3.175, Klavdij Palčič 3.124,
Anton Repnik 3.122, skupinska razstava 14 kočevskih likovnih ustvarjalcev (letos) 3.111 in rado Meglič 3.104.
Leta 197 2 je slikar Anton Plemelj prvi podaril Likovnemu salonu svojo sliko za bodočo umetniško zbirko mesta Kočevje. Do danes ima ta zbirka že nad 40 slik in kipov domačih in drugih avtorjev. Ena izmed glavnih nalog na kulturnem področju bo tudi najti primeren prostor, kjer bi bila stalna razstava teh del.
Od leta 1972 dalje ima vsaka razstava svojega pokrovitelja. Predvsem so to delovni kolektivi, ki krijejo tudi del stroškov razstav, pa tudi družbeno-politične organizacije, krajevne skupnosti, občinska skupščina, izobraževalne ustanove, kulturne organizacije, SIS in drugi. S takim sodelovanjem se tudi uresničuje geslo „ Človek, delo, kultura".
Iz KS Koprivnik
SLABA CESTA — Cesto Kočevje-Koprivnik je treba bolje vzdrževati. Poo slabi cesti ni varno voziti. Šofer ne more prevzemati odgovornosti za potnike, med katerimi je največ šolarjev, ki se vozijo v Kočevje. Zagotoviti je treba, da šolarji zaradi snega in neprevozne ceste ne bodo pozimi spet po več dni doma.
KDAJ OBRAT? - Koprivničani vprašujejo, kdaj bodo dobili proizvodni obrat in kakšen bo. Iz občinske skupščine so dobili odgovor, da je treba prej ugotoviti, kakšna dejavnost bi bila primerna. Verjetno bi bila taka, ki je delno povezana s kmetijstvom ah gozdarstvom, saj so ljudje tu takega dela vajeni. Prostori za obrat bi bili v nekdanji šoli
Združeno delo naj določi prednost
Družbene dejavnosti že 10 let zaostajajo za razvojem gospodarstva, to je ugotovila analiza v kočevski občini — Vendar bo imelo še naprej prednost gospodarstvo
O samoupravnih sporazumih o temeljih načrtov družbenih dejavnosti do leta 1980 ter o stanovanjskih zadevah in srednjeročnem programu samoupravne stanovanjske skupnosti so razpravljali 8. decembra v Kočevju na skupni seji občinskega sveta Zveze sindikatov in komiteja ZK.
Med razpravo o temeljih načrtov družbenih dejavnosti so menih, da se je treba pri izdelavi teh načrtov
Delavcem ni dovolj »orožje”
Morajo ga znati tudi uporabljati
Glavna naloga kluba samoupravljavcev občine Kočevje bo v prihodnjem letu tako izobraževanje delovnih ljudi in obča-
RHULdU
RAZVILI PRAPOR - Lovska družina Osilnica je za dan like razvila svoj prapor in tako praznovala tudi 30-letnico Ob tej priložnosti je o pomenu lovstva za gojitev divjadi in >> obrambo spregovoril dolgoletni član te družine general Ožbolt, kije tudi razvil prapor. (Foto: Primc)
nov, da bodo sposobni uresničevati zakon o združenem delu. To so sklenili na nedavnem ustanovnem občnem zboru tega kluba.
Podpisan je tudi samoupravni sporazum o financiranju kluba. Za njegovo delovanje bodo prispevale delovne organizacije po 0,13 odstotka od kosmatih osebnih dohodkov (iz sredstev za izobraževanje), razen tega pa še prispevke v obliki članarine. Tako bodo tozdi, krajevne skupnosti, SIS in družbenopolitične organizacije prispevale za klub v prihodnjem letu skupno 715.500 din.
Kar 584.500 din bo porabljenih za osnovno in dopolnilno družbenopolitično in ekonomsko izobraževanje samoupravljalcev, ostalo pa za drugo delo in sploh delovanja kluba. Sprejeto je bilo stališče, da bo klub večino izobraževanja organiziral v sodelovanju z delavsko univerzo.
Za predsednika kluba so izvolili Danila Škulja, za njegovo namestnico Danico Kaplan, za tajnika pa Draga Aupiča.
Na zboru je bil sprejet tudi program izobraževanja, ki že povsem določeno načrtuje posamezne seminarje po določenih temah. Omenili smo že, da bo dejavnost kluba v letu 1977 usmerjena predvsem k razlagi in uveljavljanju zakona o združenem delu, razen tega pa še zakona o načrtovanju. Na osnovi teh zakonov se bo začel boj za nove odnose v sle-
SLABA STANOVANJA - Družbena stanovanja v Koprivniku so slabo vzdrževana. Nekateri že predlagajo, naj bi hiše prodali zasebnikom, se pravi občanom. Tako bi ubili dve muhi na en mah: znebili bi se dotra-jalnih hiš in še nekaj zaslužili. Pomembno pa je tudi, da bi s takim ukrepom razbremenili sklad investicijskega vzdrževanja družbenih hiš. Zdaj namreč nove hiše prispevajo za vzdrževanje starih in pri tem propadajo tako stare kot nove hiše, ker je za, investicijsko vzdrževanje obojih premalo denarja.
herni delovni in samoupravni sredini
J. P.
držati srednjeročnega načrta razvoja občine. Sredstva za financiranje teh dejavnosti naj naraščajo v okviru stopnje 6,1. Prednost pri financiranju (se pravi, da naj bi jim naraščali dohodki po višji stopnji) naj bi imele dejavnosti, ki lahko največ prispevajo k povečanju produktivnosti. Na osnovi dosedanjih dogovorov bodo to izobraževanje, otroško varstvo, raziskovanje in nekatere dejavnosti znotraj zdravstva. Popravki navzgor pri ostalih oziroma pri vseh bodo možni le v primeru, če bo družbeni proizvod v občini
SREBRNI JUBILEJ PLANINCEV
Kočevski planinci so pred kratkim skromno, a svečano proslavili 25-letnico obstoja svojega društva. Zanimivo je, da ima kočevsko društvo tudi sekcijo za območje občine Ribnica (ki šteje 32 članov). Pred vojno, od leta 1935 dalje, je imelo društvo sedež v Ribnici, sekcijo pa v Kočevju.
Planinci imajo za Mestnim vrhom kočo, ki jo pridno obiskujejo in so opravili za njeno vzdrževanje in izboljšavo veliko prostovoljnega dela. Koča je odprta samo v sezoni in še takrat-le ob sobotah in nedeljah ter praznikih. Vsako leto jo obišče okoli 1500 planincev in drugih občanov. V njeni okolici je vrsta zanimivosti, ki jih planinci obiskujejo: razvaline gradu Fridrihštajn, Jama treh bratov, Ledena jama, Mestni vrh, pragozd itd.
V vrstah kočevskih planincev je 260 odraslih, 90 mladincev in 50 pionirjev. Ta sestav ni zadovoljiv in je treba v vrste planincev pritegniti več mladih.
Planinci so na svoji svečanosti, ki so jo izkoristili tudi za delovni razgovor oziroma redni občni zbor, spregovorili še o drugih slabostih, pa tudi o uspehih. Tako so opozorili, da ni pravega zanimanja za izlete, medtem ko ima na primer kočevsko Društvo upokojencev pri tem velike uspehe. Nekateri so menili, da za uspešno delo nujno poUebujejo prostore (za sestanke mladincev in pionirjev-planincev itd.), spet drugi pa, da bi bili prostori predragi in da je treba za to izkoristiti šolske ali druge prostore.
Dogovorili so se, da bodo nadaljevali z urejanjem planinske koče in okolice. Za svoje člane bodo orga-
nizirali pohode, orientacijska tekmovanja itd. Vključevali bodo nove člane, predvsem mladino in pionirje, ter utrdili sekcijo na osnovni šoli Ribnica. Zadali pa so si več drugih nalog.
Med kočevskimi planinci jih je več, ki so prehodili „Slovensko transverzalo11 in druge planinske poti. Alojz Majcen je prehodil Slovensko transverzalo celo že dvakrat. Slavko Preložnik, ki je tudi predsednik skupnosti Slovenije za „Evrop-sko pešpot", je opozoril na pomen te poti predvsem za starejše planince (nad 40 let)* ki jim je potrebna rekreacija.
J. PRIMC
naraščal hitreje, kot je predvideno. Delavci v združenem delu naj razpravljajo tudi o vsebini programov družbenih dejavnosti ter vplivajo na merila za izdelavo minimalnih (osnovnih) programov in solidarnosti Razprava o tem se bo nadaljevala tudi,v aktivih ZK, znotraj posameznih SIS in v delovnih organizacijah. Rok za sprejem sporazumov pa je podaljšan do junija 1977.
Med razpravo o stanovanjskih zadevah so menih, da so osnutki pripravljenih sporazumov v glavnem v redu. Iz sporazumov in razprave je bilo razvidno, naj bi sedanjo stopnjo stanovanjskega prispevka dvignili od 6 na 7, od tega, zvišanega odstotka pa naj bi porabili 0,65 odstotka predvsem za obnovo starih stanovanj, 0,35 pa za gradnjo dijaških in študentovskih domov. Težava pa bo v tem, ker so nekatere delovne organizacije že zdaj prostovoljno zvišale ta prispevek celo na 9 odstotkov in je vprašanje, če bodo predpisi dovoljevali, da ga lahko še dvignejo, oziroma če bodo dvig dovoljevale možnosti delovne organizacije.
Nadalje je bilo poudarjeno, da je treba hitreje komunalno opremljati gradbena zemljišča, vplivati na sodobnejšo gradnjo, urediti ogrevanje v Kidričevi ulici, dajati prednost gradnji na podeželju, se zavzemati za ekonomske najemnine itd.
Ugotovljeno je bilo tudi, da samoupravna stanovanjska skupnost še ni samoupravno organizirana. Vendar so nekateri menili, naj bi jo tako organizirali šele ob novih volitvah leta 1978, češ da bi se na tak način izognili stroškom in delu, ki bi bili potrebni v zvezi s to spremembo.
ZLATI ZNAK PREDSEDNIKU - Zlati znak Planinske zveze Slovenije je prejel ob 25-letnici Planinskega društva Kočevje njegov predsednik Jože Adamič (desni), 6 članov PD je dobilo srebrni znak, štirje pa bronasti. (Foto: Primc)
Tri šole brez svoje strehe
črnomaljski Center srednjih šol se že dve leti stiska v dijaškem domu — Dijakov je
dovolj, samo šol je premalo
Črnomaljski Center srednjih šol je v svojem dveletnem obstoju prav gotova upravičil ustanovitev. V začetku 1974 sta se do takrat samostojni gimnazija in poklicna kovinska šola združili v CSŠ.
„Namen združitve je bil jasen: da s skupnimi sredstvi in močmi uspešneje delamo in da ustanovimo v tem okviru še kakšno drugo šolo,“ je povedal direktor centra prof. Jože Pavli-šič.
Že prvo leto sta začela delati dva dislocirana oddelka novomeške srednje ekonomske šole. Letos niso vpisovali v prvi letnik, čeprav je bilo zanimanja in prijav več kot preveč. „Nima-mo prostora ne dovolj učiteljev, radi pa bi tudi usmeijali vpis na deficitarne dejavnosti, zlasti na pedagoško gimnazijo,“ je nadaljeval direktor.
Zaradi velikih potreb po pedagoških kadrih so v šolskem letu 1975/76 ustanovili oddelek pedagoške gimnazije. Naj večja težava Centra srednjih šol je pomanjkanje prostora. Center gostuje v stavbi dijaškega doma; tako se pod eno streho stiskajo dijaški dom, gimnazija pedagoške in splošne smeri ter dva razreda srednje ekonomske šole. „Nujno je, da čim prej dobimo svojo stavbo, vsekakor pa pred uvedbo usmeijenega izobraževanja. Žal začetek gradnje ni odvisen od nas, saj bo glavni financer republiška izobraževalna skupnost, za novo stavbo, ki naj bi stala v Loki pri sedanji osnovni šoli, pa smo lani izglasovali tudi samo prispe vek.“
Za 35 * letnico JLA
Letošnji dan JLA in 35-letnico ustanovitve JLA bodo v Črnomlju počastili z akademijo v torek, 21. decembra, ob 19. uri v domu kulture. Program so pripravili dijaki CSŠ, ženski pevski zbor, sodelovale bodo folklorne skupine ter vojaki črnomaljske garnizije.
V torek ob 10. uri bodo na svečanosti v garniziji podelili odlikovanja in napredovanja rednim in rezervnim vojaškim starešinam ter vojakom. Obenem bo tudi sprejem za matere padlih borcev, pionirje ter predstavnike družbenopolitičnih organizacij.
V tem tednu vojaki in oficirji iz črnomaljske garnizije obiskujejo večje delovne organizacije v občini, kjer jih seznanjajo s proizvodnjo in se pogovaijajo z delavci.
V okviru praznovanja dneva JLA je bilo tudi več športnih tekmovanj med vojaki in mladinci. OK ZSMS je v šolah razpisala literarni natečaj na temo: „Armada zmage — armada svobode". Najboljšim spisom bodo podelili knjižne nagrade.
Težave imajo tudi zato, ker je kovinska šola na drugem koncu mesta; to povzroča težave učiteljem, slabša je organizacija dela, sodelovanje itd.
Na vseh šolali CSŠ je vpisanih 372 dijakov, skoraj polovica na gimnaziji splošne smeri. Redno zaposlenih je na centru 21 uči-
Prof. Pavlišič: „Center srednjih šol mora nujno dobiti svojo stavbo."
teljev, 16 pa imajo zunanjih sodelavcev. Ža sodoben pouk prostori nikakor ne ustrezajo, učilnice merijo 35 m2, v njih ni prostora za nič drugega kot za klopi in stole, pa še ti so stisnjeni. Dovolj pove podatek, da je na šoli dvanajst oddelkov, učilnic pa le enajst. Dijaški dom jim dopoldne za štiri ure odstopi klubsko sobo; čeprav imajo precej sodobnih učil in pripomočkov, kabinetni pouk in laboratorijsko delo ne moreta zaživeti ravno zaradi pomanjkanja prostorov.
Izkušnje kažejo, da je učencev dovolj za kakšno šolo, samo ustanoviti jo je treba. „Pri nas se odločajo za tisto šolo, ki je blizu doma," trdi prof. Pavlišič. Lani se je na ekonomsko vpisalo štirideset dijakov, sprejeli pa sojih lahko samo 35.
Računajo, da se bo 1980 v okviru centra šolalo 650 do 700 dijakov. Posebno skrb nameravajo posvetiti razvoju šole za delavce kovinskih strok, v načrtu je tudi ustanovitev poklicne šole za mehanike in metalurške delavce; oddelke administrativne, ekonomske in drugih šol pa bi ustanavljali glede na potrebe občine po teh delavcih.
A. BARTEU ZBOR VRAIMOVIŠKIH JAZBECEV
V soboto, 18. decembra, bo ob 18.30 v gasilskem domu v Vranovi-čih redni letni občni zbor „vranovi-ških jazbecev'. Pogovorili se bodo o delu v prihodnjem letu, zlasti o pripravah na pustovanje.
V TOREK KRVODAJALSKA AKCIJA
V torek, 21. decembra, bo ob 6.30 posebni avtobus izpred gradu odpeljal krvodajalce na odvzem krvi za potrebe splošne bolnice v Novem mestu. V dobrem mesecu in pol je to že četrta krvodajalska akcija, ki jo organizira občinski odbor Rdečega križa. Želijo, da bi tudi zadnja uspela tako, kot prejšnje tri, zato vabijo čim več krvodajalcev, da v torek pridejo na avtobus.
V Tušev dol po asfaltu
V soboto, 11. decembra, je bila otvoritev 1.200 metrov dolge asfaltirane ceste do Tuševega dola. Ta cesta je velika delovna zmaga osemdesetih vaščanov, saj so jo v glavnem zgradili z lastnimi sredstvi in delom.
Vaščani sami so za cesto zbrali 190 tisočakov in opravili pri zemeljskih delih nad 1.800 delovnih ur. ..Štirinajst dni smo bili samo na cesti in delali od jutra do poznega večera, ker smo morali do roka narediti vsa zemeljska dela," je dejal Lado Agnič na otvoritvi in nadaljeval: „Še prej bi lahko končali pa nam je neurje odneslo trud enega dne. Sedaj smo končno le dobili asfalt, ki smo si ga tako želeli, in Tušev dol ima lepo povezavo z občinskim središčem."
Poleg ceste, ki je največja pridobitev za vaščane Tuševega dola, se ob zaključku leta lahko pohvalijo še z vodovodom Jelševnik - Tušev dol, uredili pa so tudi pokopališče. Te uspehe so lahko dosegli le zato, ker so bili vsi vaščani enotni. Njihova vas, ki je bila pred kratkim odmaknjena, je danes blizu. Ljudje se ne odseljujejo več, gradijo nove hiše, mladi ostajajo doma, zato ima Tušev dol lepo prihodnost.
JANEZ PAVLIN
PO NOVI CESTI — Matija Petrič, najstarejši vaščan Tuševega dola, je prerezal trak in kolona avtomobilov je po novi cesti krenila v vas. (Foto: Janez Pavlin)
Črnomaljski drobir
ZA LJUBITELJE OPERE - Odkar sta Glasbena mladina Bele krajine in Koncertna poslovalnica resno zastavili svoje delo, se je glasbena kultura občanov očitno popravila. Pogosti obiski ljubljanske operne hiše in glasbenih prireditev v Zagrebu ter gostovanja znanih umetnikov v Črnomlju so vedno deležni velikega zanimanja, še posebej mladine. Danes ob 16. uri bo izpred gimnazije odpeljal avtobus prijavljene v Ljubljano na predstavo Tosce, jutri pa si bodo ljubitelji operne glasbe
LETNA
KONFERENCA
UPOKOJENCEV
Društvo upokojencev Črnomelj bo imelo v soboto, 18. decembra, ob 9. uri v pisarni društva v Ulici 21. oktobra 14a letno konferenco. Odbor vabi na konferenco vse člane; poslušali bodo poročilo o dosedanjem delu ter določili smernice za nadaljnje delo.
lahko ogledali predstavo Lucije Lammermoor.
PRAZNIK BREZ ZASTAV -Kljub večkratnim opozorilom in prošnjam tudi za največji državni praznik 29. november niso visele zastave z vseh hiš v Črnomlju. Več kot 220 hiš ni imelo prazničnega videza, čeprav občinski odlok za take ..pozabljivce" določa kazni. Letos so krive tudi trgovine, ki na zalogi niso imele dovolj zastav, zato občanov ne bodo kaznovali, za prihodnji praznik pa noben izgovor ne bo več pomagal.
DEDEK MRAZ ZBIRA DENAR - Letos bo dedek Mraz v občini obdaroval okoli 3.600 otrok. Denar za obdaritev in novoletno praznovanje bodo dale delovne organizacije, ki bodo od vsakega zaposlenega prispevale po 40 dinarjev. Novoletni program bodo pripravile osnovne šole v Črnomlju, na Vinici, v Dragatušu, Semiču in Starem trgu.
Bloudkova plaketa NK „Bela krajina”
Za dolgoletno uspešno delo pri razvoju športa v Beli krajini, sodelovanje z bratskimi republikami ter za aktivno vključevanje v nove samoupravne odnose v telesni kulturi je nogometni klub „Bela krajina" iz Črnomlja dobil visoko republiško priznanje -Bloudkovo plaketo. Na slovesni podelitvi v Ljubljani v čeUtek, 25. novembra, sta odlikovanje v imenu kluba sprejela Stane Movrin in Boris Grguraš. Plakete je podelil predsednik skupščine telesnokulturne skupnosti SRS Bojan Polak-Stjenka.
Bloudkova plaketa daje NK „Bela krajina", ki letos praznuje 45-letnico obstoja, še posebno priznanje, saj je prvi nogometni klub v Sloveniji, ki je prejel Bloudkovo plaketo. Tako je to že tretje priznanje, ki ga je klub dobil ob 45-letnem jubileju: podelili so mu občinsko priznanje OF in plaketo mesta Črnomelj.
Da NK „Bela krajina" res skrbi za razvoj športa v občini, govori tudi podatek, da vse tri ekipe - članska, mladinska in pionirska - nastopajo v dolenjski ligi, aktivnih je 85 igralcev, registriranih pa vsaj še pol toliko. Za prihodnost se klubu ni treba bati, saj je ravno pionirjev največ - na trening jih pride tudi po petintrideset.
POČASTITEV DNEVA JLA
Slavnostna akademija v počastitev dneva JLA bo jutri, 17. decembra, ob 19-uri v domu Partizana. V kulturnem programu bodo so-delovali učenci metliške, suhorske in podzemeljske osnovne šole, dijaki šolskega centra „Beti“, ansambel m
recitatoiji črnomaljske garnizije. Na akademiji bodo prebrali tudi najboljše nalO; ge, ki so jih učenci napisan na temo „Dan JLA 111 NOB". Podelili bodo priznanja posameznikom in skupi nam, ki so uspešno sodelovali^ teritorialnih enotah.
Istega dne ob 16. uri bo menzi Vinske kleti le skupščina rezervnih vojaskin starešin.
R prav !«ga fene ravn; 0rga; nov, 'esni Pa b »ju slavit »e K koda Partij
0
vuuja rui IAJ OTVORITVE — Otvoritev novega prizidka metliškega zdravstvenega doma so zaradi raznih pomanjkljivosti, ki jih mora odpraviti izvajalec del, že večkrat preložili. Objekt z najnovejšimi instrumenti stoji neizkoriščen, pacienti in zdravstveno osebje pa se stiskajo v majhnih in neprimernih prostorih.
MLADINCI V partizanskih ENOTAH
V okviru praznovanja JLA bo danes v Metliki spreje sve dincev prostovoljcev v Par*	be
enote in enote teritorialne obramb Sprejem in svečanost bo v skem klubu, udeležili pa se J tudi predstavniki črnomaljsK a nizona in predstavniki obe štaba TO. Po slavnosti bo v » mladinsko praznovanje dne To bo obenem tudi zaključek aK ^ nosti mladih na področju tem letu, kjer so se mladinci u izkazali.
Na
Za lepšo podobo dedka Mraza
Vse občinske družbenopolitične organizacije se zavzemajo za enotno obdaritev o ____________Novoletnega programa z dedkom Mrazom naj bo deležen vsak otrok
Bliža se novo leto in z njim dedek Mraz, ki ga še posebej željno pričakujejo otroci. Žal pa seje že prevečkrat zgodilo, da so že naši najmlajši občutili, da je dedek Mraz, ki jim ga starši in vzgojitelji slikajo kot dobrega, pravičnega moža, lahko tudi krivičen. Sosedovemu Juretu, ki mu starši že tako in tako kupijo, kar si zmisli, je dedek Mraz prinesel velik paket dobrot, igrač in oblačil, Janezku, katerega starši vsak mesec komaj stikajo konec s koncem, pa niti četrt toliko.
^seb
;Najv
liipžč
'tavlj
^vah
j91', k tojen ;?»ede
Nu
/'lina;
Vela
%av
Nele
H
tTe
No,
‘najt
it rok " Nji
%
V pismu, ki so ga te dn ^ le vse delovne organiza J . ustanove v občini, jih p° -0 ki pozivajo, naj ne P“£vcev, obdaritev otrok svojih de ker se bo sicer nujno ZS U
P» £*!
socialnih
da bo prišlo
tudi
do
rum Nvse ;!>nost *stva.
; ^ se
h s
-«7.
K d:
orga- 1 Oset
Zato so se vse družbenopolitične organizacije v občini do-
AKTIVI KOMUNISTOV V SIS
V metliški občini teče akcija za pospešitev ustavne preobrazbe v samoupravnih interesnih skupnostih na področjih socialne politike in družbenih dejavnosti V teh morajo kritično oceniti uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. V devetih SIS so ustanovili aktive komunistov; v okviru teh aktivov bodo ocenili to akcijo in ocene sprejeli do 15. decembra. Celotno oceno pa bo podala občinska konferenca ZKS januarja.
govorile, naj bi letos vsi otroci dobili enako darilo; tudi program novoletnega praznovanja naj bo za vse enak, predvsem pa naj bo organiziran tako, da ga bodo lahko uživali vsi otroci v občini.
Čeprav bi morala biti priprava programa in zbiranje denarja za obdaritev predvsem skrb občinske Zveze prijateljev mladine, so se morale pri tem angažirati vse družbenopolitične organizacije: prvič zato, ker DPM v občini že lep čas ne dela, pa tudi zato, ker je tako akcija dobila širši pomen.
marveč naj vsaka delovna ^ ^ ^
'nan
Zdomci: želje in načrti
Na sestanku z zdomci 28. decembra se bodo pogovorili o vsem, kar jih zanima
Iz metliške občine je na začasnem delu v tujini okoli štiristo zdomcev in njihovih družinskih članov. Koordinacijski odbor za zdomce in mednarodne odnose pri občinski konferenci SZDL je za torek, 28. decembra, ob 9. uri pripravil sestanek z zdomci v skupščinski sejni sobi.
Zdomcem bodo predstavniki SZDL orisali razvoj občine in podali gospodarski pregled. Beseda bo tekla tudi o možnosti zaposlovanja zdomcev, ki se nameravajo vrniti v domovino, in o drugih stvareh, ki jih zanimajo.
Koordinacijski odbor je za to priložnost pripravil poseben vprašalnik, ki ga bodo prisotnim razdelili na sestanku, tistim, ki za praznike niso prišli na obisk domov, pa ga bodo poslali po pošti. S pomočjo vprašalnika bi radi ugotovili, koliko zdomcev se namerava vrniti z začasnega dela domov, ali bi se radi zaposlili ali se nameravajo posvetiti izključno obdelovanju zemlje; ali bi radi v domačem kraju odprli zasebno obrt; če želijo zidati hišo itd.
Da bi se o vsem tem lahko izčrpno pogovorili, zlasti pa, da
bi zvedeli njihove želje, potrebe in načrte, želijo, da pride na pogovor čim več zdomcev.
nizacija prispeva v skupn po 50 dinaijev na zapo ^
Poleg tega jim PnP°r°^ \olarj' ^ sc poskrbijo, d, si bodo »J ^ višjih razredov prea jZ. letom ogledali njihovo ? ^ vodnjo in se seznanili z rez dela v posamezni DO-
Računajo, da se bo s zbralo okoli 100 tisoči., ^ katerimi bodo kupili da ^g 1.600 otrok. Dedek \jn obdaril vse predšolske otr šolarje od 1. do 4. razreda.
Novoletni program ^°osiip0i-pravili OŠ Metlika in zemelj. Metliška šola b0. tnjtn Mraza z darili in novo ^ ^ programom pripeljala se Božakovo, Drašiči in veSe-Podzemelj čani pa bodo ra lili tudi gradaške otroke, ^ družnična šola na SuhoD^g pripravila program za 0
f
svoje in nosti.
a progiani	Rup.
jugorske krajevne
A>
Sprehod po Metliki
hiše brez Številk - Očitno
je, da bi se morala pred leti ustanovljena komisija za pripravo predlogov za poimenovanje ulic in oštevilčenje hiš bolj pogosto sestajati. Zadnje čase se je zgodilo celo, da občan, ki si je na meji dveh ulic zgradil hišo, ni hotel vzeti hišne številke z imenom tiste ulice, ki so mu jo odločili. Izkazalo se je tudi, da je hišnih številk premalo in je nekaj na novo zgrajenih hiš ostalo brez njih. Morda pa je krivo to, da občani preveč zidajo ....
ŠTIRI TONE IN POL PAPIRJA
- Zadnja akcija za zbiranje starega papirja v Metliki - organiziral jo je občinski odbor Rdečega križa - je lepo uspela. Pri občanih in v delovnih organizacijah so zbrali 4.500 kg papirja, izkupiček pa so namenili za razvoj podmladka RK na osnovni šoli. Pri zbiranju so se še posebej izkazali mladi člani RK. Od delovnih organizacij velja zlasti pohvaliti Beti, kjer so pripravili velikoo odpadnega papirja, ki bi šel sicer v
k, ^ I JVeč
■ ni
PRVI PADCI - Čeprav je gonjeni preizkusu znanja >z ^ od prometnih predpisov v Me1 rSvi-35 kandidatov izpit uspesno ^ to lo le 30, predavatelj zatrjuj > „ 3li ni posledica „manj razvito j je zgolj lenobe in površnosti, n1 ^ilo precej krivo' tudi to, da se je 70 ur tečaja zmanjšalo od Pre-I, oa sc na sedanjih 48. Kljub tenju ■F(lidi bodoči vozniki niso ustrasi^jjjja, nov tečaj, ki sedaj poteka je polno zaseden. Izpiti bodo ^ po novem letu. Kdor bo taKr Jj letel", se bo lahko izgovarjal naporno praznovanje.
Ve
en
ZIMSKE KRESNICE
letu
tretjini zadnjega meseca v. ‘~ jnV3' tako kot vsako leto nadejajo ”jiaje zije“ zdomcev, ki praznike ^ v preživijo doma. Seveda irna v0-avtu za vetrobranskim stekjO”. ^ g ^ barvno smrečico; zlasti tisti, ** po m „ledig“, tako opremljeni ta° mestu kot zimske kresnice
?rS
metliški tedniK
konferenca
ZK ŠE LETOS
Ribniški komunisti pri-
i° še Pred koncem f leta občinsko konfe-" na kateri bi ob-0r avak oceno aktivnosti
Jmzacijg in njenih č]a.
rptn-u tudi aktivov v inte-T“ skupnostih. Besedo
bi
“ju v
posvetili tudi delova-S]avi^ prihodiijem letu, ko
,e 40-letnico ustanovit-y ^ na Čebinah in pri-
pajy°variša Tita na čel°
c
' -
PREMALO PROSTORA — Prizori, kot jih vidimo na posnetku, so dokaj pogosti. Pri Goriči vasi, ob magistralni cesti Ribnica-Kočevje, ima ribniški Eurotrans parkirni park za svoja vozila, ki služi tudi za obračališče. Posnetek pa nam pove, da je prostora vse premalo, tako da „manevriranje“ težkih tovornjakov nemalokrat povzroča ---------------------- dolge	kolone. (Foto: Budja)
Od male ustave do dedka Mraza
ln,ski sindikati temeljito pretresli tekoče naloge — Kulturi mesto, ki ji pripada — v,  Očitki in obsodbe ob drugem krogu pomoči Posočju
Na
.^širjeni seji predsedstva osnovnih organizacij sindikata v tSe|)j občini, ki je bila pred kratkim, je bilo največ govora o lise h**! in organizacijskih pripravah za skupščine 00 sindikatov,
J “odo pričele še ta mesec, končale pa nekje v januarju.
yvečji poudarek pri delu
Si
P čin bi naj bil na analizi vflenega dela prijavnih raz-..zak°nu o ZD in nalogi ^ imaj° sindikati ob U nove8a zakona. Vse L. bo zajeto v letnih nate ’ kijih bodo sindikati spre-y‘jsvojih skupščinah.
; sliko govora je bilo tudi o f 0 kulturnem delovanju lavnih organizacijah glede i J’ ki jih imajo 00 sindika-Le Pa so jasne: kulturi dati L. °’ki ji tudi pripada. Tako L..1 “il v vsaki delovni organistu nekdo> ki bo skrbel za rn° izživljanje delavcev. i;ri^Sem gre za oživljanje de-JistSt' Pevskih zborov, recita-LVa> Vse v sodelovanju s kul-L.°"Un>etniškimi društvi v
j «
ovia Sejije stekla beseda tudi o ^ndikalni listi za leto ‘ta h ^ Pr*Porr|b ni bilo, li n l Se za Podilo nadomest-Sebnemu dohodku (bolni->v Vzame poprečje treh mese-. amesto šestih, kot je sedaj Sta an°‘ Predsedniki 00 sindi-j,0 so nadalje razpravljali o Letnih samoupravnih inte-Stef1 skupnosti, ki bi se naj LT^ali šele čez pol leta, ta-feit e^av°i lahko o njih te-'Cdh razPravljali- Veliko j,,: “ je bilo namenjenih zbi-Sog- gega kroga pomoči za cJe> saj številne delovne or-.'djl^eije niso izpolnile obvez. !w ei seje so hili enotnega k |a> da morajo biti vse obli Se v tem mesecu izpolnje-
Praznovanje dedka Mraza bo tudi letos enako kot leta poprej (po delovnih organizacijah). Predsedniki sindikatov so se si-
cer zavzemali za obdaritev po krajevnih skupnostih, kar pa je zaradi prekratkega časa neizvedljivo. Le v Sodražici, Dolenji vasi in Loškem potoku bi se tak način obdarovanja najmlajših še lahko uveljavil.
B.B.
V VRSTAH ZA KRUH — Že dalj časa je več kot očitno, da ena sama pekarna na ribniškem območju ne zadostuje vsem potrebam občanov. Podoba, ki jo vidimo na posnetku, je skorajda vsakodnevna, najhuje pa je ob sobotah in pred prazniki, ko se večina Ribničanov celo raje odloči za nakup kruha v Sodražici, Kočevju ali Velikih Laščah. (Foto: M. Glavonjič)
Loški mladinci za vzor
Konferenca mladinske organizacije že pokazala prve rezultate — Ideološkemu delu prednost
Ribniški mladinci so naposled le dokazali, da s svojimi „zaobljubami“ o boljšem in temeljitejšem delu, mislijo resno. Ponovno potrdilo tega je bila programsko-volilna konferenca mladinske organizacije, ki so se je udeležili še Vinko Kersnič, sekretar ZZB Ribnica, Ivan
Ribniški zobotrebci
ifefNO čez prvo preiz-^»bt ~ Sneg^ki je pred kratkim
totj, .. Pobelil Ribniško dolino, ni večjih zastojev na cestah. SvCjs|c* in okoliški komunalni de-ije s° hitro stopili v akcijo, tako jak Sneženo odejo kaj hitro zame-: v pSfhltna prevleka. Tudi pločni-,'bnici so bili hitro očiščeni, vrjabši
pa ni bilo v drugih krajih Pt0r . občine. Komunalni delavci
u^j uspešno prestali prvo preiz-
i*»iv5NEG PREGANJA DIVJAD -c Preglavic je na novo zapadli
S
slišal sem, da so v so-Krimu po številnih se-^ in posredovanju politična nov delavkam končno ■sali osebne dohodke. yem, pa tudi to, da se je ,yodnja nekoliko povečala, ^ oboje na „račun“ pove-horm delavkam.
sneg v ribniških gozdovih povzročil divjadi, ki išče zatočišče nemalokrat tudi pri bližnjih kmetijah. Resda so krmišča po zaslugi vestnih lovcev dobro „založena“, vendar si divjad najraje privošči mlada debla sadnega drevja, kar povzroča nemajhno škodo.
NOVO LETO SE BLIŽA - Težko pričakovani trenutek, praznovanje novega leta, se bliža z naglimi koraki. Ribniške trgovine se za ta trenutek bore malo pripravljajo, okrašene izložbe, ki dajejo še poseben ton temu dogodku, so ostale doslej še nespremenjene, le novi dom JLA se že nekaj časa pripravlja na praznovanje novega leta. Silvestrski menu, ki bo veljal 290 din, Ljup-ka Dimitrovska in Grupa 777 so zagotovilo, da se bodo Ribničani ob dobri hrani in pijači tudi dobro zabavali.
NEUTEMELJENA JEZA - Prebivalci Sodražice se že dalj časa hudujejo na krajane Dolenje vasi, da ti dobijo vse, kar si želijo (v mislih imajo predvsem metre asfaltne prevleke - op.p.). Zadnja referenduma pa sta ponovno potrdila, zakaj je tako. Medtem ko je bilo v Dolenji vasi nad 81 odstotkov krajanov za uvedbo samoprispevka za asfaltiranje cest, je v Sodražici le okoli 60 odstotkov glasovalo za. Prebivalci Dolenje vasi so prispevali kar okoli 4.000 din na gospodinjstvo za nove ceste, v Sodražici pa le okoli 1.000. Zakaj nastale razlike, je torej povsem jasno.
Petrič, sekretar OK SZDL, sekretar za mednarodne odnose pri RK ZSMS Aleksander Ravnikar in drugi.
Po uvodnih besedah Albina Miku-liča, predsednika OK ZSMS Ribnica, o delu in napakah v obdobju 1975/76 so udeleženci enoglasno ugotovili, da se stanje sedaj popravlja, hkrati pa so mladince iz Loškega potoka postavili za vzor vsem mladinskim organizacijam. V nadaljevanju konference je bilo precej kritike usmerjene na zapostavljanje ideološkega dela z mladino, ki naj dobi v delu mladinske organizacije vodilno mesto. Prav tako so si udeleženci konference zastavili kot nujno in prepotrebno nalogo ustanavljanje mladinskih aktivov pri Sv. Gregorju in na Velikih Poljanah.
Ob koncu je bila sprejeta še kandidacijska Usta za sestavo predsedstva v obdobju naslednjih dveh let: predsednik Albin Mikulič, sekretar Milan Lavrič, člani pa so Nuša in Aleš Abrahamsberg, Jože Debeljak, Janez Bambič, Bojan Novosel, Vika Škrabec, Anton Novak, Majda Kordiš, Matjaž Nosan, Vinko Mrhar. Kasneje bodo izvolili še dva člana iz Dolenje vasi in enega iz Sodražice.
M. GLAVONJIČ
KOMUNISTI KRITIČNO O SVOJIH NAPAKAH
Člani ZK v upravi ribniške občinske skupščine so pred kratkim na sestanku kritično obdelali slabo vključevanje svojih članov na raznih področjih družbenopolitičnega izobraževanja. Še posebej so obsodili nezanimanje vodstvenih funkcionarjev, ki se navzlic vabilom ne udeležujejo sej in sestankov, kar slabo vpliva tudi na druge člane.
Člani 00 ZK so ob koncu sprejeli sklep, da se njihova člana Meta Pakiž in Miran Lavrič udeležita enoletne politične šole, ki bo organizirana v sodelovanju z OK ZKS Ribnica in DU Ribnica.
ALI ZE VES. . .
... da je sodnik za prekrške lani kaznoval 99 občanov, ki so vozili brez vozniškega dovoljenja, in daje bilo med njimi 30 mladoletnikov?
Dedek Mraz je pred vrati
V delovnih in drugih organizacijah naj bi tudi letos dedek Mraz obiskal in obdaril otroke, vendar naj bi darila ne presegla vrednost 100 dinarjev na otroka. Darila naj bi imela vzgojni pomen, oziroma naj bi bila praktična, se pravi pomembna za udejstvovanje otroka v šoli ali pri šolskih krožkih. Tako je predlagala že v začetku novembra občinska Zveza prijateljev mladine Kočevje vsem delovnim in drugim organizacijam.
Razen tega naj bi delovne in druge skupnosti prispevale v skupni sklad dedka Mraza po 15 do 20 din na zaposlenega. S tem denarjem bi obdarili v šolah in krajevnih skupnostih okoli 300 šolskih in predšolskih otrok, katerih starši niso zaposleni in tako njihovi otroci ne bi bili nikjer obdarovani. Razen tega bi denar iz tega sklada porabili še za organizacijo sprevoda dedka Mraza po Kočevju, okrasitev mesta in nakup nekatere potrebne opreme. Žal prihaja denar počasneje, kot je bilo predvideno. Žkiradi te počasnosti se slavje dedka Mraza v Kočevju ni začelo že včeraj, 15. decembra, kot je bilo prvotno predvideno.
V sprevodu dedka Mraza po kočevskih ulicah, ki bo 28. decembra ob 16. uri, bodo sodelovale tudi delovne organizacije s svojimi vozili, ki jih bodo primerno okrasile, hkrati pa izkoristile priložnost za reklamo. Po končanem sprevodu bo
Gibanje prebivalstva
Na območju matičnega urada Kočevje smo zabeležili v oktobru 9 porok, v novembru pa 8. V oktobru so bili rojeni ena deklica in trije dečki, v novembru pa en deček.
Umrli so v oktobru: Alojzij Koncilija, priučeni ključavničar iz Slovenske vasi 49, star 27 let; Marija Novak, kmečka upokojenka iz Čateža 9, stara 76 let; Anton Štamfelj, čuvaj iz Stare cerkve 19, star 62 let; Anton Tomšič, šofer iz Kočevja, Prešernova 7, star 61 let, in Antonija Hočevar, družinska upokojenka iz Kočevja, Cesta v mestni log 11.
V novembru so umrli: Ignac Žužek, upokojenec iz Klinje vasi 14, star 61 let; Vladimir Vlašič, železo-krivec iz Kočevja, Podgorska 2, star 48 let; Drago Rozman, upokojenec iz Koprivnika 23, star 52 let; Avgust Žnidaršič, upokojenec iz Kočevja, Cesta na Union 14, star 72 let; Marija Janež, družinska upokojenka iz Borovca 9, stara 48 let; Stanislav Kuret, upokojenec iz Kočevja, Turjaška 2, star 78 let; Jože Marinč, direktor pekarije v Kočevju, star 49 let; Anton Žagar, upokojenec iz Kočevske Reke 24, star 66 let, in Anton Komac, varilec iz Kočevja, Roška cesta 36, star 27 let.
Nekaj mladinskih
BILTEN - Komisija za informiranje pri občinski konferenci ZSM Kočevje je pred kratkim izdala svoj prvi bilten v novem volilnem obdobju. Glasilo se imenuje „Mladi Kočevec", v njem pa so članki mladih iz kočevske občine. Lani so bile težave, ker dopisniki iz organizacij in aktivov niso pošiljali člankov, letos pa teh težav ni. Vendar nekaj organizacij še vedno ne pošilja prispevkov.
KVIZ - 13. novembra je bilo v domu JLA na Vrhniki področno kviz tekmovanje „ Mladost v pesmi, besedi in spretnosti". Udeležila se ga je tudi ekipa mladincev iz osnovne šole Kočevje, ki sojo sestavljali: Jožica Boldan, Andrej Bončina in Franci Gorjup ter vojaki iz ribniške enote. Ekipa je zasedala 5. mesto. Na kvizu je sodelovalo 8 ekip iz ljubljanskega območja, čeprav kviz ni bil najbolje organiziran, so bili mladi tekmovalci in navijači iz Kočevja zadovoljni, saj so si ogledali še tehniški muzej v Bistri, Cankarjevo rojstno hišo in zaključno prireditev, na kateri so sodelovali tudi gledališki umetniki iz Zagreba in mladi iz ljubljanske regije.
KOČEVSKA REKA - Tudi ta osnovna organizacija je med bolj (Je-lavnimi. Šteje 80 mladih, ki živijo v oddaljenih krajih. To jim še ne dela težav, saj so po delegatskem sistemu zastopani v 00 prav vsi. Predsednik osnovne organizacije je Milan Vogrinčič. Mladi v tej krajevni skupnosti zelo tesno sodelujejo tudi z družbenopolitičnimi organizacijami. Pred kratkim so izvedb proslavo ob počastitvi 1. kongresa Zveze mladine Slovenije; za krajane so v kulturnem domu pripravili krajši kulturni program. Na njihovem območju jc tudi veliko partizanskih spomenikov, za katere skrbijo mladinci. Pred 1. novembrom so pri spominski grobnici umrlih borcev iz partizanske bolnišnice ..Stanetov dom" v sodelovanju s pionirji iz kočevske podružnice osnovne šole pripravili svečano komemoracijo, katere so se udeležbi tudi krajani Kočevske reke in okobce.
OBISKI - Člani predsedstva občinske konference ZSM so skleruli, da bodo v kratkem organizirali obisk vseh osnovndi organizacij ZSM v občini Tako bodo mladi s skupnimi močmi reših težave, kijih imajo v svojih sredinah, kjer živijo, delajo in se izobražujejo.
JURE PODRŽAJ
na ploščadi pred samskim blokom za vse mlade (in stare) gledalce še lutkovna igrica.
V okviru praznovanj dedka Mraza bodo še štiri predstave Mestnega gle-dabšča iz Ljubljane. Organizirala in plačala jih bo ZKPO.
J. P.
Kmalu prazna šola
Pred nekaj leti je bila obnovljena šola v slovenskem Kužlju, za kar se je posebno prizadeval učitelj Jurij Poje. Kmalu nato je bb pouk v šoli ukinjen in so bib otroci prešolani v Vas-Faro. V šob se je nastanila družina Rački. Tudi sedaj stanuje tu Marija Rački, ostarela in bolehna ženica, ki pa živi največ pri svojcih drugod, saj je bolan in ostarel človek težko sam. Anton Rački, ki tudi stanuje tu, se pripravlja na gradnjo svoje hiše. Tako bo bivša šola kmalu ostala prazna.
V pritličju je prostorna dvorana, kjer smo imeli včasih sestanke in prireditve in nas je obiskoval potujoči kino iz Kočevja. V tej dvorani, ki je zdaj prazna, bi lahko odprb kakšen manjši obrat oziroma delavnico. Tako bi ostajalo več mladih doma. Morda bi šolo lahko porabili za manjši dom onemoglih, oziroma dom počitka, saj takih domov manjka. Škoda bi bilo, da bi šola ostala neizkoriščena.
JOŽE KRIŽ
Popravni izpit
Med nedavno razpravo o samoupravnih sporazumih o temeljih načrtov družbenih dejavnosti na sejah zborov občinske skupščine Kočevje je bilo med drugim poudarjeno, da je treba storiti korak naprej v odnosih med tozdi in SIS. Doslej so namreč družbene dejavnosti (SIS) imele pred seboj predvsem cilj, kako izvleči iz delovnih organizacij čimveč denarja, delovne organizacije pa, da bi dale za družbene dejavnosti čim manj. Načrti SIS (republiških in občinskih) so bili bolj zbir želja in zamisli kot odsev dejanskih potreb skupnosti in možnosti financiranja.
Korak naprej na tem področju bo storjen, ko se bodo delavci zavedali, da družbene dejavnosti potrebujejo, ker bo uspešno delo le-teh pripomoglo k njihovi večji storilnosti in s tem višji življenjski ravni. Zaradi tega so dolžni družbene dejavnosti tudi financirati in seveda vplivati, da bo denar, ki ga dajejo za te dejavnosti, res učinkovito porabljen.
Sedanji predlogi načrtov SIS so precej nepopolni, saj ne nakazujejo dovolj, koliko in kako bo posamezna SIS vplivala na večjo produktivnost dela, povečanje dohodka v delovnih organizacijah, izboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi id občanov itd. Še posebno so nedodelani načrti republiških SIS, ki si tudi hočejo najprej zagotoviti denar zase, kar bo pa ostalo, naj porabijo občinske SIS ...
Zaradi vseh teh nejasnosti in pomanjkljivosti je povsem pravilna odločitev, da bo rok za izdelavo srednjeročnih načrtov SIS podaljšan do sredine prihodnjega leta in da naj povsod sedanje predloge načrtov obravnavajo le kot osnutke, na katere naj dajejo delovni ljudje in občani pripombe in predloge.
J. PRIMC
Varno drsališče
Predstavniki Bračičeve in Opekarske ulice v Kočevju so predlagali krajevni skupnosti in občinski skupščini, naj bi na njihovem območju uredili varno drsališče. Tu je zemljišče močvirno in za vse drugo neprimerno. Tako draslišče bi bilo tudi varnejše, kot je drsanje na zaledeneli Rinži, razen tega bi ga lahko uporabljali dalj časa.
Občinska komisija in predstavniki KS so si zemljišče ogledali in se s predlogom občanov strinjali Zdaj je treba zagotoviti le še denar za ureditev oziroma organizirati prostovoljno delo. Prav bi bilo, da bi pri urejanju drsališča sodelovali tudi prebivalci z drugih območij mesta oziroma KS, saj bo drsališče namenjeno vsem občanom. Predvidoma bo imelo obliko črke L, pri kateri bo daljši krak dolg 128 m, krajši pa 100 m, širina pa bo znašala nad 40 m.
Znamke za praznik
Nedavna filatelistična razstava je lepo uspela. Bila je meddruštvena in je bil zaradi tega razstavni material pestrejši in skrbno izbran. Lahko trdimo, da je bila to ena izmed najboljših dosedanjih razstav v Kočevju.
Tajnik filatelističnega društva Kočevje je ob otvoritvi razstave spregovoril o pomenu razstave in vzgojni vrednosti zbiranja znamk. Zastopnik pokrovitelja krajevne skupnosti Kočevje-mesto Vinko Zajc pa je nato otvoril razstavo.
Razstavljalci zbirk so obiskovalcem pojasnjevali vse, kar so želeli zvedeti o znamkah in filateliji. Največ je vpraševala mladina. Zbirke so bile pestre, da so celo nekateri starejši obiskovalci z zanimanjem ogledali jugoslovanske znamke, katerih do sedaj še sploh niso videli.
Po praznikih si je razstavo ogledalo več skupin oziroma razredov osnovne šole. Čeprav je bilo za praznike zelo slabo vreme, si je ogledalo razstavo nad 1.000 občanov, med njimi največ mladine.
ANDREJ ARKO
Novo v zdravstvu
Na sestanku zdravnikov in zobozdravnikov zdravstvenega doma Ko-čevje-Ribnica, ki je bil 16. novembra, so sklenili, da bodo ustanovili sekcijo Zdavniškega društva Slovenije in osrednji strokovni kolegij Zdravstvenega doma. Sekcija bo skrbela predvsem za organizacijo strokovnih predavanj, srečanj obravnavo raznih strokovnih vprašanj in reševanje stanovskih zadev. Ustanovili so jo zato, ker so čutili, da zdaj niso povezani z Zdravniškim društvom Slovenije in drugimi zdravstvenimi organizacijami. Organe sekcije in vodstva bodo izvolili na prihodnjem sestanku.
Osrednji (centralni) strokovni kolegij Zdravstvenega doma pa so izvolili zato, ker so menili, da ni dovolj, če imajo le strokovne kolegije za posamezne službe, kot za zobozdravstveno, splošno zdravstvo, otroško zdravstvo itd. Ta kolegij bo obravnaval strokovne zadeve, bo pa tudi v pomoč direktorju. Menili so, da je poslovni organ, ici ga imajo, premalo za dobro urejanje zadev zdravstvenega doma.
Drobne iz Kočevja
VSI NA IZPITE - Vsi mopedisti in vozniki koles s pomožnim motorjem morajo imeti vozniške izpite in vozniška dovoljenja. Ta predpis že velja, vendar ga še ne izvajajo dosledno, ker je bil kratek rok za opravljanje izpitov. Po vsem sodeč, vozniki predpisa ne jemljejo resno. Po 1. januarju bo pričela prometna milica dosledno ukrepati. Da ne bo nevšečnosti, mora vsak voznik narediti pred izpitno komisijo za voznike motornih vozil za občini Kočevje in Ribnico samo pismeni izpit. V 45 minutah mora rešiti 25 cestnoprometnih predpisov, in to najmanj 90 odstotkov pravilno. V nasprotnem ne dobi prometne knjižice. Mopedistov je na območju obeh občin nad 2500. Čeprav so s predpisi seznanjeni in obveščeni z okrožnicami ter s plakati, se je iz kočevske občine do 1. decembra prijavilo za izpit samo 10 kandidatov.
OBA PRISEBNA - Preiskava o uboju, ki je v začetku septembra razburil kočevsko javnost, je zaključena. Oba obtoženca, Tekavec in Rugelj, sta bila zdravniško pregledana. Ugotovili so, da sta oba duševno tako zdrava, da sta za svoja dejanja popolnoma odgovorna.
KAM Z VODO? - Vreme, ki je skrajno slabo, je pošteno zagodlo stanovalcem na območju Gaja, šoli in domu telesne kulture. Zemeljska dela za dvorano kina so zastala.
Zaradi velikih kupov zemlje, ki jih niso sproti odpeljali ali zravnali, površinska voda ne more odtekati in tako nastajajo tu luže. .To se bo dogajalo verjetno tudi kasneje, ker je nasip za asfaltiranje veliko višji kakor zemljišče na tem območju. To bo treba preprečiti z jarki in površinsko vodo speljati v zbirne jaške. Sicer pa so tudi zbirni jaški polni in ne požirajo več vode, posebno na ovinku pri osnovni šoli
občan
vprašuje
odgovarja
- Zakaj na vratih kočevske Optike piše: „Zaradi bolezni danes zaprto41?
- Zato, da bi kdo mislil, da je bilo odprto včeraj, predvčerajšnjim ali pretekli teden, v glavnem pa je vedno zaprto.
RE5ET0
KOČEVSKE NOVICE
tedenske
Četrtek, 16. decembra - Albina Petek, 17. decembra - Lazar Sobota, 18. decembra — Radoslav Nedelja, 19. decembra - Urban Ponedeljek, 20. decembra - Evgen Torek, 2l. decembra - Peter Sreda, 22. decembra - Dan JLA Četrtek, 23. decembra - Viktorija
O©]
12.
KOSTANJEVICA:	19.
ameriški film Kratki spoj.
KRŠKO: 18. in 19. 12. ameriški
id
SLUŽBO DOBI
IŠČEM POŠTENO dekle (nad 20 let) ali mlajšo upokojenko, ljubiteljico otrok, za varstvo 4-letnega fantka in pomoč v gospodinjstvu vsaj za dobo enega leta. Hrana, stanovanje, plača. Vprašajte po telefonu (061) 315-819 zvečer.
GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem k tričlanski družini. Predvsem mora imeti rada otroka. Gospodinjstvo moderno. Nudim zelo dobro plačo in zavarovanje ter svojo sobo in druge ugodnosti Jerca Z muc, Ljubljana, Tržaška 128, teL (061) 62-026, ali Rožna dolina 6/14, Ljubljana, teL (061) 66-755.
V CENTRU NOVEGA MESTA iščem varstvo za osem mesecev staro punčko. Naslov v upravi lista (3578/76).
SLUŽBO IŠČE
V VARSTVO vzamem otroka. Naslov v upravi lista (3588/76).
STANOVANJA
GARSONJERO,
enosobno ali kakršnokoli drugo neopremljeno stanovanje iščemo za našega stalnega sodelavca v Novem mestu ali okolici. Ponudbe pošljite na naslov: ČZP Dolenjski list, 68000 NOVO MESTO.
Motorna vozila
PRODAM DIANO 6, letnik 1968, neregistrirano, v voznem stanju. Martin Klobučar, Mestne njive 9/3, Novo mesto.
PRODAM osebni avto Lada, letnik
1974. Milan Herakovič, Slinovce 17, Kostanjevica.
PRODAM ŠKODO 100 L v zelo dobrem stanju (garažirana). Milka Zore, Bogneča vas 18, 68231 Trebelno.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik november 1970, v voznem stanju. Cena 4.500,00 din. Naslov v upravi lista (3554/76).
PRODAM ZASTAVO 1300, letnik
1975. Ogled vsak dan po 14. uri. Danica Priselac, Drska 50, Novo mesto.
UGODNO prodam traktor Porsche 25 KM s koso. Ignac Črtalič, Ostrog 18, Šentjernej.
ŠKODO, letnik 1970, prodam po delih. Miro Zorman, Lukovek 10 pri Trebnjem.
UGODNO prodam Škodo MB, 5000 km po generalni, z novo tovorno prikolico. Naslov v upravi lista (3568/76).
PRODAM avto NSU 1200 C, letnik 1970. Informacije vsak dan od 17. - 19. ure, telefon 22-516, Šegova 41, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 750 LUXE,
letnik 1976 (avgust), prevoženih 6.000 km.
Vprašati na upravi DOLENJSKEGA LISTA, GLAVNI TRG 3.
film Žrelo. 22. 12. ameriški film Najdaljši dan.
NOVO MESTO: Od 17. do 20. 12 ameriški barvni film V vrtincu. V času od 17. do 21. 12. bo na programu tudi novi mladinski film Vlak v snegu. Od 21. do 23. 12. francoski barvni film Nedolžni ljudje umazanih rok.
RIBNICA: 18. in 19. 12. ameriški barvni film Pravi Kavboji
SEVNICA: 18. in 19. 12. ameriški film Dan delfina. 22. 12. ruski film N: prehoda skozi ogenj.
ŠENTJERNEJ: 18. in 19. 12. film Črnobrada pošast.
TREBNJE: 18. in 19. 12. ameriški barvni avanturistični film Escola. 22. 12. italijanski barvni pustolovski film D ia bo lik.
OB
KUPIM
KUPIM rabljen varilni aparat (elck-tro). Glivar, Drska 27, Novo mesto.
KUPIM traktor Pasquali (18 KS), plug in brane. Janko Košak, Šentrupert 71.
PRODAM ZASTAVO 850 special. Cena po dogovoru. Božidar Kor-decki, Praproče 2, 68351 Straža.
PRODAM mercedes 180 D. Jože Mikec, Ratež 2, Brusnice.
PRODAM fiat 128 SL (1300 cm3). Informacije na telefon (068) 23-769.
PO ZELO ugodni ceni prodam zastavo 1300 z novo karoserijo od maja 1976 in obnovljenim motorjem. Šinkovec, Dol Mokro polje
s o Npntiprnpi
PRODAM FIAT 850. Franc Blažič, Družinska vas 22, Šmarješke Toplice.
OPEL REKORD 1700, v dobrem stanju, prodam. Osovnikar, Taborniška 15, Sevnica.
PRODAM po zelo ugodni ceni osebni avto VW, starejši letnik, v voznem stanju. Informacije vsak dan. Jože Žofič, Jurčičeva 10, 68250 Brežice.
PRODAM traktor Deutz 30 KM v zelo dobrem stanju. Anton Gni-dica, Lončarjev dol 40, Sevnica
PO UGODNI ceni prodam zastavo 750, letnik 1976. Emil Pureber, Na tratah 5 (Žabja vas), Novo mesto.
PRODAM
PRODAM nov televizor Mini rama 31 in štiri zimske gume z obroči za VW starejši tip. Leopold Pavček, Podgora 16, Straža
PRODAM nemškega ovčarja, starega 8 mesecev. Kastelic, Šentjošt 19, Stopiče.
PRODAM 2300 rabljenih strešnikov „Kikinda“. Ponudbe'pod „1 KOS DIN".
SPALNICO ugodno prodam. Adolf Strmec, Bršlin 60, Novo mesto.
UGODNO prodam skoraj nov barvni televizor znamke Saba. Naslov v upravi lista (3549/76).
PRODAM gnojnično črpalko z elektromotorjem in 800-litrski sod za gnojnico. Jože Šprajcer, Lokve pri Črnomlju.
PRODAM dve ostrešji za hišo. Informacije dobite pri Antonu Urbanču, Jelše, Leskovec.
BARVNI TELEVIZOR SPEKTAR F.I in električni štedilnik prodam. Staniša, Nad mlini 20, telefon 22-053.
PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Nika Klemenčič, Milana Majcna 16, Novo mesto.
PRODAM skoraj nov invalidski voziček s Tomosovim motorjem, prevoženih samo 225 km. Informacije po telefonu 85-723.
KOSILNICO CAP diesel special, rabljeno eno sezono, prodam. Zvonko Bražinč, Rigonce 25, 682S7 Dobova pri Brežicah.
MASIVNO orehovo spalnico in nov kavč ugodno	prodam	zaradi
selitve. Telefon 23 -443 od 10. do 13. ure.
PRODAM skoraj	nov televizijski
sprejemnik Gorenje electronic v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (3573/76).
PRODAM dve	zimski	gumi
(165x15) s	platišči.	Ivan
Dunato, Mestne njive 1, telefon 22-192, Novo mesto.
KLAVIR ugodno prodam. Ogled popoldne od 17. do 19. ure. Rudolf Čampa, Zagrebška 8 a.
PRODAM kosilnico BCS in dve mlatilnici, eno s popolnim čiščenjem. Anton Strajnar, Gor. Globodol 35, Mirna peč.
PRODAM brejo kravo, dobro mlekarico. Franc Hrovatič, Stranska vas 5, Novo mesto.
PRODAM šest mesecev staro diatonično harmoniko (B, S, AS) po ugodni ceni. Jože Vidmar, Šentjošt 17, Stopiče.
KRAVO, dobro mlekarico, tik pred telitvijo, prodam. Kralj, Dobliče, Crnomel}.
PRODAM pletilni stroj Brother. Informacije po telefonu (068) 23- 368.
V NEDELJO praznuje 74. rojstni dan FRANC BUČAR iz Zaloga. Za njegov praznik mu želimo še mnogo zdravih let in da bi praznoval čil in zdrav ob dobri kapljici Družina OLAJ.
LJUBI mamici NEŽKI VRANIČAR iz Mačkovca iskreno čestitamo za njen rojstni dan in ji želimo še mnogo zdravih let. Njeni: mož, hčerki Almira in Anica ter Marjan in Ivan z družinami.
DRAGI teti in sestri JOSFPHINI TOMASETIG iz Indianapolisa v Ameriki želimo vesele praznike in srečno novo leto, enako Dolori in njeni družini. Vse sorodnike, prijatelje in znance pozdravljamo in jim želimo srečno novo leto 1977. Nečakinja Rezka, brat Tone, sestra Marija in vse sorodstvo.
PRODAM novo hišo v Trebnjem v 4 fazi gradnje. Dolenjske Toplice 66.
PRODAM vrstno hišo z garažo in vrtom na lepi lokaciji v Ljubljani. Naslov v upravi lista (3546/76).
PO UGODNI ceni prodam hišo, zgrajeno do tretje faze, na parceli, veliki 1400 m2, v okolici Šentjerneja. Naslov v upravi lista (3388/76).
GOSTILNO - HIŠO V GOTNI VASI z gospodarskim poslopjem, letnim paviljonom, vrtom in dvoriščem (parking) prodamo. Možen takojšen začetek obratovanja. Informacije po telefonu (068),	22-256. Ponudbe na
Dolenjski Ust pod šifro „GOTO-VINA" ali na naslov v upravi lista (3523/76).
HISO (starejšo) z vrtom, travnikom in njivo prodam v Mokronogu. Informacije: Valentin Zarabec, 68230 Mokronog 10.
PRODAM vinograd z zidanico v Vinjem vrhu. Naslov v upravi lista (3566/76).
RAZNO
DNE 9. decembra 1976 sem izgubila na tržnici v Črnomlju žensko torbico z vsemi dokumenti. Prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti nagradi na naslov v dokumentih.
POROČNI PRSTANI! - Poročni prstan, ki vam ga bo izdelal zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani, bo trajen spomin na sklenitev vaše zakonske zveze! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
LOVSKEGA PSA-terieija, pisane barve, izgubljenega okoli 29. novembra, lahko lastnik dobi v Hrušici 34, Stopiče.
&
ANA GAČNIK, Hrastno 20 (Zagrad), p. Šentrupert, prepovedujem vsako sečnjo po mojem gozdu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom predala sodišču.
^OBVESTILA \
RADIATOR boste brez truda in hitro očistili prahu. Prah zadržuje toploto, izgorevanje pa onesnažuje zrak v prostorih. Ščetko vam pošljemo po pošti, če nakažete 50 din. Obnavljamo tudi vse ščetke za loščilce in sesalce prahu. Izdelujemo vse ostale ščetke po vzorcu in črtežu. Naročniki Dolenjskega lista imajo 10 odst. popusta. Ščetarstvo Armič, Tržaška 52, Ljubljana. VALILNICA NA SENOVEM obvešča svoje stranke, da redno obratuje od 28. decembra dalje. Piščance bomo prodajali vsak torek od 15. do 20. ure. Stranke vljudno prosimo, da se pravočasno naročijo. Valimo bele težke pasme, rjave srednje težke nesnice in grahaste, ki so izredno primerne za kmečko rejo. Se priporoča Mijo Gunjilac, valilnica, 68281 Senovo.
IZDELUJEM vse vrste rolet in žaluzij. Roletarstvo Medle, Žabja vas 47, telefon 23-673.
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, sina in starega očeta
JANEZA KOVAČECA
se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, izrečeno sožalje in drugo pomoč vsem delovnim in političnim organizacijam, sindikatu in kolektivu Novolesa Straža, RK Straža in Novo mesto, železnici Novo mesto, Dolenjki Novo mesto, KZ Krka Novo mesto, ZKJ Novo mesto, Društvu upokojencev Straža, Zvezi čebelarjev Dolenjske Toplice, Nog. k. Straža, pevskemu društvu Gorjanci, godbi Novoles in vsem sosedom. Še enkrat hvala vsem, ki so pokojnika pospremili do njegovega preranega groba.
Žalujoči: žena Marija, sinova Janez in Silvo z družinama, Srečko, Sandi to- drugo sorodstvo
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi dragega moža, ata, starega ata, brata in svaka
ANTONA JANKOVIČA
iz Obrha pri Dragatušu
se iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje ter dragega pokojnika spremili na zadnji poti. Hvala kolektivu in sindikalni organizaciji Rudnika Kanižarica za podaijene vence, kakor tudi organizaciji ZB Dragatuš ter še posebej govorniku Leopoldu Bcčaju za iskrene poslovilne besede. Zahvala župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Ana, sinova Tone in Evgen z družinama, sin Edvard ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše drage žene, matere in stare mame
MARIJE
KRŠTINC
roj. JUŽNA iz Dragomlje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje in nam pomagali, stali ob strani v težkih in bolečih trenutkih, darovali vence in cvetje in pokojnico v tako velikem številu pospremili k mnogo preranemu počitku. Posebno sc zahvaljujemo osebju splošne bolnice Novo mesto, ki ji je v zadnjih trenutkih lajšalo bolečine, Rusovi in Zugljevi družini, govornikom tov. Kočevarjevi, Finkovi in tov. Koširju, kolektivom KZ Črnomelj, Obrtnega podjetja Cerklje, TGP Metlika, Viatorja-hotel Bled, Komunalni energetiki Ljubljana, Pionirju Novo mesto, 1MV Suhor, šolskemu centru RSNZ Ljubljana, IMV Novo mesto, Mercatorju Metlika ter organizacijam ZB, ZK, KS Suhor in gasilskemu društvu iz Dragomlje vasi.
Še enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste pokojnico imeli radi, /. nami sočustvovali in na kakršenkoli način počastili njen spomin.
Žalujoči: mož Jože Ivan, Tone, Vida, Sonja
Nado in drugo sorodstvo.
otroci Mimica, Tine, Jože, Zalka, družinami, Silvo in Boris z
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi našega dragega ata in starega ata
JOŽETA
TURKA
Mali Cerovec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in družini Godlerjevi za pomoč in izrečeno sožalje ter vsem za poklonjene vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti Hvala zdravnikom zdravstvenega doma Novo mesto. Zahvala duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči hvaležni otroci: Matjan z družino, Mimi z možem, Tina z družino, Pepca z družino, Franci z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta in starega očeta
NACETA
PAVCA
iz Šmihela 29, Novo mesto
ki nas je po zahrbtni in mučni bolezni prezgodaj zapustil, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo dr. Vodniku za njegovo pozornost in nesebično pomoč v času bolezni. Zahvaljujemo se govorniku podjetja PTT Novo mesto za poslovilne besede, članom gasilskega pevskega društva Šmihel ter duhovščini za opravljeni pogrebni obred. Vsem, ki ste z nami sočustvovali in na kakršenkoli način počastili pokojnikov spomin, še enkrat iskrena hvala
Žalujoči: žena Marija in sin Vlado z družino
ZAHVALA
Ob nepričakovani smrti moža, brata, strica in dedka
FRANCA POŽUNA
iz Kamnega potoka 6
se iskreno zahvaljujemo organizaciji ZB, društvu upokojencev za podarjene vence, tov. Severju za poslovilne besede, vsem vaščanom ter dr. Stanislavi Vilfan in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena in drugo sorodstvo
4
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi ate in stari ate
JANEZ SAJE
iz Dol. Kamenja 7
Iskreno sc zahvaljujemo zdravniškemu osebju pljučnega oddelka bolnice Novo mesto, kolektivu Pionir, sosedom, ki so z nami sočustvovali, pokojniku darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegoyi zadnji poti, ter duhovniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste nam izrazili sožalje, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerke Anica s Sonjo, Marija, Pepca, Fani, Slavka, sin Tone z družinami ter drugo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovornega urednika), Ria Bačcr, Andrej Bartclj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppey in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge Peter Simič.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva v naprej Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620 107 32000-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 89 din, 1 cm na določeni strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 178 din. Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 8 od 15. 10. 1976. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421 1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa.proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100-601 10558 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni Ug 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo incsto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi dragega in nadvse dobrega moža, očeta in starega očeta
ALOJZA
GERDENCA
iz Gor. Karteljevega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom ter znancem, ki so sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Jožetu Kramarju in njegovim sodelavcem, hvala kolektivu Dinosa za podarjeni venec in obisk, župniku za opravljeni obred in tov. Francu Hrastarju za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča žena Marija, sinova Jože in Pete z družinama ter hčerka Mimi z možem Tonetom in družina
Karteljevo, Ljubljana, Bučna vas,
Kanada, dne 8. decembra 1976
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti
IVANA SLAKA
z Dvora
bi želeli izreči toplo zahvalo vsem, ki so med njegovo boleznijo in cb njegovi smrti pokazali svoja prisrčna čustva in iskreno prijateljstvo. Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Čevljarskemu podjetju Bor Dolenjske Toplice, njegovim sodelavcem za večletno razumevanje, denarno pomoč, venec in cvetje in zadnje slovo ob odprtem grobu, gasilskemu društvu Dvor za vsestransko pomoč, lepo organiziran pogreb in venec, gasilskim društvom Žužemberk, Reber, Šmihel in Ajdovec za spremstvo, sodelavcem KZ Žužemberk za razumevanje med boleznijo in podaijeni venec, zdravstvenemu domu Žužemberk, internemu oddelku Novo mesto, onkološkemu inštitutu Ljubljana, otorinolaringološkemu oddel. spL bolnice Novo mesto za zadnje lajšanje bolečin, pevcem iz Žužemberka in župniku za opravljeni obred iskrena hvala.
Vsi njegovi: mama, sestre in brat
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JAKOBA KLARIČA
iz Kočevja, Podgorska 41
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami Zahvaljujemo se vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalja. Posebno se zahvaljujemo Zvezi borcev, gasilcem in Društvu upokojencev za izkazano zadnjo čast, kolektivoma Melamina in Itasa, pevcem in godbi ter govornikom za osvetlitev njegove podobe in njegove težke, a revolucionarne življenjske poti. Hvala sosedom za nesebično pomoč ter vsem, ki ga boste ohranili kot človeka, prijatelja, soborca in revolucionarja v trajnem spominu.
Žalujoči: žena Rezka, hčerki Mimi in Tončka, sinovi Mirko, Zlatko in Darko z družinami ter drugo sorodstvo
V SPOMIN
12. dcccmbra jc minilo leto dni, odkar nas jc zapustita naša najdražja mami
ALOJZIJA
DRENIK
roj. BRUNSKOLE gostilničarka iz Gotne vasi
Ne moremo verjeti, draga mami, da te ni več med nami. Ko obiskujemo tvoj prerani grob, spoznavamo kruto resnico, da živiš le še v naših srcih, v naših spominih. Prisrčna hvala vsem. ki se te spominjajo, obiskujejo tvoj grob in ti nosijo cvetje.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in praočeta
JOŽETA JAKŠETA
iz Studenca 48 pri Sevnici
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom sevniške zdravstvene ambulante, ki so mu lajšali bolečine. Zahvala tudi ZB Studenec, pevcem, tov. Mlakarju za poslovilni govor in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Antonija, sinova Franci in Albin z družino, hčerke Danica, Angelca, Marija in Štefka z družinami ter drugo soroustvo
V SPOMIN
28. novembra je minilo leto, odkar nas je zapustil naš ljubi očka, mož in dedek
ALOJZ VINDIŠMAN
iz Stranske vasi pri Novem mestu
Dnevi in meseci minevajo, mi pa se še vedno ne moremo sprijazniti s tem, da te ni več med nami Žalost in bolečina sta postali naš večni spremljevalec. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki obiskujete njegov tihi dom, mu prižigate svečke in prinašate cvetje.
Njegovi najdražji
TELEVIZIJSKI
SPORED
Četrtek, 16. decembra:
8.00 TV v šoli (Zg) - 9.00 TV v šoli (do 10.05) (Bg) - 14.00 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.00 Šolska TV: Razvoj neuvrščenosti - ponovitev do 15.20 (Lj) - 17.20 Mala čebelica, barvna nadaljevanka (Lj) — 17.35 Jole, Jole, mladinska nadaljevanka TV Titograd (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj)
- 18.25 V svetu razprtih peruti, barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 B. Iljevski: Pot v prihodnost, barvna nadaljevanka TV Skopje (Lj) — 20.50 Kam in kako na oddih (Lj) -
21.00 Četrtkovi razgledi (Lj) -21.30 Portret Dubravke Tomšič-Srebotnjakove (Lj) - 22.25 TV dnevnik
PETEK, 17. DECEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 16.10 Smuk za moške, barvni posnetek iz Val Gardene (Lj) - 17.10 Križem kra-žem (Lj) - 17.25 Pisani svet (Lj) —
18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Jazz na ekranu: Plesni orkester RTV Zagreb (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) -18.45 Narodni parki — barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) — 20.00 Propagandna oddaja (Lj) - 20.05 Že dobite? , barvna nadaljevanka (Lj) - 20.40 Mlada Afrika, sodobna pot, barvna oddaja (Lj) - 21.15 Nevarni izlet, barvni film (Lj) -
22.25 TV dnevnik (Lj)
SOBOTA, 18. DECEMBRA: 9.25 Val Gardena: Veleslalom za moške, barvni prenos (EVR) - 11.05 TV v šoli (Zg) - 1X05 Risanke (Lj) -
12.25 Val Gardena: Veleslalom za moške - prenos (do 15.00) (EVR)
- 16.30 Rokomet CZ : Bosna, prenos (Bg) - 17.50 Velike afriške mačke, barvni film (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) — 18.20 Mozaik (Lj)
- 18.25 Disneyev svet, barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) — 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Stoli in stolčki, barvna oddaja (Lj)
- 20.25 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.35 Milijonarka, barvni film (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj)
- 22.35 Propagandna oddaja (Lj) -22.40 625
NEDELJA, 19. DECEMBRA: 8.20 Poročila (Lj) - 8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Slovenske arestan-tovske pesmi (Lj) - 8.50 625 (Lj) -9.30 A. Diklič: Salaš v malem ritu, barvna nadaljevanka TV Bgd -
10.25 Otroška matineja: Sirius, Mala čebelica, barvni oddaji (Lj) -
11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 Ljudje in zemlja (Lj) - 12.30 Poročila (do 12.35)	- Nedeljsko popoldne: Slalom za moške, barvni posnetek iz Madonne di Campiglio, Pisani svet, Festival vojaških pesmi, barvni posnetek, Okrogli svet, Poročila (Lj) -
18.25 Siva obala - barvna nadaljevanka (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) -19,20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propa-gandna oddaja (Lj) - 20.00 A. Ma- 41 rodič: Bremena preteklosti, barvna nadaljevanka - Poti in stranpoti
(Lj) - 20.50 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.55 Črna reka, barvna dokumentarna oddaja (Lj) -
21.25 TV dnevnik (Lj) - 21.35 Športni pregled (Sarajevo)
PONEDELJEK, 20. DECEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zagreb) -
9.00 TV v šob (do 10.05) (Beograd)
- 14.10 TV v šoli - ponovitev (do
15.00) (Zagreb) - 16.15 Kmetijska oddaja TV Zagreb - posnetek (Lj).
- 17.00 Zverinice iz Rezije, barvna oddaja (Lj) — 17.15 Skrivnosti globin - serijski barvni film (Lj) -
17.45 Obzornik (Lj) - 18.00 Prvih — 365 dni v otrokovem življenju, barvna oddaja (Lj) - 18.30 Mozaik (Lj) - 18.35 Odločamo (Lj) -
18.45 Mladi za mlade (Skopje) -19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.55 Propagandna oddaja (Lj) -
20.00 S. Pavič: Na poti izdaje, 1. del (Lj) -	21.15 Propagandna
oddaja (Lj) -	21.20 Mozaik
kratkega filma: Veliki Mohamed Ali (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj)
TOREK, 21. DECEMBRA: 8.00 TV v šoli (do 10.00) (Zagreb) -
10.25 Kranjska gora: Slalom za moške - prenos (Lj) — (do 12.30)
- 12.55 Kranjska gora: Slalom za _ moške, prenos (do 15.00) (Lj) -	9
15.00 Šolska TV:	Alžirska
konferenca predstavlja 2 tretjini človeštva (Lj) - 15.20 Slalom za moške, barvni posnetek iz Kranjske gore (Lj) - 17.15 Čelist Goshu, barvna oddaja (Lj) -	17.30
Debelinko - serijski film (Lj) -
18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Ne prezrite: Enolončnica humorja (Lj)
- 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Zbori sveta: Nizozemska, barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.00 35 let JLA, barvna oddaja (Lj) — 21.00 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.05 H.
de Balzac: Blišč in beda kurtizan, ^ barvna nadaljevanka (Lj) — 22.05 TV dnevnik
SREDA, 2Z DECEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zagreb) - 9.00 TV v šoB
- ponovitev (do 15.00) (Beograd) -14.10 TV v šoli — ponovitev (do
15.00) (Zagreb) - 17.15 E. Peroci:
Nina in Ivo, barvna oddaja (Lj) -
17.30	Italijanski	muzeji,	barvni
dokumentarni film (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Po sledeh napredka, barvna	oddaja	(Lj) -
18.40	Mozaik (Lj)	- 18.45	35 let
JLA, barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00	_ Film tedna: Deveti krog (Lj) —
21.30	Miniature:	Kvintet	Sergio
Fanny - 11. del (Lj) - 21.45 TV dnevnik (Lj)
Josip Jurčič
med
dvema
stoloma
In tako je ostalo. Luka ni iskal tretje žene. Ko je pa duhovenski brat njegove pokojne druge umrl, podedoval je Kolodej lep kupček novcev, s katerimi je prikupil svojemu že obilnemu posestvu še velik malin in žago, travnikov in gozda velik raztežaj. Nekoliko kapitala je pa na stran del, kajti v poslednji oporoki umrlega Nikolajevega strica bilo je izrekoma tako ukazano z namenom, da se mora mali Nikolaj, kadar doraste, s tem denarjem popolnoma izšolati, in sicer za oni stan, kateri si sam izbere, ako ne bode hotel ostati na domu. A tudi v poslednjem slučaju pokojnik želi, da se deček pošlje v kakovo višje učilišče.
To je bil vzrok, da se je Nikolaj Kolodej izobrazil bolj, nego je bil oče njegov izobražen. Sicer bi ga stari valjda ne bil dal v šolo - kmetovati in gospodariti učit se, ker o takem učenju je on po svoji glavi vrlo slabo sodil, ker jc menil, da gospodariti uči samo delo in poskušanje, vse drugo je prazno in neumno. Da človek čitati in pisati zna, to potrebo je pač tudi on čutil; da,
celo še to ni bil kakor stari Slovenec privolil, da se sin nekoliko tujega jezika nauči, dasiravno je on tujski govoreče uradnike in druge neslovensko golčeče ljudi slabo v čislih imel, česar mu ne štejemo v grajo.
Veselilo je pa starega vendar, da sin ni silil kaj drugega študirati. Juristov, zdravnikov, vse gospode ni spoštoval. Kot pobožen in krščanski mož in morda še iz enega vzroka, ki ga pa nam po spredaj povedanem ni treba navajati, imel je pač za duhovenski stan veliko čislanje. Ali tudi tega ne bi bil rad videl, ko bi bil njegov sin silil študirati bogoslvje, ker bil mu je edinec. Brez posebnega preračuna je želel oče, tako kakor kateri koli fidejkomisni plamenitaš, da bi njegovo ime ostalo, njegov rod ne izumrl ž njim, ker
—	„hvala bodu, kruha mu tudi tu doma ne bode manjkalo, če bode hotel priden biti“.
Tako je samemu starcu godilo, da je bil sin izbral si gospodarsko učilišče in ne kaj drugega.
Nocoj se je sin povrnil domov od svojih študij.
Velika dva psa na Kolodejevem dvorišču skočila sta oba naenkrat pokonci in zalajala, ko sta videla, da je neki nenavaden človek z znanega jim voza stopal.
V	sredi veže pak je stal oče Luka Kolodej in, pipo snevši iz ust, vprašal svojo staro deklo in gospodinjo Mreto, ki je bila zdaj na prag stopila:
„Ali je naš prišel? “
„Kdo pak? “ reče ona. „Pojte no k njemu, mene je sram. Pestovala sem ga, a zdaj, glejte no, kakov je!“ šepetaje pristavlja Mreta ter s praga odskoči nazaj in stopi v vežno kuhinjo.
„Že sam pride," reče starec nenavadno rdeč od pričakovanja ali radovednosti.
Sedaj stopi Nikolaj v vežo.
„Dober večer, oče,“ pozdravlja Nikolaj in roko stegne, da bi v očetovo posegel. Oče obe roki mirno pod hrbtom obdrži in sin se domisli
brzo, da roko dajati, sploh ljubezen izkazovati ni očetova slabost.
„Dolgo sta se vozila!*' Tako začne stari Luka svoj duhoviti prvi odzdrav svojemu sinu. „Ko-bilica ni spočita, ves oni teden je vozil z njo; rekel sem Tomažu, naj vzame Rjavca; ta bi bil vaju za pol ure prej domov pripeljal. A rekel mi je, da je na levi nogi malo zakovan. Davi sem pogledal nalašč. Prepodil sem ga dvakrat gor in dol, pa ni zakovan, ne šepa nič in nič se mu ne pozna.“
„1, kaj vendar to govorite, ko vse vkup nič ni,“ pokara dekla Mreta starca iz kuhinje.
„0, Mreta, dober večer,“ pozdravlja mladi prišlec i starko, katere glas mu je znan bil.
Rdeča kakor sramežljiva deklica pride starica ven in, roko mu podavši, reče: „Bog ti daj zdravje in srečo na domu.“ Potem jo solze obli-
jo.
„Ali si lačen? Mreta, večeijo daj!“ reče zopet oče in odpre duri na desno, kjer je bila že miza pogrnjena in goreča sveča na njej.
Hlapec prinese z voza kovčke in zavoje mladega gospoda, starec mu ukazuje, kam naj se zdaj postavi, kam kasneje pride. Potem pak sede za mizo in povabi gospoda sina k sebi, rekoč:
„No, le brž, da ne bode mrzlo. Nate sem čakal."
Ko večeijata, starec zopet vpraša prevažno stvar za prvo snidenje po dveh letih:
„Okorej, rekel si, da sta bila v Kobiljem klancu? “
„Okoli štirih je bJo, a na uro nisem gledal,“ odgovori sin in starec začne daljavo ceste od tukaj do Kobiljega klanca in od Kobiljega klanca pa do tukaj ozbiljno pretehtavati in sina o tem važnem predmetu podučevati, samo enkrat med tem nudeč mu skledo z zagotovilom, daje piščanec danes dobro narejen, naj še en košček vzame.
Po jedi prime stari po svoji pipi. Sin mu ponudi cigaro. Z zadovoljnim obrazom jo vzame, najprej od vseh strani ogleda, z veliko •pobož-
nostjo in nekoliko nerodnostjo na enem koncu odgrizne, prižge, potem pa vpraša, po čem so take cigare, ali so drage pač. S čudom se potem začudi o njih draginji. Prizna pa, da so dobre, ali, reče, za kmeta niso. „Sedaj ne bodeš smel več takih kaditi, če hočeš, da boš kaj imel.“
Sin je dobro znal, da cigare, kar jih on pokadi, ne morejo pojesti očetovega premoženja, a vedel je tudi, da v takih rečeh očetu ni dobro tk ugovarjati.
Po večerji prinese stari Kolodej buteljo boljšega vina iz kleti in natoči najprej sebi, potem sinu ter deje:
„Da se laže doma privadiš, pokusi tega.“
Izpivši, odstavi čašo, potegne iz smotke ter čez nekaj časa pol boječe, pol porogljivo vpraša:
„Nu, ko si se izšolal, praviš, kaj so te pa naučili učena gospoda, kaj? Maševati menda ne, bolnike zdraviti ne, biričevati ne, pravdati se ne
-	i, kaj pak vraga vendar, ka je toli in toliko denarja treba bilo? “
Nikolaj je imel težko stališče, očetu razložiti, rfj česa se je v gospodarski šoli učil, kajti starec mu je bil vedno z ugovorom pripravljen, da tega pa hi se bil pri njem bolje naučil nego v gospodarskih šolah.
Mreta pa, kije zunaj poslušala, občudovala je gospodarja, kajti toliko že dolgo ni z nobenim domačim govoril. „Vendar ga ima še rad, reci kdo, kar bi dejal,“ menila je dekla.
Nikolaj pak je menil drugače, ko je v stranski sobici, kjer je že prej, ko je doma bil, spaval in kjer je skoro vse reči tako našel, kakor jih je bil pred dvema letoma pustil, ulegel se in odejo čez utrujene ude potegnil.
Do nocoj nt nikdar premišljeval, kakovšen je	n
njegov oče. Nocoj, ko ga je čez dolgo zopel videl, tako hladnega, tako le vsakdanjosti govorečega, brez ene ljubeznive besede, čutil se je osamljenega. Smilil se je sam sebi, da ga nihče na celem svetu ne ljubi, ni rodni oče ne, a drugega svojega nima nobenega človeka.
lili
'ARKIRANJE
vse o Dolenjski v Dolenjskem listu
■ ■ Ml IM ■ PVBI ■	■	#%■#■	IMI
| NOVOLETNI I
KRANJ
Proste ure za tabornike
Alojza Derstvenška iz Sevnice veže s taborništvom toliko niti, da si življenja brez njega sploh misliti ne more. Je eden iz tistega kroga ljudi, ki živijo za organizacijo, za Odred treh smrek
Starešina odreda je že od leta 1970. Takrat je bilo v blagajni za 600 dinarjev primanjkljaja in vsega petnajst članov. Z denarjem se sicer tudi danes ni mogoče hvaliti, čeprav Lojze samo dobro govori o sodelovanju z občinsko telesno kulturno skupnostjo, odred pa šteje že 115 članov v Sevnici, razen tega jih je za vse okrog življenja v naravi navdušenih še nad 30 v Šentjanžu.
Lojze se je za taborništvo navdušil eta 1958, ko je kot desetletni fantič prvič videl šotore za taborniškim domom, kakršnih seveda ni mogel videti v rodnih Radu-Ijah. Taborniška družina je sčasoma začela hirati, ostajali so mladi brez posebnih izkušenj. Lojze kljub uspehom - mimogrede: letos novembra so taborniki ob občinskem prazniku prejeli občinsko priznanje Dušana Kvedra Tomaža - še vedno skromno pravi:	„Tako
dobro kot pred 25 leti ni, ko je bila Sevnica vodilna v Sloveniji, smo pa 16., za nami je še dosti večjih in bogatejših krajev!"
Starešinstvo je odgovorno delo, vodenje tabora ni le rekreacija, Lojze pa že vsa leta ne pozna drugačnega dopusta. Ko je letos prišel nazaj z letnega taborjenja, je bil čas le za zdravniški pregled, in že je odrinil v Posočje, kjer je bil nato komandant zvezne mladinske
delovne akcije, ki je bila za dela v Breginju šestkrat proglašena za udarniško. Lojze ni bil komandant z rokami v žepu ali s papirji, temveč največkrat kar z zidarsko ,kelo‘, kar je tudi njegov osnovni poklic. Če mu je treba kje utemeljevati pomen taborniške organizacije, ima pri roki primere iz Posočja: „ V dveh dneh so tam taborniki postavili šotore za 2.000 ljudi Za našo armado in tabornike je bilo mogoče takoj reči, da lahko posredujejo načrtno in učinkovito. V taki sili bi mi imeli na voljo največ pet šotorov, pravi in takoj naveže besedo na razmere v svoji organizaciji, kjer bo treba še marsikaj storiti, da bodo imeli več opreme. Četrto leto je tudi že predsednik posavskega področnega odbora.
Lojze je med pobudniki' za pohode mladih po poteh partizanskih enot v sevniški občini. Vodstvo brigade po poteh Milana Majcna in Jan-čija Mevžlja t se ga drži že štiri leta. Mimo vseh drugih akcij so taborniki v sevniški občini znani tudi po delovnih akcijah v vrsti krajevnih skupnosti. Letos so opravili 436 ur. Ko je na čelu mladih iz sevniške občine z vrsto tabornikov novembra krenil še na dodatno enodnevno delovno akcijo v Kobarid, si ni mogel kaj, da ne bi krenil v Breginj, kjer je vodil brigado poleti. „Nisem misli, da si nas bodo ljudje tako zapomnili za tisto, kar smo naredili! To je bil najlepši občutek ob vsem," pravi navdušen.
A. ŽELEZNIK
V KOPRIVNIKU PRI KOSTANJEVICI: Življenje teče naprej
< ►
882 novih naročnikov li
Še sto imen novih naročnikov so nam poslali pismonoše v zadnjih 8 dnevih, številni posamezniki pa so se na naš tednik naročili tudi sami. Tako je bilo iz novomeške občine v zadnjem tednu 31 novih naročnikov, iz trebanjske 19, iz krške 13 itd. Od 15. oktobra do 14. decembra imamo 882 novih naročnikov, ki so po občinah razdeljeni takole:
občina BREŽICE: .................. 50
občina ČRNOMELJ: ................ ,60
občina KOČEVJE: .................. 67
občina KRŠKO: ................... 113
občina METLIKA:................... 16
občina NOVO MESTO: .............. 208
občina RIBNICA: .................. 57
občina SEVNICA: ................. 120
občina TREBNJE: .................. 84
razne pošte v SRS in SFRJ: ....... 94
naročniki iz tujine: ............. 13
Med najuspešnejšimi pismonoši še vedno vodi tovariš Maks Krevelj s sevniške pošte: poslal je že 55 naročilnic. Drugi je Jože Jankovič s Senovega - 40 novih naročnikov, sledijo pa jima: Anton Hren, Trebnje - 30, Jože Trefalt, Zabukovje - 26. Po 15 naročnikov sta pridobila Ivan Volčanjšek iz Sromelj in Martin Kink iz Zabukovja, 14 jih ima Anton Šuštarič s Semiča, 11 Andrej Mešiček iz Artič, po 10 pa so jih pridobili: Pavel Kastelic iz Starega trga, Darko Avguštin iz Leskovca, Jože Umek iz Stopič in Anton Omerza iz Dolenje vasi. Sledijo jim znana imena, kijih bralci našega lista že poznajo: Terezija Zgonc, Jože Kuplenik, Stane Matko, Franc Simončič, Anton Škrajnar, Tatjana Hace, Ivan Briški in drugi, ki si vsi prizadevajo, da bi se naš tednik razširil na vrsto novih naročnikov.
Zato ponavljamo: najzavzetejšim in najuspešnejšim pismonošem pripravljamo tudi tokrat POSEBNO PRESENEČENJE, ki ga bomo razglasili takoj po novem letu! Pomagajte jim tudi vi, dragi občani, z uresničevanjem gesla: V VSAKO HIŠO DOLENJSKI LIST!
Še vedno pa seveda velja:
do 31. decembra letos bodo vsi novi naročniki prejemali Dolenjski list brezplačno! Naročilnico za vas ima vaš pismonoša!
Lepo pozdravljeni!
UREDNIŠTVO LISTA
vedjo zgodbe o treh nesrečnih dekletih, ki jih je tu nekje pogoltnila požrešna Krka. Že odgnani strah se je zopet pojavil in zaželel sem si, da bi čimprej pristala.
Dvignila sva čoln in ga potegnila daleč po travniku, da ga zopet ne odnese.
Besedilo in slike: JANEZ PAVLIN
DANES: »REKREACIJA, GLASBA, ŠPORT"
Občinski svet Zveze sindikatov Novo mesto, Združenje športnih novinarjev Slovenije in novomeška Te-lesnokulturna skupnost pripravljajo za danes ob 19. uri v novomeški športni dvorani prireditev „Rekreacija, glasba, šport“. Na prireditvi — posvečena je 15-letnici delavskih športnih iger novomeške občine - bodo podelili priznanja najzaslužnejšim organizatorjem delavskih športnih iger, najboljšim športnikom Slovenije v letošnjem letu, Atletska zveza Slovenije pa bo razglasila najboljšega atleta in najboljšo atletinjo za leto 1976.
“Tako je, kadar pride voda. Letos je še ni bilo, vsaj tako velike ne. Mirovala je, kot da bi pred koncem leta še hotela pokazati, kako močna in spoštljiva je. Zvečer je še ni bilo, zjutraj pa je bilo že vse v njenih rokah," je tarnal priletni Anton Jordan, ko sem se pretekli teden oglasil pri njih doma v Malih Malencah nedaleč od Kostanjevice.
Tja so me napotili iz kostanjevi-škega krajevnega urada, ko sem se pri njih zanimal za poplave. „Tukaj jih ni, so pa nekaj kilometrov stran, tja pa je možno samo s čolnom. Vas KOPRIVNIK se imenuje in vsa je oblita z vodo. Mihovo hišo pa odnaša," so mi dejali.
Brž v avto in na pot. Bela sled makadamske ceste je izginjala v kavno rjavih valovih razlite Krke. Kamor sem se ozrl, povsod sama voda. Vrnil sem se vzvratno. Pri prvi najbližji hiši sem se ustavil. Imeli so vodo pred hišo in tudi čoln, čeprav so daleč od rečnega korita. „Za vsak slučaj," mi pravi Anton in se ozre po svojem čolnu, ki se je med poplavami precej oddaljil in po vrhu še napolnil z deževnico. Anton -imenoval ga bom čolnar - mi bo ostal v spominu. Sprva je zmajeval z glavo, in čeprav smo si naredili priročno orodje, da bi potegnili čoln k
bregu, bi kmalu opustili misel na obisk Koprivnika. Toda čolnar Tone je vztrajaL
„Z vami grem! Za delo tako nisem," mi pravi, in že sva zaveslala. Kostanjeviški spredaj in zadaj odsekan čoln se je sprva malo zazibaL Vas Koprivnik je bila tako daleč, da jo kljub veliki vodni površini nisva videla. „Tu so moji travniki. Tu imam posejano pšenico. Sedaj sva v Krkini strugi," me je opozarjal Po uri veslanja sva zagledala hiše Koprivnika. , Hiš ne odnaša, kot so dejali," sem rekel, ko sva zaslišala glas motorne žage. Čolni so bili privezani daleč od brega, veliko med njimi je bilo potopljenih. Priveslala sva do prve ograde, ki je nekaj centimetrov kukala iz vode, in preko sadnega vrta ter pristala pred hišnim pragom prve hiše.
KOPRIVNIK VES V VODI
NOVO MESTO NOV DELOVNI CAS
v trgovinah na Glavnem trgu in tovarni v BrSljinu: neprekinjeno od 7. ure — 18.30 ob sobotah od 8. — 12. ure
Prodajamo:	metrsko	blago,	konfekcijo,	POSEBNI
PROGRAM — JEANS komplete: bunde, hlače in ikornjel
Prodajamo tudi na krediti
Kolpa ogrožala ljudi
Zaradi močnega deževja in topljenja snega je Kolpa 7. decembra preplavila bregove. Najvišjo gladino je dosegla ob 23. uri. Polje ob Kolpi je bilo na slovenski in hrvaški strani skoraj vse pod vodo. Most čez Kolpo v slovenskem Kužlju je bil obdan z deročo vodo. Kolpa se je
SODRA2ICA: NAJBOLJŠI PARTIZAN
Dan republike, 30-letnico Partizana Slovenije in 25-letnico sodra-žiškega Partizana so s tekmovanjem počastili tudi športniki v sodražiški krajevni skupnosti. Ob koncu tekmovanja — nastopilo je 84 tekmovalcev iz Inlesa, Partizana in Donita - so podelili nagrade na Travni gori. Najboljši so bili člani Partizana, nato športniki iz Donita in Inlesa.
nekaj jčasa dvigala kar 20 cm na vsakih 10 minut.
V slovenskem Kužlju je vdrla v bližnje kleti in pritlične kuhinje. Anton Čolnar je bil s hišo vred popolnoma odrezan od ostalih vaščanov. Kolpa je obkrožila tudi Vardi-janovo hišo. Tekla je po glavni poti na obeh straneh mostu. Čeprav je most precej dvignjen, so se ob 10. uri zvečer upirali v njegovo betonsko ograjo mogočni valovi, vanjo pa so butali tudi hlodi, ki jih je nosila Kolpa. Do polnoči smo bili vsi v pripravljenosti, da bi pomagali, če bi bilo potrebno.
Tudi Antona Škvarča iz Glad Loke je vznemirila naraščajoča reka, da je prišel v Laze in Kuželj po pomoč. Bedeli smo in bili pripravljeni, če bi bilo treba pomagati pri reševanju živine in drugega.
Končno je nekaj pred 23. uro le ponehalo deževati in kmalu je tudi Kolpa upadla.
JOŽE KRIŽ
in živino
krmila. „Tu si ob večjih poplavah Krka poišče novo strugo skozi Krakovski gozd, kjer se ponovno priključi prvotni strugi," mi pojasni čolnar.
Veslanja je bilo manj, zato sem se oziral po veliki vodni ploskvi. Okoli te velike luže so vasi Zameško, Cisti breg, Malence, Koprivnik in St. Jakob. Zmoti me čolnar s pripo-
Samo pet hiš ima KOPRIVNIK lin v vseh se pišejo JORDAN, pa niso v sorodu. Ljudje so doma. Voda jih je za nekaj dni ločila in priklenila. Res je povsod voda, vendar Mihove (po domače) Antonije to ne moti. Navajena je še hujših povodnji. „Voda nam je včasih vdirala skozi okna. Se na krušni peči nisi bil varen pred njo. Vse smo pospravili na visoko kot ponavadi in čakamo." Nedaleč stran je stal v vodi možakar in žagal. Ko je videl, da sem pritisnil na sprožilec aparata, se je nasmehnil in dejal: „Pri nas od žeje ne umiramo, kot ponekod v svetu. Voda nam je do kolen, pa v kleteh tudi do vrh glave." Stopil je bliže, medtem pa so se nabrali iz vseh hiš. Vsak je po svoje tarnal, v vseh besedah pa je klila trohica humorja, kot da si hočejo s tem olajšati nesrečo, kijih večkrat prizadene. ..Navajeni smo. In ostali bomo tu. Gradimo si nove domove, ki jim voda ne bo mogla do živega. Dobro bomo izolirali in veliko cementa smo dali," seje s povzdignjenim glasom pririnil naprej starejši Anton.
Poslovila sva se in sedla v najin „TAXI“ ter priveslala v strugo. Tok naju je objel in vesla so postala
SAMO S ČOLNI - Ni več cest in vaških kolovozov, so le vodne poti. Na sliki: naš prevoznik Tone Jordan mlajši.
iznenada, niti avtomobil ji ni utekel