STEV.—NUMBER 96.

M* *****
Quia Mil ta «faermUkt k»
•Udi MT II LewaSete a*.
orticectf têif Êe, Unhh «t*. ToUpkMSi UvUU MU.
laponski džingoti
napovedali bojkot.
[ Kalifornija ja bojkotirana. Američani n« Japonskem brzo javljajo apele, naj se omili izkijutitvena določba T priselniikem zakonu. Bati se je protiameriikih izgredov v Toki ju in drugih japonekih meetih. — Mussolini je sklical ¡migracijsko konferenco. Hughes je odgovoril Italiji, da se Amerika udeleži konference, toda naši imigracijski zakoni so notranja zadeva.
Tddjo, 21. apr. — Japonska ti-iks «veza je včeraj na stojem ¿nem zboru sklenila bojkotirati E* blago iz Kalifornije. To je prvi ¿«rak reprwsiij v zveri e «prejetjem imigrscijskega zakona v ame-riškein kongresu, ki izključuje Japonec iz nascijevsnja v Združene ivc.	• ( — 4
Delavski elementi ae pripravljajo lis demonstracije^, ■ proti izključitvi. Japonska delavska federacija in družtvo vladnih delSvcev priredita akupne protestne shode pv Tokiju in Osski.
Ameriško društvo ns Japon-ikem, ameriško trgovsko društvo t Tokiju in člani ameriških kolo-sij «o ksblirsli apele na ameriški mi department, proieč vlado-vame izključitveno klavzulo poaovno '4v pretres. Zaatopniki »meriAkih trgovskih tvrdk Isto-tako apelirajo na svoje organisa-eije, naj pritisnejo na predaednika Coolidga in kongres, da ae omili uključitvena klavzula.
Ameriški poslanik Cyrus E. Wood« v Tokiju je preklical svojo obljubo, da se udeleži dveh batne-tor is rszloga, da mu je nemogoče javno nsstopiti v tem kritičnem eomentu.
r t	Am J «tU,.*»/.-1
■ Bali u
4«v. V tem trenotku jeje
nimo, toda nihče ne ve, Če ta tiiias morda ne naznanja prihajajoče viharji Med japonskimi naumi, nahujskanimi od džingo-tor, se pojavlja protiameriški sentiment. Tupatam so ae pripetili Mtmljeni slučaji zaaramovanja Američsnov; na ulici jim je bila rri*as v obraz beseda "baka", ki pomeni bedak. V soboto je neki pijani Japonec napadel z nožem J*ruvinskega konzula v Kobu, •Mtč, da je ameriški diplomat.
Jsponaki listi nadeljujejo z vitrijoli^nimi napadi na Ameriko. Ktwirjsjo se govoriee o zvezi a "vjetako Rusijo, drtfgi zopet govore o jsponsko-francoski zvezi proti Združenim državam. Japonska militaristična stran-k'ije nsjveč kapitala. Za jutri J« klican javen ahod nacionali-na ¿elu katerih so notorični ^imsti kot je viskont Suhusava, Kotaro Mučizuki, Kiroku Hajaši in drugi.
Ameriški podjetniki na Japon-
Mcnio ¿utjj0 p0il<dic<5 krife#
j ?Vt Podjetja so prva, ki bodo
^srjona.	,
w«shington, D. C. — Italija je J*»l«la noto ameriški vladi, v ka-j*' v s bi Združene države na med-nero<jno konferenco e vprašanju
^■j'Vanja in naulU.
ferenr»
[t L
l>rtavni tajnik Hughes je tekoj •W.I luliji, de Zdrušene ,ir»*<-' volje pošljejo svoje ««"gate n» konferenco, tods le s J*",'», da se ne bo razprsvljelo
*	«'' riškem pfiaclniškem zakonu. l r' nre mora prizaati, da je
brušenih držav tzključ-
*	obljat v odločaj priaeljeva-
n"nk0» «P^ieaunje ali ¿	priselnikor ? Zdru-
»¿TJLT**
" 'giieiet odgovor torej isklju-¿¡I Vuk ^«u konference, re.
k^ijf. Hebje
da j. predloge diakrtl-
Pregled dnevnih do ^ godkov.
^'j-vanja in naaeljevenje. Kon-vrši v Rimu lft. maja
lilMWHf
Državni tajnik Hughes je odgo voril Italiji, da Amerika pošlje delegate na imigraoijako konfe reneo v Rim, toda o ameriški pri selniški postavi ne sme biti go vora..	j3|
Opazovalci v Washingtonu trdno pričakujejo, da senat sprejme yojaftki bonua 1$ ta teden.
Senator . "Wheeler je ; začasno prekinil proiskovanje korupcije
Metodiatovaki študentje so se izrekli proti vojni.
Slovita italijanska igralka Eleenore Duše je umrla.
Inoasaitvo.
Japonci ssčeli razglašati bojkot Kalifornije. Američani na Jspon-skem priporočajo o popustljivost v izkljnčitvcni določbi.
Frsncoski militaristi zahtevajo, da vlada zavrže Daweadv pakt
MaeDonald je dejal na delavskem aliodu, da Indije kmalu dobi Hamovlsdo.
Si' _
na voj»o XlttWWM
plini.
Dssti kandidatov, s ssbsdss pravi.
Washington, D, 0. - Nobeden
številnih demokratskih kandidu tov, ki se potegujejo za predse d uiako nominacijo, nima toliko 4* legat c v, da bi se ga dalo smatrati za rornega tekmeca. .
Predsednik Coolidge ima na i* publikanaki strani več kakor sa «lobtl delegatov, da bo dobil nominacijo že na prvem giaaovanju, in njegovi kampanjaki poglavar j so atrašno veseli tega. Nasprotno pa je skrajno neljubo demokrat skini kolovodjam, da ni tako m njihni strani.
Underwood ima 24 delegatov. McAdoo si jih je priagitiral 64 Smith 120. governer Jonathan W. Daviš iz Knnsaaa pa 10. »'
senat sprejme vojaški bonus ta teoen.
T senatu prično razpravo o davčni zakoniki osnovi lakaj potem ko bo sprejeta predloga sa vojaški bonua.
D1M0ULATJ1 SI BODO NAJ-BI* POTBOOVAU SA BONUS V GOTOVINI.
Konferenca «etodio-tovskih študentov.
Louisville, Kj. — Tu se je zbralo nad tristo metodistovskih dijakov na konferenco, na ksteri jim je bilo določiti in ssčrtsti pot gle de na čedalje obaežnejše paoif.l-no gibanje.	?
"Za mene in.za nas vse pomeni to, ds se.ne vdelešimo nobene voj ne, pa naj bo v obrambo te dežele, ali ne," je dejsl urednik Walter Mueller.
« Kon venčni predsednik je vprašal, kdo je sa ta predlog. In vata-lo je 106 Oseb. Potem je vprašal, kdo ni ne za to, ne zs ono stran, ln vstslo je 141 člsnov sbrene konvencije Ur izjavilo, ds ie še niso dovolj premislili, u - He o drugih štirih (očkah «a glasovali, ln sicer i
1.	— Jas verujem, ds je pro-grsm pripravljenosti isdsten na
je tekel, da se Amerlkaj čin sa >preprW\tsy vojne.
O tem s<v glasOvsll In «a te kJsvsAe je glasovelo 31 drlegs tov, proti njej 197. Nevtralnih je bilo »9.
2.	— Jaz verujem, da ni prl-pravljenoat izdaten način sa pre prečite v vojne, ali pripravljeno»! je po t rebus ob sedsnjih razmerah v zaščitne in obrsmbns svrhe.
Zs 132, proti 101 glss. Nevtrsl nih je bilo 64.
3.	— Jaz vernem, da je rsziir jene sgitseijs proti vojni izdat sil nsčin za preprečitev vojue. Zato bom podpiral tisto sgitseijo.
Za je glasovalo 831 delegstov. Proti ni bilo nobenegs glasu.
4.	— Jas verujem, ds so med nsrodne orgsnisseije, kskor je n. pr. ligs nsrodov in mednsrodnc sodišče, vredne vsske podpore, zakaj le tako se da rešiti vojne
prtblcme.
Zs to klavzulo »o biU oddani 304 Klasovi, proti njej le dvs glssova.
Indiji doli «anovli-1 do v krotkem času.
Take j« dejal MaeDonald na socialističnem shodu. Upa uspešen isid konfertnos s Rusi
York, Anglija, 21. spr. — Lsbo-ritski ministrski predeednik MaeDonald je v soboto na tukajšnjem javnem shodu neodviane (sociali stične) delkvske stranke, kstere član je, dejsl, ds Indija kmalu dobi samovlado. Status dominija, kot je Avstrslijs in Ksnsds, to je eilj delsvske vlade zs Indijo, je rekel MscDonald.
Dslje je rekel, da ima angleško-ruaka konferenca dober začetek in on trdno upa, da bo uspela. Glede reperacijakega probleme je de jsl, da dolžnost vseh zainteresira nih držav je «da sprejmejo Dawe-sov nečrt v ecloti in poskrbe, da Nemčije čim prej stopi v ligo ns rodov.
Prodoo jc ns»topil MscDonsld, so delavci na shodu zapeli "The Red Flag**. (Rdeč prapor).
ODKRXTXU TU TO Y BOA . BASK JI VWTIL
OftO
briške prierlniške žeje že enkrat prej protesti-
i *e Itelijaee. KeMkerje U	Ttm+* kentereoea
: W^"oli«ijevo iairutivo.
Se T. ,iTU*9 ^
Z	depart
' »rington'^m^lki (
^ » Keaple te
f
Carter upa, da ss v jeseni sopet vrne aa delo v faraonovi grob-niči \ f >
New York, N. V, — Howard Csrter, soodkritelj Tatanksmeno vege grobe v Egiptu, se je v sobo to vrnil domov s pernikom "Be-rengaria". Carter bo širom Amerike predaval o najdbah v dolini kraljev. Ko je sopet stopil ns ameriška tla je dejal reporter jem, da upe, da se njegova tožba z egiptovsko vlado isteče uspešno zanj in qa jesen se vrne v Egipt, kjer bo nadaljeval pretrgano delo v TutoVi grobeiei. Rekel je todi, ds ne ver jem e t prekletet ve faraonov in stare duhove ter strahove, ki preganjajo odkrivaleo grobov.
Saga MTl Usoée r Iadiji.
Kslkute. Indija, 21. apr. — 9<tOO oeeb je umrle za kugo v pokrajini Punjab pefpaji teden. Epidemije ee razširja t alarmantno kHroetK V Lehern umre dnevne 40 de tO
Slovita KoHjanoka Igralka nairla.
Pittsburgh, Pa. — Hiovita lašas igralka Eleonora Duše je umrla včeraj zjutraj ob dveh In 30 minut v nekem tukajšnjem hotelu, kjer jo je Influence priklenila h postelji za dva tedna.
Eleonora Duše je bile rojena ns Železniškem vlaku med Padovo ju Benetkami dne 3. oktobra 1950. One izvira Is igralskega rodu. K den njenih prednikov Je bil alo-vit komik sa čase Goldonlja. Njen praded je bil' ustanovitelj Gari-baldljevega gledališča v Pedovi. Njen ole Aleksander Dum je bil komik, ki je bil še precej znan v laatni domovini. Bil je načelbik neke potovelae igralske družbe.
Umrla igralka je pričela igr«t<* ko je bile etere 3 lete. la odtlej je bila vedno na odru. Ko je bila etere 13 let, je igrala Preneeeeo de Rimini, in v stsroati 14 let je sasloveia a svojo vlogo kot prvo vrstne igralce. Ali šele I. 1*79 je seslovele njeno ime izven ožje do moviae. To je bilo tedej, ko jc kot dvajaetleteo dekle igrale The > Requin. Kmalu potem Je ee atopele ne vsek veUkik isvenlsških odrih. AU ne j večjo sieve je šels Londonu. Njeni neetopi r A merikl so se pričeli de« 2f. Jana* ar je 1*93 ae peti eestl v New Torta.
Zadnjo zisao se je vrnila t A-saeriko ter nastopila v (*bieage se-Kafkom leta v Ibaeaovik igrah in jreakik
Washington, D. 0., 20. aprila. — Kakor vse ksže, bo senat spre jel predlogo sa vojaški bonus sa-četkom tega tedna, če Šu ne morda jutri. Razlike med senstno in zbornično predlogo bodo tako majhne, da so jih bo dalo izravnati na konferenci že v par dneh, In predloga utegne priti predsedniku v roko že koncem tega tedna.
Čeprav kažejo demokratski senatorji razpoloženje, da bodo podpirali predlogo *a odškodnino v obliki zavsrovslnih polic, kskor ae Je tudi izrekla poslsnaka zbor niča in kakor je predlogo pripo ro^ll finančni odick, je vendar skoro gotovo, da bodo poiskušsli apr s v it i nadomestni načrt, ki jo uključen v poročilu manjšinskih šl^nov finančnega odseka, pod stopho. Dcmokratje nameravajo goyoriti za svoj nadomestek, po kaurem bi naj bil bonus izplačan v gotovini. Toda najbrž pa bodo gUaovsli za zavarovalne police, da tako preprečijo isjalovljenjo te legislacije.
Menjšinsko poročilo finančnega odseka, ki gs je sestsvil senstor Wals h, predlaga isplačanje vse odškodnine v gotovini. Najvišja VKOta v gotovini bi naj bila $623 za alužbo onkraj morja, a aa vo Juško službovanje doma pa f&OO. < Manjšinski nsdomestck pooble» i«'a izdanje bondov za $1,500,000, 000 z obrestmi, ki ne smejo preao gatl 4 in ene četrtine odstotka.
če bi vsi dosluženi vojaki izbrali načrt za. izplačan je v gotovini, bi znašali vsi vladni izdstki približno $1,493,768,693, je reče-no v manjšinskem poročilu. Če pa sc bi vsi veterani odločili m sava rovalni načrt, bi snašali izdatki okoli $3,631,047,691. Če bi se pol veteranov odločilo za gotovino, ostali pa za police, bi bili izdatki približno $2.M2.40H,193. To bi po menilo $1,048,629,498 msnj atroš* kov, kakor pe Jih bo, če bo sprejeta predloga, kskor je bile poro ('sns v senatu.
"Manjšinski Člsni so mnenjs, ds mora biti vprašanje vojaškega bonusa rešeno brez vsakržnega od lafanja," je dejal sen. Walsh v manjšinskem poročilo. "Vseka nsdsljna agitaeija proti vojaške ran bonuau je aamo ovira. Rezpo loženje sedanjega kongreaa je t pretežni večini ss usskonjenje
(Dslje ns 3. strani.)
Čikaike veatl.
— Rojak John Kiren is MUwau-keeja leži na amrtui poatelji v okrajni bolnišnici vsled rane, katere si jtf prissdjsl sam, ko Je hotel v nedeljo zvečer Izvršiti asmomor. Kireu Je prišel v Cfcica-go po svojo Ženo Jennie, ksters gs je zspustils in so nastanila pri .lakobu Kreku, 2014 Blue Island A ve. Vaa Kirenova prizadevsnja. da bi ilepa pregovoril ženo, naj ae vrne z njim domov, eo bila zastonj. Končno ga je prijela jeza in udaril je ženo a kladivom po glavi, nato pa je potegnil nož is žepe in ei prereza I vrat. Zdravniki v jsvni bolnišniei pravijo, da ne bo okreval. Kirenovka je le lahko pobite. - *
TroekIJ vidi v Ameriki največjega aovražnika.
Dejal je, da Amerika pripravlja
potegne revolucionarni sob Evropi.
Moskva, 21. spr. — Leon Tro ekij, sovjetski vojui kuiuiaar, je po šestmesečni odstotnosti v Moskvi zopet stopil v javno Živ Ijenje a energičnim in agresivnim duhom, s Čimer je presenetil svoje prijatelje, ki vedo, da j« njegovo zdravje še zrahljano. Trockij je med potjo v Moskvo govoril na vtč političnih ahodih v Tlfliau. Baku, Karkovu in drugod, včeraj je pa govoril na kongresu za fislčno utrjenoet rdečih čet Tro ckij so npiprsvljs ss aktivsu na stop na konvenciji komunistično stranke v ms ju in na kongres tretje internseionslo, ki so vrši ^ juniju. Ravnokar je dovršil roko pis knjige o pokojnem Leninu.
V svojem govoru v Tiflisu, ks terega tekst je pravkar prišel ^ Moskvo, je Taoekij omenil Krsn cljo in Zdrušene dršavc, ki to nista priznali aovjetov. O Franciji ja dejal, ds še vedno hujska Polj sko, Rumunijo» in Turčijo proti Rusiji. Francija, ki ima največjo armado na sveiu, vihti Šeleano pest kapitalisma, dočim Amerika grabi podse bogaatvo vsega sveta odksr jo bila končana imperial! stična vojna.
"Združene države so najdemo* kratičnejša dežela, ki je planila ' imperialistično vi) j no bres idejal ne stimulacijo", jo rekel Trockij. "Amerika jo postala koloaalnl babilonski stolp in poskuša pre bavitl v svojem želodcu vse veli kanske pridobitve vojne. Zaenkrat •s drži proč od Evrope, medtem ps ss skrbne pripravlja za prihod njo vojno. Letala ln atrvponl plini itanačslu njsaega orožja in to dvojno destruktivno sredstvo rez vija ne le proti oslsbljeni Jepon ski, msrvcč tudi proti Evropi."
Trockij je nadaljeval ironično, de Američani smatrajo stare vojne metode sa preveč lisrbsrskc, zato zo osvojili kemično vojskovsnje kot bolj človečsnsko,
"Vsi vemo, sakaj so zobosdrsv' n Ar poslužuje omotičnih plinov, Sli ko ridimo, ksko Združene držsve priprsvljsjo strupene plius v svAo, ds Izpulijo revoluelonsrni zob Evropi, moramo ststi ns straži. Medtem pa Američsni polzku-Šsjo pline ns svojih kriminslelh in opušC'sjo usmrčevanje zločincev z elektriko. — Nsprsvite al aliko bogate in zsdovoljne Amerike, ksko pošiljs v glsdno In revolu-eionsmo Evropo cele škvsdrotie letal, ki imajo deževali plin na naše glave I To ni fantastičen roman. Movjetsks Rusijs se ne bo oprijils takih nečloveških načinov za doaego svojih ciljev. Vojns mora biti odpravljena popolnoma, ampak strupeni plini jo ne odpravijo. Konee vojne prid« le z od-pravljenjem kapitslistične družbe. Kljub prisnsnju, ki ats nsrn gs dsli Veliks Britanija in Itslijs, moramo biti pripravljeni ns vae slučajnosti."
wheeler začasno prekinil preiskavanje.
Novi pravosodai tajnik Stons me ni, da js obtoftaioa proti senator ju Wheeler ju velikanska pomota
PREDSEDNIK POBLANBKB ZBORNIOB JB DftBL PBITI PRBD BROOKHARTOV ODiBK V PONDBUBK.
Washington, D. 0. — SoAstor U. K. Wheeler je ssčsano prekinil svoje prelsknvsnje pravosodne s-fere ter se podvrgel preiskavi montsnako obtožnloe, ds prejme krono uedolžnosti ls rok Uorsho» vegs proiskovslnegs odseka ts t s-den.	,	^
Vprašanje, ali »o al lzmlallll montsnako obtožnico proti senatorju Wheclerju republikanski poglavarji a pomočjo Harryja M. Daughertyja In W. J. Ilurusa, da terorlairajo mladega seuatorja v odsekovem preisksvsnju, ali pa ja tiata obtožnica opravičen«, bo bo najbrž rešeno v par dneh. Bo« rahov odsek se je imel sopet se» si at l na delo včeraj.
Dcmokratje pravijo, da ga bo-do republikanci zopet strašno po-kldsli a to svojb akeijo proti se» natorju Wheelerju ter s tem do-priznali nehote nov dokaa ta to, da imsmo sedaj adminUtrseljo, Ul hočs vladati t vohuni ln političnimi obdolšnlesml.
Senator Wheeler Je bil obve-ščea v svoji pisarni, da J« dospela Is Montana obdolžnioa, v kateri je obdolšsn, da Je Israbljal svoj službeni vpliv Interesom nekega klijenta pred vlsdnlm - depart-mentem v prilog, v Wssbington. in ds se ima sglasltl pred zveznim kumWarjern MseDansldom tor tsmksj polotiti firščlno. J ,
Senator je šel takoj po tem obvestilu na okrožno aodišča ter po. |o«Jl tamkaj bond aa $10,000, s katero veoto se je obvezal, da ss zglssl dne 0. insjs ns sodišču r Grest Fallen. Mont.
Pravosodni tajnik Htone, o katerem je bilo poroAano pred nekolikimi dnevi, da smatra obtožnico sa opravičeno stvar, je sedaj izjavil pred svojimi prijatelji, de je obtožniea velikanska pomot«.
(Dalje ns 3. strani.)
OBVBBALVI iTRAJK V HAVAVL
V.I d.lAVCl
SO
(Ukvr.
J«
POLET OKOLI SVBTA.
Američani so še v Alsski. Anglež js v Bagdada.
Cordova, Alaaka, 21. spr. — Trije smertški letslei, ki so ns po letu okoli svets, so v Duteh Har-bor ju ns otoku Unslssks, kjer če-ksjo majorja Martina, da se Jim pridruži. Martin ja vsled nezgode zadnji teden zaostal v Kanataku Bagdad, Mezopotamije, 21. apr. — Angleški letale«- MscLsren Je na svojem poletu okoli svets do apel okoli «vrte včeraj v Itegdad Iz Zize v Psleatini Je rabil »edem ur. Od tu pojd« rlsees v Kuahire v apremstvu dveh letsl.
Reparacljtke
de ie nI konoo.
Pranooekl mUHariaü ogrožajo Dawssev pakt. MaaDoaald J« proti varnostnim gsraasijam.
Pakt baverstek socialistov la
klerikaUev.
Berlin, 21. apr. — Moelslisti la keteličsid iu Iftevsrskem so skia , nili volilni pakt proti Hitlerjevim Kuba. 21. apr — Vas «ivesrsj^-erjem fašistom dela valu eoije v lis vsul se denee zjutraj stopile v generala* starko
is aim petij a prUtastikjmi delev.	mß^M
H, kise ž« eeksi ši#>v boju. Chiaago In okoliea ! \ sr^do n^ Ceatnožrlesniški nemeščeoH, še «telao Temp^ratura v radnjln ferjl .pekovski pomočniki, tiaker- 24 ureh; aajviš>e 4Ä. najnižje 4<J ji ia dragi so prenehali z delom. JBelaee lode ob ft, seide ob 6:37.
Paris, 21. apr — Iteparseijako v prašen je sopet drsa nazaj v konfuzljo. Francija, kl Je Izprva dajala mlgljajf .da aa načeloma strinja z Dsweaovim načrtom in ga sprejme saj za podlago poga-janj, Je pričela zdaj kaseti roga celemu načrtu. To je razvidno U Poinesrejrvega pisma, ki gs j* včeraj prejel Louis Barthou, pred» sednik reparaeijake komisije. Poineare protest 1rs proti nsglnnu sprejetju Dawesovegs načria, ne da bi zevezniške vlade Imelu prej priliko dogovoriti se o garstisijsU in skupnemu nsatopu ss slučaj« ds Nem/ljs prekrši nove določb*.
Poinearejevd p»»mo Je ailno iz-nensdilo savesniške diplomate, razveeelilo pa j« frsneolke militariste in njihove šumele. Zdaj Je jssuo, da je maršal Fo«-h z drugimi militaristi vred pritisnil na vlado, da mora savreJi DsWesov načrt, sko se entente ne zediui ss nov« gsrstieij« Frsneijl. Poinesr« zahteva, da Anglija. Julij« in Belgija obljubijo vojaško aod«U>-v a n je proti Nemčiji, če b<i |Kitreb> no. Neverjetno Je, da bi slasti Anglije ped sedanjo delavske vlado odobrila frsneosko politiko bajonetov sa tarjanje slatlh mark;
Pariški listi daoea napadajo MaeDonalda radi njegovega govora v Torka, kjer Je rekel, da zavezniki morejo «prejat i Dawe* eov naArt v celoti in aprsvitl Nemčijo v ligo nsrodov
poro/%-ee, de bo Poln«sre še ta teden imel seatanek s belgljakim m »n let rsk im predsednikom Théo-altom in potem bo tekel koale- ' s MseDoufldem.
PROSYETA
PKOSVETA
tiíf' i
se m vnlaj*
ILAU: &iaje¿ ¿SeS,'^	free M U. itb m
tola to^MS M «rf MMMi^^Mliti, 112» m pel tota.
«tov m «m, kar to» Hft s lat—« ¿aa*
•TKOSVE T*Vjr "THE ERLIGkTIXMERT*
lascMt Chic»««) sod CarjuU iTTSmÜST Otoage M JO. mí ÜNt%» naatoto ItM per y«r._|
r «MB<55 ^ wainiFii»!
o.l» t Mtrnh■ m. W- (m.t. 31-14)
Pmrito j«
OBESILI SO DVA ZAMORCA.
Biloje minoli teden in na Veliki petek, ko so obesili dva zamorca v Chicagu. Malo manj kot devetnajst sto let, alf pravilno pred tisoč osem sto eden in devetdeset leti je umrl na križu med dvema razbojnikoma tisti, o katerem pravijo, da je prišel odrešit svet Zadnji veliki petek sta umrla na vislicah dva razbojnika vpričo duhovna, ki pravi, da oznanja nauke tistega, ki je prišel odrešit svet.
Bila sta zamorca, ki sta-obsojena na večala na ob-toibo, da sta umorila policaja Vincent Skiba.
Serif ju je vprašal, ako želita še kaj povedati pred smitjo. Govorila sta oba in povedala, da nista Zadobila pravice in da upata, da se srečata z vsemi, ki so priče pri obešinju, v nebesih. Na to je zamorec Wilson še enkrat »spel dve kitici znane pesmice z juga "There Is Rest for the Weary —-M, preden so njima dali zanko okoli vratu in je bila sprožena past Ves čas je stal Dalton pokonci poleg svojega tovariša, ko je pel.
Jetniški stražniki izjavljajo, da še niso videli ljudi umreti tako hladnokrvno.
To so fakti, ki so se odigrali pri eksekucijl
Ali je eksekucija poboljšala kaj ljudi? Ali bo zd*j kaj manj umorov? Zagovorniki smrtne kazni pravijo, da 90 legalne eksekucije potrebne, da se poboljšajo ljudje.
Dnevnik "Chicago Daily Tribune" prinese vsaki dan številke, koliko ljudi je bilo ubitih in umorjenih s samokresi že v tem letu od 81. decembru 1928. Ura kaže, da je bilo do tistega dne, ko so obesili zamorca, izvršenih sedem in osemdeset umorov in ubojev s samokresom. Umori, ki so bili izvršeni z drugimi sredstvi, niso všteti T« številke potrdijo, da se ljudje niso prav nič poboljšali od zadnje eksekucije.
Tudi zamorca nista bila prav nič preplašena, ko sta šla na vešala na Veliki petek. Kazala nista prav nobenega kesa in trdila sta, da nista zadobila pravice. Stala sta pod vešali kot otroka, ki pričakujeta nekaj novega, kar še nista doživela v njunem življenju. To je bil edini učinek, ki ga je na nju napravila smrtna obsodba.
V srednjem veku so bile legalne eksekucije številne. Ako je v srednjem veku kdo ustrelil srno ali jelena, je prišel že na vešala ali so mu pa odsekali glavo. V nekaterih krajih je bilo v navadi, da so odsekali obsojencu Oltfprvo roko, s katero je izvršil hudodelstvo. Vse te grozote eksekucije niso poboljšale ljudi. Koliko več tatov, morilcev in ubojnikov so poslali na morišče, toliko številnejša so bila hudodelstva. Počasi so pričeli odpravljati gposete pri eksekucijah, ponekod so tudi odpravili smrtno ktoKn fo število hudodelstev se je pričelo zniževati. 7* tudi v Združenih državah je v nekaterih državah odpravljena smrtna kazen. V teh državah je manj urao-COY ^celoti kot v Chicagu, kjer še pošiljajo ljudi po obstoječih postavah na vešala.
¡Z) Nekateri listi so proti odpravi smrtne kazni in kriče, da pride ie premalo hudodelcev na vislice.
' Hudodelstva se ne odpravljajo s strogimi kaznimi. Kdor hoče znižati število hudodelstev, mora delati nato, da se izboljšajo socialne razmere. Z drugimi besedami to pomeni» da je treba odpraviti vzroke, ki učinkujejo na ljudi, da zaidejo na pot hudodelstev. O tem so si edini SocijologL Oni vidijo vzroke za hudodelstva v sedanjih družabnih razmerah.
Miljonarjev so še prav malo poslali na drugi svet s pomoto vislic in električnega stola. Nekateri trdijo, da do daaes «1 bil eksekutiran nobeden miljonar, ako-ravno rau je bilo dokazano, da je izvršil umor. Miljonar ima M*s4a sredstva, da najame dobre zagovornike in se poeluži vseh ugodnosti, ki mu jih daje postava, da se zagovarja. Siromak nima sredstev, torej tudi ne more izrabiti vseh postavnih ugodnosti v svojo obramba In tako SS sgodi, da pridejo ns vešala ali električni stol večinoma revni ljudje.
Smrtna kasen je preostanek iz mračnjaškega srednjega veka in n# sodi v civiliziranih deželah več v sedanje stoletje. Le ljudje, v katerih se še ni oglasil človek, zahtevajo, da se ne odpravi.
jkvra govornici.
vest da iftiat stvar, da deluješ* tudi ai, koli. kor dopuščajo aafte akroaan« moči. mm pteosaeve današojege krivičnega aiatema ia vito» trnje naroda« dolžnosti! Igra "V Ljubljano jo dajmo I''
ZlzríL t keg. življenja. V nji ae rasridi
ja iatt delavski razred seto lepo priliko, »poznati vrline in naso re aaüh voditeljskik . krogov t
razlika med daaainjo la izobrazbo, ia v koliko ae razločuje-
tttÄ^TÄL1«	Z
'zrcalo njihovih značajev. Od takih karakterjev se torej ne »ore priéakovati drugega kakor ho-
keja »tališča je poviets le danain js izobrazba na kmetih, ki
napelje nadelo,	W*^	d£
toliko le
»edaj na krožaiku. Umevno je, da.	, . .
kskrins je vlad., tak je .istem |
družabnega reda "fet da se prav se to sedaj delavski razred udobno ziblje v sladkostih ljube dela v. sks brezposelnosti in brez sredstev za življeujeke potrebe. To je vse zasluga tek vrlih vladnih mož in pa tndi ljudski kratkovidnosti, ki jim ob ¿asa voUtev daje s svojimi msndati priliko ia polno moč, da se lahko norčujejo iz bednega ljudstva ter vprizarjajo korupcije na debelo. Na račun ljudske kratkovidnosti si lepo kajejo miljončke, na druge dolinosti se pa pofvilfsjo, dokler jim bo pohlevno ljudstvo s svojimi mands-ti pomsgslo vzdrževati sedanjo cvetočo korupcijo. Njih platforme in obljube se po izvolitvi u? jemlje v pošte v, to je eamo pretveza in pesek v oii.
čedni ikandali, ki ee odkrivajo drug za drugim pa v polni meri, pekasujejo njih pravo barve In v koliko spoitujejo ustsvo in ljudsko pravo. Kakino je pravsaprsv republikansko in' demokratsker gnezdo, v katerem ss izlegajo taki iksndslčki in druge sličnosti na škodo ljudstva in sacmeh u stave f ... Da so eoeialisti sedeli v vlsdnih prostorih namesto teh, se smelo trdi, da bi vsi ti ikandali ia' nečednosti izostali. S tem pa ne mislim one socialiste, ki so le sa farso socislisti, temveč ode, ki •o s načeli in detajli odprto socialisti, ki jim je njih polteno prepričanje za vse merodajno, kar tudi ssdostoje za pravilnost v vseh osirih. * " * To je moje prepričenjs kakor tndi nsomajno mnenje vseh resničnih socislistov, to so prava eo-ciallatiina načela v jedru ia temelju, ca katera bom vedno delovala in agitirela povsod, z* kar mi ns bode nikoli lal časa iti ttc drugih irttv. Za dosego ' teh principov je dolian ves profetar-ski razred, da se s vso vestndstjo tsr železno vztrajnostjo zavzame, da ee tako ptoflsti korupcija i! družabnega reda. V *
Iz principa socialističnih načel te poživlja ves proletarski razred, da proelavi svoj praznik, 'prvi maj, ki js edini na! praznik, nai veliki in pomembni dan. 8 tem pokažemo patentiranemu gosposkemu sloju in vtem parazitom današnje družbe, da se zavedamo naših privilegiranih prsvie kalne tudi, da »mo važen faktor človeške družbe. Ako bi bUi dovolj ilolni in sdruženi, bi bili lahko tudi odločilna sila svetovnega položaja. Ravno teto mora biti nai cilj to, kar je dolžnost in pravi» ca nas kot proievajateljev vseh produktov, ki so potrebni sa obstoj človeštva.
Praznujmo torsj naš dan in pokažimo a tem, da to vedno stojimo L» branika naših pravic, da nam ie niso umorili ponosa do nsfih pravičnih zahtev, na temelju enakopravnosti, da se le krep-ko upiramo proti vsemu, ksr js krivičneja v dsaainjem družabnem redu, klic proleterijats naj bo t živel nai praznik, prvi maji Doli f avtokrseijo in z vsemi, ki dilijo po korupciji t
V proalevo prvegs msja bo vprizoril tukajšnji soeisllstl&nl klub It. 41 trldejsnsko Igro pod I-meuom "V Ljubljano jo dejmo 1" Začettk igre bo ob treh popolda*, ki bo trajala dve uri. Po igri sledi ples In prosta zabava. Vstopoina za molke js w centov, sa lenske etntov in sa otroke izpod idr!-najatega leta 15 centov. Samo ss ple» je ienstvo prosto.
Predstava ss vrli v Charlcy Mttkovi dvorani na Sedmi ulici, to je na starem prostoru kakor vedno. Preskrbljeno bo za dobra ftkrepčile v vsakem otiru, kakor bo tudi to pot slovenska godba, da se bo po domeče saplraalo, ksr sveči, ds bo pristns domača zabeva v proslavo aalega dešav skega praznika
Zat.. cenjeni reja k i od blfru In od dsM. vas vse uljodno vabimo, ds prihltite ns to predstsvo in nemi praznujete naš delsvski dan. nai pratnik? 8 tem bomo poksu-U našo razredno zavest ia kar b» mo polnili), I »m« potrošili sa na Še princip«, u našo stvar, in tako bomo pospešili razvoj nele delavske borbe. 8 tem bomo imeU
dsnes, dasl presajena od naštfi prsdedov na nas. To js korsniks verske ia druge take poaeumne-valne klike, bres podlage, kar pa neizobraieuo ljudstvo kljub temu verjeme. Skratka, igra nam poka. že kmečko življenj* in tedanje nazore, kar nas pouči, v koliko so danalnje razmere predrugačene.
Osebe, kt nastopijo v igri, so s
Gašper Srebrin. imovit posestnik ia vinski trsovec. .Berti Oblak Rotijo, njegove	„ • ,
lene ........ .ffeences Hudomsl
Marica, njuna hči. .Marjete Cbesnik
I)r. Mirko Snoj ........Joe Oblak
Pavle, hlapec pri Sraferi-
novih ............ Fraak Maiel
Neža. dekle pri Srefcri-
novih .......... Johans Oblek
notar ................ John Škof
prva priča .......... Andy Clsej
druge priča ........ Jim Spendsl
Režiserstvo vodi Christine O
Prvo ia tretje dejanje s? vrti v nekem manjlsm mesta aa Kranjskem, aa deam pri Srebrinovih; drugo dejanje pa v Ljubljsni.
Ker je igra vseskozi sanlariva, pričakujemo In se toplo priporp-čsmo za obilno vdelcibof 8 sod rožnim pozdravom t —
Sv. inkvizicija.
rmvtr rajsyevi np,
Cenjeni tovariš urednik! — Brumna dominikanska patra ets kmalu pokasala, kaj snata. Zo drugegs januarja liSl sta isdala is dominikanskega Uoitra 8v. Pavla ukaz na oblasti kastiUjan skega kraljeitva, da naj polove novokristjsne, ki nameravsjo pobegniti ia deiele. Te grelnike naj privedejo v Beviljo, njih premo-Ženjo ee ps na j zapleni Pobolna patra se nista toliko, ^rigala sa duie novokristjanOV, ampak gUv. no js bUo njih premoženje. ▼ ukazu je Mlo dslje povedano, da bo« do uradniki ekskomunlciranl in kaiaovanl kot ssgovornikl krivo-vsrstvs, ki se ns bo4o ravnali strogo po izdanem ukasu. Zdaj je pričel lov na uboge novokristjsne, ki m je tako obneeel, da niso imeli vel sanje -prostora v sa-mostsnu, v katerem Sta Vila nastanjena inkvlsftorja. Zaradi te ga so bUi pri moren i preseliti tv. tribuna! v gradil Triara, ki se je nahajsl v seviljskem predmestja. Kmalu nato sta m inkvisitorja
C služile zvijale, da polovite ivoverce. Izdala sta oglaa, v katerem sta obljubila milost vssk*-mu, ki se proetovojao poda in naznani. Nekateri, menda jih je bilo veliko, so bili res tako neumni, da eo se prostovoljno podali v kremplje inkvisieijc. Inkvizicija njim ni dala odvsse, dokler niso ossnsnili bivsUšča vseh oseb pod prisego, o katerih ao vedeli ali sumili, da so krivoverei. Na U nslin je inkvizicija dobila sdrese veliko ljudi katere je misliU pre-peljati na drugi, boljli svet v proslavo boljo. Isdajalei, ki so naznanili imena v nsdi, da rdijo sebe, eo se kruto varali Kajti katerega je inkvialeija Imela v evo-jih pesteh, ga ni tako «hitro izpustila. Kdor al nssnsnil dosti veli-kegs Itevila krivovereov, temu eo iakvisitorji rekli, da laie ia pri-držali eo ga sa sodbo. 1
Ampak grmade so priiele goreti kmalu po isdsnju rasglasa ss pomiloUen je. (k*m1 jenus r js, to je «tIH dni pa objavi razglasa ia na prasaik sv. Kraljev so se-ifaii šest oeeb. Dne IS. marea so sežgali eedemnajet oseh ia 1 s vembra t. L se sežgali SH krivo-veroev. Poleg teh acereinih žrtev je bilo ie devet ia sedemdeset | eeb sežganih v podobi. To se j« zgodilo v SeviljL V škofiji Kadiir. (Cadis) aa pa v leta lUl eežgal: dva tieoo oseh, velja Hevllo se jih ssžjrsli v podobi asdemaajst tisoč eo jik pa oarelUi s dragimi kez-
V Berilji so bili take saljublje-ai v sežiganje krivovoreev. da eo ogradili poeeben praetor sa ganje krivovercev zunaj »«ete ■IJedj« ee es UH takih kszai .a
torek.
sks, Portugalsko^ in v Afriko, ds uidejo sv. inkvizkiji
Papal je seveda rad sptajcmal pritožbe eovokriatjenov, posebno ako so bili kogatl To Jc pumuoži lo ls njefove dohodke. Tako je na-piasl pismo kralju Fcedinaudu in kraljici Issbeli, v katerem sa je pritožil proU postopanja obeh in-kvisitocjev. Pripomnil je, da hi bU oka kar sam odstavil, ako bi ss ao oziral na kraljev ukaz, s katerim sta bilá imenovana. V pri-hod nje bo esradi tega sam imenoval inkvizitorje. V nekem k*»m-j lem dlkreta s dne U. februarja je papež imenoval inkvizitorje in med njimi znanega in razupi-tega dominikanakega meniha Toda). "Ó ten^^Sfive3u ^nl * drugega znanega, kot da ga je pepež v letu 1182 z nekim drufim domini-kancem vred imenoval lakvisitor-jem. Puigblaneh ga imenuje v tvojem spisu, v-katerem razkrinkava Inkvizicijo, Jnan in as ^To-maž, Berker pa v ovoji sgodovini o Ferdinandu KatoUikcm ps Tomaž de Turre Kremats.
Komaj je Torqaemada postal inkvisitor, da je ustanovU itiri so-dilča in sicer v Sevilji, Cordovi, Jaenu in Vlila Realln. Zadnje je preložU v Toledo. Bodllča so bila njemu podrejena.
Neto je inkvisitor pozval avo-je svetovalce dne 29. oktobra 1184 na sejem, na \katerem so se dogovorili, kako bodo lovili kri-voverce. Zaključki7 so post sli takoj veljsvni^t Torquemada jé sam jezdil a 250 oboroženimi konjeniki po deželi jn organiziral gonjo proti krivovereom. Uvedel je tudi konfUciranje imetka. Bogatini v Aragoniji so se obrnili na papeža zaradi konfiakacije imetka Ia pod-kupUi «o tudi svetovalec kralja, ampak delo je bilo zastonj.
▼ nsdikofiji Saragossa je Torquemada imcnovsl InkvUitorjem dominiksnea Kažpar Inglarja In kanonika Peter Arboess ia ¿pile. Nova inkvisitorja sta pokasala, da snata spolnjevati svoj pokUe. Takoj sta ukassto sežgali manj-le število novokristjaaov. Orma-ds se gorele in plamtele druga sa drugo in aa njih «o ss svijals u-boge žrtve v stralaih mukah. Ljudstvo je bilo zaradi tak brutalnosti tako razburjsno, da je bil Peter Arbues n«kega dne ubit. .
Zdaj eo pričela lele prava preganjanja. Ljudstvo je misUlo, ako ubije Peter Arbueaa, da ae bo vsakdo bal prevesti službo inkvisitorja. Zbralo je denar, da se piala morilec. Komaj Je bU umor izvržen, je pričela fanatična ia nv hujskana masa klicati, da je tre-ba vse novokristjsne sežgsti. Se-vede med mfpo so najbolj kričali po malleVknju plačani mežnarji in tsrcijali. Val ko dve sto nedolžnih ljudi je bfio masskriraaih, ki niso bili s umorom v nobenem stiku.
Inkvisitor ji so se savedaii svo> je moči in se nise ustjraiUi nobenega lina. Vojvoda Jakop Navsr-skega, krsljsvega sorodnika, so dali zapreti in javno^le moral deis ti pokoro, ksr js nekaterim osebam pomagal na begu, ki so bile osumljene, da eo zapletene v u-mor.
Tudi v drugik provincah so is upirali inkvisicijl Sklicevali %o se na svojs pravice in niso kotell priznati Torquemada. Ampak ljud-eke pravice so bile kralju nič, k) je kotel sa vaako ceno uvesti Inkvizicijo. Kralj In papež sta lepo in V lepem sporazumu preklicala, kar sta preje dovoUla ljudstvu. Vse sastonj! Inkvizicija je bila povsod uvedena ia pričela jo go nje proti Mavrom. Padla je Ora nada, zadnje kraljestvo, v katerem eo bili Mavri ie aa Španskem. Odkazali »o Mavrom ppkrajino ob morju, kamor so se moraU aa seliti bras orožjs. Tisti, ki to o stali v Orsnsdl, so smeli uživsUl nekatere previse, med temi, da jih nihie ne sme siliti ss pokrlst-jaaitl — Te posdrevljs Tvoj pri-jatelj - Peter Pajselj.
aNKCnUHK
Ko vi sveaovi Peeestn;k j^w,
Zumer pri 8v. Lovrencu hl t, skem polju jo pobiral deaa/
Dn-iniek mu je dele v u w¿ WO kron. Pri obračunu j« SftjM* > i>wnškofl
čila 800 kron, med tem pt j. rekla, da mu je dais 800
jev. nakar jo je Žumer «vmfl be^demi: "DaU si «a Jih - .. " Zato ga je Drvi¿! toüla, toda sodilče je žnm^T" pm initanci oprostilo. v imM instanci pa je bil obsoja
bo 250. — Din. oz. ns tri dni pora.	-
BB»**1^ Pred da« poročali, de si je v do končal življenje ugleden m ičen Deanovič na ta način, d* je s britvijo prerezal trebuh v«k tegs, ker je moral kot porok pU čsti zapadlo menico v znesku 000 Din. Sedaj se poroča tudi® Podgorača, da si je 821« t na vi torija Kovač pretekle dni pi| zala s britvijo trebuh Viktor» Ko vsi je umrls tekom dvekj nato. Zakaj si je Kovači življenje, ni znano.
VeUki poplava v Kacedoslji i Baaata. Vsled velikega delja a nsstale v Bana tu in MaesM veUke poplsve. V bsnaških vase Čoka in Vrbanac so reke prepla vile celo okolico in povzročile tak {kodo, da bi znalo celo akodovit letini. Prav tako ae je vtled reU kega dežja razlilo Obridako jeze ro preko svojih bregov v obtefi dvsh kilometrov.	h

boju m
"vere, carja Ia li—rtei*. u pi-ssnjs "Vestniks najvišjega mo-narhiitičnegs sveta*' je razvidno, da smatrajo ruski monarhistl so-pst velikega knesa Nikolaja Niko lajeviča sa svojegs poglavarja. Ns zborovsnja, ki eo ga imeli v Pa-stzu, je smsgslo načelo, da se bmrs monarhija obnoviti po naravni poti kres internacije tujih drlsv in da naj nihče ae nsstops a svojimi pretensijaml aa eorski prestol thorevslel so prosili Nike-Isjs Nikolaje Tiče. naj se peetevi na čelo monerhističaemh gibanju. Ia se eeetevUi poeebea protokol, Id so ga predložili v odotmnje bivii «ariri materi Mariji Peedoroval ps veliki kaes Kjrril Vle-
svoji pravici na preetol kljub
V celjski jars bolnici je umrla posestnies Aloji ja Verk is Sodne vasi, obeisa Sv Kau v 48. lstu starosti.
Aprikfci Zagreb. — N« din aprila so zegrebike "Xovosti'H šle v posebni isdaji. Zagrebško sk činstvo js po posebni izdaji hlast no posegalo in prvi trsaotek s a posnelo, da to "Novosti" s posebno isdajo sa 1. april V Is bro posrečeni aprilski "Novoati" beremo "Goipod dič je dolel v Beograd ia stvori s g. Pribiiiviicm koslisijskil binet, dočim sta g. Pašič ia Dsti dovič stVorila oposicijonaloi bkl Ker pa f. Radii zagovarja lutno izvedbo Vidovdaaaks ve, Pribičevil pa udejstvittv i večanske, pacifistična kmečke publike, se je komaj stvorjm ko alicija zopet razbila." Dalje "Ljenin ss jo sopet pojavil, Pois sere pri dineju ekscessrjs Vilje au, papež je pristopil k protestu tismu itd. — Kakor js videti, | Zagreb X »P«il praanoval jri* p aprilsko.
Vsarli se v Ljubljani: Doel aprila: Alojzij Taščar, metlarsk pomočnik, 37 let.-Josip Jakussk srhitekt, 60 let — Msrijs Pfre posestnikova lena, il let. — Ivei Koželj, delavlev sin, 3 meseee. -Dne 3. aprila: Tatjana Mlinar,» radnlkova hči, 18 mesecev. - Ms tija Deržaj, kroježki mojster, M let — Vencelj Steiner, zasebnik
85	let.—Dne 4. aprile: Neža ječ, postrežnica, 78 let. - Fris čižka Javorlek, bivša kuhar»«,
86	let. \
glg^H^I umrlih. V mese« marcu je v mestu Celju umrlo < oseb, v javni bolnici 11, v vojaški pa S vojakov, skupsj 26 osek.
Rutkf monarhistl v Jugoclsvtj
v svesi s paig"'"1 - v#6w*
"Ceekega 81ova" od 31. marca t l prinaša dopis is Beognd«' v k* terem m trdi, ds imsjo ruski m narhisti v Beogradu društvo «Jt ko čudnim naslovom "Društvo rt sanke Rusije In eeaanke Vatt je", da m Um nahaja tudi podružnice bivsrsko-ruske orftm-zaclje "Aufbatt" io i» niti ruskih monsrhifhv Iz B^ da v Budimpešto, kjer kon*»£ "Češke 8lovo" obtožuje pret r+ godlns pretičeške propafSO^ "Novem Vremenu" in n« f™ njegovo predevsaje ,40 nsred"^ preporodu Celkoelovšk." v> Jtt demiji snanoetl ns ksterem ji^J godin bsjs eetro nspsdal da«J» politični režim v češkoslovaški w publiki in prezidenU Msssrvka.
T vreM je je ednessi. Psvliš seljok is Dol. Kovil^-je amrtno saljabil v Ani«« rm kuvovo is Csrags P«'UŠ jt P^ ril Palkuvove ss. roko svejt voljenke. Prošnja mu j« f* odbite. Krnela nato je V* v spremstvu dveh lev*** «J vili aa Aailen dem Potrti^ nieo aa dvorlUe ped pntveia JI- ima pevedeti važna spor* Kakor «Tre je p. pHlto je Je	s
ao vek riet jaai ao bežali na France-, ■Mepu monerbietičaefa
dvorih, jO je ravp.^ r—u »rojih tovarliev sagrshJ * v víale le edeesd aa sve J fcW landen.erija je epr » alae Psftevo.^	'S
«AftlU. 1W*.
trat)« «trnke.
L (w*i pw-
1 fcr.l« F«L Pr->
Lim ■««pn" "ov* "uT t'1"vwoki U k; d« od»rntjo volilno
vseh |U»ov, Oddtnih v
f 19*0., so dobili ksndl-
in republik«
We) in drugič «ora bit»
Ekonomska «kupln., ki je
Hj močna, enotna in zavedna, a Ubko nosi breme nove stranke-L Vxroki nepokoja poetoje v ras
t» «nogih ikandalov v Waah )DU, v kritični situaciji, v ka rnahaja ameriški kmet al w in v brezposelnosti, k» je L občutna v okoliših mehke-wUoga ter v tekstibki, čev-inki in drugih induatrijah. Tb U vzroki že zsdoatujejo za Jfcitso revolucijo, ki jo naj iz-¡¡.tretja stranka v letošnji
«lilui borbi* ftksndali v Wasbingtonu ao ree »«dili prerej krika in prahu po «riki, toda če na» zgodovina ufi, nas mora tudi »daj učiti, tO niso prvi slučaji korupcije \lsdi Združenih držav. Bili so lali, veliki in manjši, v vsa-(Jesetletju, toda volilci ao jubtemu pri vsakih aledečih vo-itvib glasovali za nove "dobre aie". Zamenjali so republikance demokrati in zopet demokrate z fttblikanei; to se do»ledno po-ivlja ie petdeset let. Firmsrji so res nezadovoljni, jinsirani in celo arditi, ampak »ie ni dokaz, da so dodobra obra-psli e Starima strankama. Far-miki delavci in farmarji-najem* liki eo morda dali slovo repubil-sncem ln demokratom, toda pra-li farmarji ,ki posedujejo aemljo, fcpriv zadolženi, še vedno verja-nejo, da eta stari stranki ofiei jel siproditsvniei "zakona in reda" Nepokoj med delavci je v večji Mri v tistih strokah in onih ve-aktivnosti, kjer so vaUka aku-pine inozemskih delaveev, torej Iskik, ki večinoma nimajo volilne inviec.
Zgodovina političnih strank v Hrsknih državah kale, da nove
itranke se rode na razpotju dveh taomskih grup, ki imata jaano Wečene razlike ekonomskih inte-ov. Edina efektivna grupa, ki mogoče izražala te raalike s ilivske strani, je Ameriška de-bnka federacija. Farmarji nima-t iploine gospodarske organiza-ije. Ameriška delavska federael-j« do tega momenta epeoifično ■protna samostojni delavski Urniki. V federaciji in sunaj nje i več velikih mednarodnih unij, n m vaien faktor v atvarjanju «UvAe stranke, toda do danes iaiti ene, na katero se bi mogli »*ti grsditelji tretje stranke. Republikanska in demokratska «ruk» sta stranki podjetnikov Mtessmenov), ki plačujejo J«n« račune in odločajo o njunih Mformsh.
lobert M. La Follette je edini ¡J ki bi lahko kandidiral a «brun uspehom na listini neod WJ»e stranke. On iasa se seboj * krmarjev in delaveev na ■veroztpsdu kot kateri drugi v javnem življenju. Dočim is se je La FoUette bojeval •< 'iun"s h€ bori za gotove prn »eijudstva proti saacbnim inte-je res tudi to, da v njego-J® tovorih in spisih ni nobenega ds je on radikalnejši v poaskem pogledu kot
Hrj-sn in fcifcor •°*v.h in Wilson. IJolmeno j« U FoUette radi-2p t»da ekonomsko je Ubere-¡-'»tsnovitev delavske atran-* Mruienih državah je l,nl"no radikalni čin. | [¡i K"»'tta ne bo formiral raa-Letraqka v Ameriki - to je ■Jke. kl * «veda, da so eko-'»»tereai delavcev odločno ^ • konomskim interesom lirnu nova stranka ■	njji nima obetan-
svoje vrste volilee, ki še vedno verjamejo v stari ekonomski
aistem. - * r- e • -
Ne, letošnja volilna kampanje ne bo videla radikalnega gibanja delavske-' meat- v Ameriki, aato morajo jpavi radikelci imeti pred očmi svoje principe in se ne seaejo pustiti zs pelje t kakor se je ago-dilo s mnogimi aa časa Kooaevel-tove "revolucije" leta 1912. Prej-alialej pride stranka delavakega ra sreda v Združenih državah, ali prej ne, dokler ee ne pojavi razredno delavsko gibanje na oko nomskem polju
po 52. tednu a nedeljo) prihodnji «iaa ae pride se šeeovno štetje v
poltev, teta, da je prvi dan leta zopet pondeljek. Tako postopa tudi v prestopnem letu, eaaao, da všteje ta dan še po prvem polletju ; na ta aačin pride do ravno, težja obeh letnik pelovic. Pe njegovem vaoreu je predložilo resm predloge še Vet drugih.
Še nekaj glede velikonočnega praznika. Ta ae praznuje po nieej-skern koncilu (376) prva nedeljo po spomladanaki pojni luni. Ce je polna luna na dan, ko sta noč in dan enako dolga ia je prihodnji
Slevwka Nareiu
P*4*m JefaetT]
prilizujejo ... TI bi, Deasjaa G« vrilič, poslal meai enega mucka 1 — Lakke . . v A tukaj, gospoda, mal prig rise k, še va* ljubo ... SUnièki, sir, . . jeaetrovina. ki sem jo šele včeraj febn. prve vr-
ate... Hiška, daj aemnoličl	-
Člani kosaisije ai odrafejo po ; GLAVNI »TAM« HIT« »a LAWNDALE šVt, CHICAGO. ILLINOIS.
vrati pô koščku jeeetre, jo podu
U»u
m«U«M a. IHi
in pokusijo. Bom pa še jaa kar sraven prigriznil . .. reče sam pri eeht go-spldsr Uemjen (Je v rili i . .. Tam-v kotu nekje ae je valjala atekle-ničiea Pa ai pri vežemo najprej tuaio duše. Potem bo drug okna...
Reforma koledarja
dan nedelja, sc praznuje velikoč- Hiška, daj wm steklenieo.
k
sta bila
u
*/>r s. mtamtvi str'anka, ki aa v.U K«r«er Labor per-',wl» '»ti ospek te stranke ne "h» nič veiji «1 čistega
T * "««lietilam .tranke v K 'I'**** rasen le |J»*Uvi na "liberalna" ftaQHe
K; r,kih
^ ^ ie dobili milje, glasov.
tek/t^r*
l# foèajgk volitvah, fa-H ee poalitfi drugih r*v> niprimer U Pollettove Postane, s kalerimf privabi v

| O reformi koledarja se je že mnogo raspravljalo. Leta 1910 je preolagala mednarodna trgovska sbornice v Londonu zboljšanje giegorijanakega koledarja na ta način, da bi bila Velika noč vedno na isto nedeljo v aprilu in švicarski zvezni svet ae je izjavil pripravljenega sklicati tosadevno dipolmatično konferenco. V Bern je prispelo na tisoče tozadevnih predlogov. Poalal} jik niao aamo znanstveniki, merveč tudi duhovniki, trgovci in lajiki vaeh branž. Priprave so bile že tsko dozorele, da bi se že lahko vršila mednarodna konferenoa, ko je naenkrat »bruhnila svetovna vojna. Tudi po sklenjenem premirju jc imelo človeštvo preveč drugih skrbi, da bi se moglo pečati s to zadevo. Zanimanje pa vendar ni zaspalo. Zaauamujemo lahko lepe uspehe Med vojno ao uvedle «koraj vse države, ki ga niso še imele, grego-' rijsneki koledar, celo Turčija in Kitajska in končno dne 1. febru arja 1923 tudi Gr!!*; ta saenkret ssmo »a državno upravo. Okoliščina, da se uporabljata v državah »večino ortodokenega prebival stva dva koledarji, pov»roča pre cej neprijetnosti. Sicer je pa tudi aramotno, ds ne prasnujemo kristjani enega in istega kraja lati dan smrti in vstajenja Krlstovega. Ko so uvedle le države enotla koledar, bi bilo umeatno, da bi to storile tudi kristjanake cerkve.
V	svrho enotne rešitve tega vprašanja je posval ekumensk
j patrijarh zastopnike samostojnih državnih oerkva v majulanskegs leta v Carigrad na koledarsko konferenco. Ta je priporočila saenkret Aoljlanje julijsnskega koledarja S/odpravo primanjkujoči 13 dni tako, da bi po 30. sep-tembru 1924 sledil naenkrat 14. oktober. Obenem ja bilo na konferenci aklenjeno, predlagati končno rešitev Društva narodov.
de prodno pa je dobilo Društvo narodov to vspodbudo, je skllesla tehnična kdmisija Društva narodov zastopnike Vatikana, eku-menakega patrijarha in nadškofa Canterbutrjakega, kakor tudi predaednika mednarodne trgovske sbornioa as 29. do 81. avgusts 1928 k razgovoru ▼ Ženevo. Razgovori ao pokacali, da ne bodo delale oerkve nobenih sitnosti. Omenjena komlaija se je torej obrnila na poaamesne vlada in cerkvena oblaatva, da pošljejo svoje mnenje io 1. marca 1924. 8 tem je prišlo torej gibanje v tek in sanimivo bo, ako ai ogledamo najvažnejše predloge. ,
Vae predloge lahko rasdelimo v tri akupine; pri tem naj omenimo, da zahteva večina poleg »boljša-nja gegorijanakega koledarja v ožjem pomenu, tudi določitev določenega dne velikonočnega prac-nike.	* ^m
V	prvo skupino- spadajo predlogi, ki hočejo odpraviti sedanje tedne in tveeti tedne deaetih dai, brez otlrs na' aolnfeo leto. To pa radi udobnega štetja.
Druga skripina ostaja pri seda* njem aiatemu tednov, predlaga pa meaeee štirih tednov, vsled čeear bi prišU do nesrečnega Števila 13 meaeeev v letd. Ker pa ni število 13 deljivo niti z 2, 3, 4 ali I. ne bi imeli četrtletij, polletij in tudi ne trimeetrov.
Tretje sku|ftne se drŠi sedanjega sisteme in predlage zboljšenj«. ki bi se dalo iaveatl. trd oreh je semo v tem, da ae obstoja aolnčno leto 1» »12x30^-360, ia 7xfi2^>364 Leto ne more torej obetojeti niti is 12 mesecev po 90 dni In tudi ne Is 62 tednov po 7 dni. K umu pride še dejetvo, da ne potrebu je semlja sa svojo pot okoli solnca točne 966 dni. marveč 6 ur. «6 minut in 4« sekund več, kar pomenje v štirih letih skoraj en d^n. Kako ai skušajo torej pri tem pomagatif
Profesor v ftenevi Oroeelaude ae ja a tem pešal le pred dvema «lr eetletjiaaa ia poetapa sledeče t Vsak« četrtletje oketeja i» 91 dnK sli treh S^eeeev pe 31 + 31 + 30 dni. Mkapno torej 964 dni. Zadnji dan aH bresimni dan. Ako prične n. ar. leto a nondeljkom, keače
ni praznik to nedeljo. Če sta pa noč in dan enako dolga na nedeljo in pade polna luna na prejšnjo aoboto, se sme Velike noč praznovati šele pet tednov potne-je, torej 26. aprila. Moderna *na nost pa je natančno ugotovila, da je jedel Kriatus velikonočno jag nje 14. nizane, t. j. 3. aprila 33. leta našega štetja, ki je bil obenem dan njegove smrti; kajti Judje so Šteli dnevo od enega aolnčnega zahoda do drugega Vstajenje je bilo torej 16. nizane ali 5. aprila. Umeatno je torej, tla bi so prasnovala Velika noč prvo nedeljo v aprilu, ki je dnevu Vata jenja najbližja.
Beaedo ima torej Družtvo narodov. Ker pričenja leto 1926 s pou deUkom, bi bilo ia zboljšanje koledarja selo primerno.
Sl«a ~N*v*k, «I yUiils
UTPIAVNI ODSEK*
anmsiasši
A. t. Čehov:
PrifMVRt naredile.
Majčkeno ukotno meatece, ka terega po iaraan^ondotnega mest naga ječarja oelo na semljevidu ne najdeš, četudi ga iščeš a tele »kopom, m ja prijasno svetilo o< opoldanskega solnes. V smeri od rotovšs proti bogovsksmu delu mesta ss ji pošaal pomikala.sdrav stvena komlaija, ki je obetojala ia mestnega adravnika, polioijekega nadaornlka, d^ah »astopnlkov mestna nprava ln enega trgovaka-ga saatopnika. Zadaj ss njimi ps so spoštljivo korakali stražniki ... Pot komlaija, kakor pot v pekel, je iasel dobre namene. Člani komlaija ao gredoč mskali a rokami in obravnsll o nesnagi* smradu, primarnih naredbah in podobnih attsrob, kl povzročajo kolero. 'BSUda je blU do tega U-čena, da je v ospredju idoči policijski nadsornik ves v ognju iu naaaj obrnjen pričal govoriti.
—	Goapoda, nam bi bilo trebs, da ae večkrat zberemo in ukrepa-mo potrebno. V družbi h «di človeku prijstao, ker drugače aa itak aamo prepiramo. Prav sares!
—	Kje naj pn sačnemof —- se obrne trgovaki saatopnlk k sdrav-niku a tonom rablja, ki ai iabira žrtev. — Ali naj aačnesso, Aniki ta Nikolajič, pri trgovcu Ošejni kovu t Slepar je on v prvi vrSti in drugič se ga ja treba le enkrat lotiti. Pred kratkem ao mi pri nesli od njega ajdovo kašo, s no-tri so bili podganji odpadki. —
—	Le, pa začnimo pri Ošejni kovu, vseeno, — reče kar tja v en dan zdravnik.
Komisija stopi v Zalogo Čaja slsdkorjs, kavo in drugega kolo-nijalneg* blag« "A. H. Ošeiniko-
va" in takoj začnejo s revizijo.
—	Hm — da ... je rekel sdrav
nik, ogledujoč ai lepo složene pi ramid« kasanskege*) mila.—Kak Šne paviljone al poaUvil ia mila! Isnajdljivo, pomislil B ... e .. .e! Kaj pa je tot Poglejte, gospoda! Dem jen Oavrillč se poaluluje pri reaanju k rubs in mHa enega noša!
—	Radi tega ne bo kolere, Ani-kits NfkolsjlČ t — odvrne uvid-Ijivo gospodar
—	To je aieer res, pa je gnusno I Ja» že pri tebi kupujem kruh. i y>
—	Ze boljša ljudi imamo mi svoj nol. Bodite le bres skrbi... j livajte. Kaj pa vendar mlatite!
Policijski nadsornik ogleduj.) mežikajoč a svojimi kratkovidnimi očmi ne šunke in je preaka a nohtom, glasne duhs. potem pe bobna a prati po njej in vpraše i
—	Ali pe jo tvoja Šunka bres trikinf
—	Kaj mislite, prosim vae . . . Ta js vender memogošet
Nadsornik aarudevši stopi aa
Miška je vzbuljenimi očasi ln s napetimi lici odprl ateklenico in jo trdo postsvil na klop. ¡11 Na tešče piti ... je rekel, praakajoč se aa ušesi v negotovosti policijski nedsonuk. — No, če po kozsrčku ... Toda brž Dem jan Oavrilič, ker mi nimamo šaae aedeti pri tvoji vodki 1
Čas četrt ure so ae šlgni komisije. otirajoč ai usta in a šibieami vrtajoč po «obeh, napotili proti trgovini Ooloaibenko. Tukaj, kakor nalašč, ni bilo mogoče etopiti notri ... Pet pomočnikov je potu s zardelimi liei, valilo is%r* govine s oljem napolnjeni aod.
—	Na deanol . . . Potegni aa rob . .. vleei, vleči I Podloši poleno .. . vragi Stopite na stran, vaše blagorodje, drugače vas lahko ua noge pritiane 1
Sod se je sagosdil med vrati in
—	ns gre s mesta . .. Pomočniki so pritiskali nanj s vsemi silasU, teiko hropli in kleli na cela oko \ico. Po težkem trudu, ko se je srak sopet lačiatil, ao je aod sa valil proti naravi in vaemu priča kovanju nasaj in se sopet sagosdi med vrati. Sopenje ae je aaČilo sopet s novs.
—	Kuj ! — pljune nadsornik Pojdimo k Ôibukinu. Ti alodj bodo do večera sopihali tukaj.
6ibukinovo trgovino ja komi aija nsšla »aprto.
—	Saj je bila vendar odprta
—	ss sačudono vprašujejo član komišlje. - Ko amo šli k Ošejni-kovu, je atsl fiibukin na pragu in popUkoval «ajnik. Kje jat— vprašajo oni berača, ki jc stal gH leg »aprte prodajalne.
Podajte miloščino, radi Kri sta, — ja godal berači — uboga, mu pohabljsneu, še je vaša volja, gospoda dobrotvorol ... vašim roditeljem . . .
Člani komisije grajo vsi maka još a rokami, naprej rasen rotov škega pooblaščenca Pljnnina. Ta davši beraču kopejko in kakor da bi se nekaj ustrašil, se prekri la in poleti ss ostslo družbo.
Čas dve url js ž1k\omlaija na saj. Pogled njihov je bil utrujen izmučen. Hodili niao aaslonj eden izmed stražnikov ja, ponoa-no stopajoč, neael korito, napo njeno a gnilimi jabolki.
Sedaj po končanem delu bi ne bilo napačno malo tje, — ja reka nadsornik, gledajoš na napis "Viaaka klet, ss loga vin in vod ke". Pri vežemo ai dušo.
—	Hm-da, ne bi bilo napačno. Pojdimo, še hošete.
člani komisije gredo v -klet se vsedejo okolu okrogle sria krivimi nogsmi. Nadsornik namigne točaju in na miso pride buteljka.
—	fikods, da ni nič prigrisniti,
-	reče trgovski zsstopnik ln ss namrdne. — KumSrc nsm bl dal, kaj ».. Sicer pa . . .
Zastopnik se obrne k stražniku s koritom in si Ubere najlepše bolka in prigriane.
—	Ah , , . tuksj so še dobra vateaf — ae sašudi nadzornik. Daj, da si tudi jas isberemf Tal ps poetavi sem korito ... Ta lepe
—	mi isberamo In očistimo, a druge uničimo. Auikita Nikolajič, nalivajte 1 Tabo bi nam bilo treba večkrat, da se sberemo In se posvetujem*. Drugače aii živimo v tej puščavi, nobene iae-brarbe, ne kluba, ne družbe kakor Avstfalija, in nič veš t Na-
_______ goapoda I Doktor, usta
jabolko t Sam sem ga omajU u vse . , .
teleShL 6ee
i mm Tsmi&~e 3e« i M !»••■. m.
.. ■ »» ».
05SL0NJK OKAOUKi ftks N
VZHODNO OKHOSJC
ZAPAONO OKROU&i flfflSuSmlÎI
Nadsomi odbor:	^ ^
S«Mr*k, SSIT Prisse» Aylfdwibs^ O., CUv«Uad, Okk
J —m.———i — jl ——~
aflnllltvmi oaoori • | Pmmk AI«!, SIS4 S«. Cn«M Ave^ Mb. Ovee. SSSS W. Saek St* C Jn. Sk«k, S4S4 Oltos CIm Chm . VRHOVNI »RAVNIKi Dr. F. J. MJmm, SSSI S«, dele Av^ Cleeslsnš. O. -----------—...	b ^	bl Maje v ' ----
POROTNI ODSEK

PreMeiiisiS^I. P. J . war3S» U. ÇSmèjL Oklass». «t '
VSE ZADEVE EOI.NI6KK PODPORE SE MASLOVR« ■ «laika taj-•Utv» S. N. P. J., SSSTSS S*. Lawadolo Ave, CMsage, HL
DENARNE P06MJATVR IN STVARI, H ee lMy|ejfc lil nI 11 lNl|» •dUrs i» jséas» veki« ee eaelivsi Taj«Utv« 8. N. P. J* SSST-iS klem-dels Ave, Ckleege, IU.	*
VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POgU as pelEHNi aa •eslevi Blacsjalltve S. N. P. As SSSI-St ie. Uwadele Ave* CMm» M*
\ Vse ssMka deli aaslaeeaje v gl. lsytl«velaam oAssn ae aa|neSMlai* Prtik Zaltea, pesassdalka aedeeeaea« edUre, «Igee aedet je agevaj.
Vsi prleM aa «L peeee«4 »dmk m aaj »eMJe|e ae «sed, 407 W. Hey S», SfHegfleM, III.
Vsi deplel la dragi saisi, aeaaeaSa, «glasi, ..r^Ua lajplsA Ije U e mri s aUttlMH	naj ee pelllje ae oesleei «Vseevsia*, 888949
S«. Lawadele Ave, CW«a«e. IU.	#
BBNAT 8PRRJM1 VOJAiKl, BONUl iS TA TBD1N.
I (Nadaljevanje a prve strani.) primerno ln prsvičuo odškodninske predloge. Ne sato, ker bi morda demokrstjo zadrževali ali preprečili sprejetje predloge »a primerno vojaško odškodnino, nego aato, ker menijo, da se ds sprejeti kaj boljšega, kakor pa jo apre-jela posla neka »bornics ln priporočila večinska skupina senatnega finančnega odseka, daje manjšina nadomestno predlogo senatu v presojo in pretres. Če bl ta na-domeatek ne dobil večine, potem so demokrstje pripravljeni glaso-vati aa odsrkovo predlogo."
Ko bo senat sprejel sakousko osnovo sa vojaški bonua, In ko bosta obe zbomisi sprsjele konferenčno poročilo, bo predaodnlk predlogo aH podpiaal, ali pa jo vetiral brez vaakršnega nadaljne-ga odlašanja ln če se »godi sad nja, kar j« akoro gotova stvar, potom ga bo najbrž kongres preglasoval, in predloga za vojaški bonus bo postala postava bres njegovegs podpisa. V teku dveh tednov utegue postati predloga postava. In senat bo natanko vedel za znea« k tozadevnih isdatkov, preden bo «prejel davčno »akon »ko osnovo. Davčne predloge ae senat loti ta teden, brlko se odkrila predloga zs vojsški bonua. AH prav lahko se zgodi, «le bo rasprava e davkih štiri tedne.
Vprašanje, ali bo predsednik Ooolldge podplssl vojaško predlogo s zavarovalnimi policami ns dvsjset let, je dsnes še negotovo.
it jurskem šksndalu pred Bro>k-bartovim odsekom, je imel priti prej odsek včeraj na saaManji.
Senator llrookhart se je odlo> Čil za temeljito preiskan je Ig« njsmks sfere. Veliko Število prlu bo saslišanlh ta teden. Čikalka a tele prido tudi še ta teden na vrsto. Pričakovati je, da bo anali-lau Homer K. (lalpln is Chlesga kot (trlča.
1'rsvosodsl tajnik Stons js na-at s vil posebnega opaiovalea na ^uislišavanju pred Brookkartovlm odstkom. Sedaj gleda tudi sa po-Mbue Izpraševalce in preiskovalne v mnogih tošbah, kl so se lani« mile }ts te afere.
izpovedba Geo. W. Storeha glede sleparstav in goljufij v zadevi filipinske tuje Isetnine js sbudils i plošno pozornost, in pravosodni departmsnt bo vlošil tošbo v o-brsmbo Nemcev, ki so pod priti* »kom prodali avojs posestva prijateljem bivšega geoeralnsga go-vrrnrrja Frauds Burton llarrlso-ML
Poleg tega so bo pravosodni department lotil raznih sade^', kl kašejo, ksko ao vladni uradniki rasmetavall ljudski dsnsr, ki je »lesel po nepošteni poti rasnim "pstrljotlčnim" veleWltalistom v žep. Za vse le sadeve se si smv nil pravosodni department, ko Je bil Že odetsvljenl Daugherty njegov načelnik.
Delankl list js dis, • ksloro trajala tri ali računa val nasprotnik.
UfRAVRlifVO oposarjn vse nspsŠRfln la dfiga
. ilitislii^	St
iTSSTï
—	Vaš« blagorodjs, kam naj pa den.o keritof — vpraša strešnik oed zorni ks, ko je sspuatila vinsko klet vsa družba!
—	K« .. . ritol Kakšne kavi tel Raaumemf Cničlam ga a je bolka asi ... kar ja — okugr nol
¿r Jabolka au si isvalili pa-
prej in ogleduje eenlk Aamo lov« ^, iS ko. Trgovaki zastopnik seže z _ A. — aele ijubesnjivol Po-roko t eedček s ajdovo kašo I» ^ ; # . pojdi aa moj dem in otifllj« notri nekaj mehkega, le	Merjl Vleajevni. da ae na
met nega .. - Pogleda notri In nje b„ ^^ . , # Qrem aema sa en* geva liee prešine nelao«t	«ro k Pljuainu epat... JUsumešf
- M neki . . . mnakil Malčki «pat . . . objet j« Morfeja Spre-nmjll - lep«te cm. V kaši l«le eh«n si deič, Iven Andrejič. la privsdlgejejo geMk« sc 1n dvtgaivli oči preti neb«, je
ftedsernik žaleataa x maja I s glavo
odgovorni le sglaSevaiei •en« odgovornosti ae pre
nltAatl llsL kftUri le
vsak daa dražji v tiskarni ti ?ss
------« au-.! tmyll.. --.gji»! /U
POTIOO. »v»wj ■■■II« pVTWW.
ss pn aabrišeu todaj tss to pn-
OprseNelJ
•I Kasen, meete v Rusiji. Op.< in zakrila s rokami gavarel:
1 — Tsko jo vsa nsAs življenje!
WKSBLRR ZAČAiMO PtlKt	* f^T^^I^Vl
MIL PRRMKAVARJ1.	J
Ln im AaU«as An^nm^ fla mtkM
(Nadaljevanje a prve strani.) ^ 11	^
' Wkeelerjevl aegovornikl bodo IskuŠeli dokazati pred Horehovim odaekom, da je šel lH»ekwo3lov "preiskoval**" t^osn pred nekotb kini• tedni v Montsno,. lovil VVhec-lerjev* politične neeprotaike Ur jim rvk«l, kjer ima biti vsahčas saališan. On bo najbrž H*bušsl ugotoviti vse "doknae" proti Wkeelerju. Henetor Boreh pa na kaše volje, da bl se nsmeraval Is-puščstl v podrobnosti rssnegs besedičenje. nege je pripravljen pro-lakati le to, kar je bistvenega. Ce to ne dokate Wh-e|erjeve krivde, potem bo senator obesil sarelo, ki j« baje se obtožnico, pravosodnemu departm. nlu iie vrst. .
Henetor Hmlth W llrookhsrt je bil obveščen, ds so prsiakovslel v drftevi lows. kjer iKiizkušeJo h tekniti kakšno stvar prsti njemu. Ta leden pa l*o nada^eval s svojo preiskavo »cozirsje ae na pr«v. ker emenjea« govoric (HMolilal pspirjI proti llslo H llengkertv-jn in pa llo«eardu Msnnmgteoii. ki ee niste marala odzvati pova'ii Iu amel neg« odseka, e« ž* prijavljen*. d« pojdejo pred SSBSi
Krederiek fl OilM, ki je predsednik fKmlsask« zbornice in ger ime je bilo omenjeno v Iga-
i
Vtažaa tlam v
Prtih deset wt upor* j« prdtt-▼t!, ne d« bi bil kaj ukrenil, M« lil aa jo senso rargledati, udomačiti ia ae navaditi hišnih običajev.
Ker pa je moral oetati ie dvajset let r uporu, si je dejal nekega iepegs jut rs, da je pač «raaaotnb tsko neznensko lenariti in da si na vsak način mora preskrbeti posel, ki bi ae bil prostega Človeka (kajti bil je kaznjene*), smpfck veaj Človeka vreden.
Eno leto je premišljeval, pre tuhtaval vsakovrstne miali, ki so mu rojile po glavi, ln iakal končni eilj svojega življenja.
IU naj rodi pajkaf To je sta-rodavna, preveč snana domislica» ▲Li naj posname Pelliaaonaf Ej, to bi bil samo plagiatl Ali naj na prstih. Üeje neenakosti sldaf To bi bila smešna, nepotrebna sebe-va, bre* pomembnega resulUta.
"Moral bi najti nekaj," ai je, dejal, "kar bi aočasno bilo sani ni IVO in Iforietno in bi ae ne maščevalo povrbn. Moral bi si izmisliti delo, ki prsgsnia čas, po-vtročnje nekako sedovdjetvo in ima poleg tega le protestno vred' nost."
. Drugo leto je porabil m tekanje in končno je uspeh vsaj deloma poplačal njegovo vstrajnoet.
Kaznjenec jo bil zaprt v temno, ječo, kamor je solnce posvetilo • komaj sa pot ure dnevno in le to saau> kot tenka svetlobna nit, p» dobna solčnemu lasu. Letišče, na katero je nesrečne! polagal k po-čitku »yoje razbolels ude, pa je sestojslo iz kopioe Višine sleme
"Dobro" je vskliknil energično, "sdsj pa hočem polteno raz-jeziti ječarja in oeramotiti sodni jp! Posušil bom to4e slamofM , Poštel je predvaem vae bilke tvojega ležišča. Bilo jih je tiso* tristo in sedem. Pomanjkljiva ste 0»!
Potem je poakuail, v kolikem času m v pičlo odmerjenem sol-Čnem siju posuši ona alamnata
bUka. , , * , '.
Trajalo je tričetrt ure. Za vaek tisoč tristp sedem bilk aneae to dvaeto in oermdoart ur ip polna jat minut, to je, p¿ are as dan, devetnajst too in ena in šeet-deeet dni. ¡ ~ . ,77-^pai Ös Je upošteval, da ko oohsoe povprečno sijalo kna^j t ji da*. jé doepfl doaoklj rezultata «estr.sjstih let, «teeefcft, enega tedna jjs leeMk dnit
' Intel bo torej posla prav do
s tam početjem
poslednjih
» Pričel je takoj * delom. :
Vsikdsr, kadar je sijalo solne«, je neeel kaznjenec eno bilko na drobni aolnčni žarek in je isrebil -tako vgf solne«. V ostelem Čaou pa ja ogreval v suknji*«, ker je bil preje poaniML
Deeet let je poteklo. Kenije nee je apel samo še na eni tretjini vlažnega slamnatega snopa in imel vsa prsa nabasana s dvema tretjinama, ki jih je bil polagoma nasuliL • Petnajst let je poteklo i Kak-
prosveta
rekilahko dosegli. vrzite prvi ka ] u*Amrm* r«nni»nlnlatu«a	**-*
rffi?^' su» iz naselbin
TOREK, 22. APRILA
šno veeelje! OsUlo je samo fte «to in trideást bilk vlalnč slame. Ae Štiristo osem dni in karujenee se bo uprl, ponosen na avoje delo, zmagovalec družbe, in * glasom mailsvanea in setsnskiaa nasmehom upornike in vzkliknil:
"Ah, ah! Obaodili ste me bUi na vležno sismo in trančol Toda dobro 1. Jokajte od jeze! Jas spim na suhi slami 1"	' ''
Ah! Grosovita usoda jo prežela na fcrtev . ..
Ponoči, ko je kszajenec sanjal nekoč o bodoči arečl, se je r prešerni opojnosti toli razburil in razgibal, da je prevrnil vrč kraj sebe in ai s vodo smočil veo suk nJW. *	r	Wr
Vsa slama jo hila molares Kaj naj storit Ali naj «nova prične a tem Biqrphovigi delom in spat porabi petnajst let, da bo v drobnem ootynem curku poauÜl m¿kro slamnato biljef
Vso korajlo je izgubil. O vi srečneži svete, ki se odpoveste sa-bsvi, ki bi jo a pet dvajset ko-
TmU,hajHtes«dičilif «ej m«.
kaznjenec počekati samo k poldrago leta.. r l/t w - 1 f vam ranjeni ponos, podrto «panje niata prav nič mar! Kaj? Ta asol ae je petnajet dolgih let trudO, da bi fcpsl ns sohgm snopu, in naj M-daJ kar meni nič tobi nič dopnoti, da bo zapnstUt vozo z vlažnimi alsmsathnl HHt—f v la šestikjseh! Nikdar in nikoli 1 Kaj bi k temu dejala njegova Čoott *
Osem dni in ooem noči se je brezupno boril o obupom ia se okušel dvigniti is motno more, ki je tiščala nanj-' • ' •
^ Končno ee je udal in isprevidel. da je premagan. Izgubil je bil bitko ...
Nekoga večera je padel na kolena izmnčen, obupan:
'Moj bog." je dajal jokajoč, "^lepo te proeim, od pasti mi današnjo zmedenost. Dolgih tcide set let. sem trpel, udje eo se vsi u sločili, koža mi je seanrie* oči ao mi obnemogle, kri asi jo obledela, lasje in sobje ao mi izpadli Lakoti, mrazu in eamoti eem kljuboval. Toda imel acm željo, ki mi je vlivala moč, imel eem , živi j enaki dlj. Sedaj pa edine letje ne morem več' izpolniti In cilj je sa vselej izgubljen- Onečaščen sem... Odpusti mi, da aH umaknem a po atojanke, da. zapustim bitko, da ee rdim ko flgovee. Ne morem vžč."
napadla pra
Potgm pa ga je i^Mtjeaa
"Ne," jo savpil, "tisočkrat ne i Nikčo mi no bo »ogel očitati, da ae«! brezplodno iagnbtt življenje! Mšf *»ger nioem 1 Niti nOmitc več ne bepi spal na vlalni alami ječe!
Ne, družbe na bo imela prevl"
* •
. In kasnjenoe jc «mrl tisto noč, premagan kot Bruttu, velik kot
C^f' .: /t ' , -t. j
Pobral^ so/ga strahovite želod Pojedel je bil vso
Znane je,wds jo človek rezultat razvoja skozi miljone let na tem planetu, kakor mogoče tudi na •trnkih. !Wr pa najčefce ne Uto». aso, jc to*da raavoj gre šc vedno dalj«*, zelo pogasi sie^r, toda vender vedno «eprej.	'v ' Ni svet« je feije fchviio mar.
stvepškov, hi pa maelijo, da bi s? razvojni proces dal ¿xwpofcli in ds bi človeštvo dosti manj trpelo, Č0 bi nerati pomagali k hitrejše mu razvoju. • p	>■	.
Pred neka^ meecci jo pripc Ju nj, najmlajši ain angleškega kra Ija, šel akozi poizkus, kateivmu se bo v modernojéi doki podvrgel vsak človek v svoji mladosti. Prvič je bil operiran na slepiču, ker ae mu je vnel — Svoječaano je v zgodovini Človeštva bH slepió po-yeben organ človeškemu telesu ln je le ostanek, kl prfes, da se je človek razvil iz ttífje forme življenja. V telesih nekaterih sesal cev ja slepič šc močan, orgsn, a v Človeškem telesu običsjno ssmo malo slabotno' in degenerirano črevo; ki polagoma izgineva ia gg mogoče po prihodnjih tisoč letih že ne bo več v nobenem človeikem telesu. Trfd* na ta počasen razvoj glnevanja slepiča, ki je neve-rcn, da aa vnam«, bodo ljudje tež-u» čakali in v nekaj letih ae lah ko zgodi, da bodo otroke od kraja operirali na sTfepicu, kakor dane* cepijo kose.- * ' .. l- » Princ Jurij je komaj sa operacijo ^ skpičo, ko so ga ranocelniki zopet imeli v rokah Ob tej priliki so ga operirali šc na eoostsvnejšem orgsnu. Šlo sc
čne motnje, avojo alamo.
n.
n* r»
4000.
Po vzorih dr. Vlčmaha,
napiaal dr.
(Hi <
'»» nevesenao.
m
(Dalje.)
"Naaledek temu pa je, da pela čelčcnje tako blaženemu Jakobu Lil., kakor blalenemn Antonu Od Kalaf'"' 'r i> V*
"Tako jo 1H
Prekoračiva most čet« Ljubljanico. Pri vratih ao IskaHvg a pismeno privolitvijo in plavava stari nuni, Bfesobajoči pri semotn^mizi, fgtopni-no štirideset lir. Preotoplva prag velikanekih vret. Zdejel atojiva pred poelopjem kohorto ata- ^ rib devici Tedaj acm prvi ugledal ženske to vojske! Odlikovala jih jc res prav zrela starost ln videl sem obraae, kakršne je mogel gospod Bog ustvsrltl le v togotl svoj}! Sive kite so imelo vrhu glgve spletene v nekskšen turban, kar je dajalo trdim obrazom vtiaek še večje gniobe! Hodile ao boee in gologleve. Edina oprava jim je bila ne-kaklnia rdeča eamoetansks halja, oborožene pa so bile s dolgimi sulloomi in kratkimi meči za
PMOa». ;	( '..v;.'-
Vsa kohorta jc bila tisto popoldne jk> konci. Na kitnem pfoetoru med svojimi vojašniesml so si bile napravile taborišče. ZapalUc so trideset ognjev, nsd katerimi so na drogovih viacli velikanski kotli.
"Kaj ae kuha v kotlih t" vprašam svojega
Slugo.
"Arabska kava!
"Kajt To imata še tudi na semljir sašn-
"Olavns menaŠa je pri kohortl! 8'vcer ps ti svetujem, amlce, da odstopiva. Poskusiva ee tiho-t s peki umakniti, saksj vidi sc mi» ds -j« k oho rta rasi j učena."	, . •
"Cemn neki tw
"to zveva takoj. Samo za tisto gnaičje sto-plTa!"
Rkrijeva ss sa grmičje. Dyajset korakov od naju se pali prvi ogenj. Kakih petnajst glav ženske aoldateske sedi okrog njega. Delge enlioe so naslonile na bližnjo stane, mečev pa nieo od lpžile. Tu ln tam ga latera potegne ia noftniec ln Vihti po irsku. Nekatere nosijo, loncu podobno orodje na gUvi, da jim je zakrit V«| obraz. "Ccmu imajo te lonce f" . "Na vae svetnike, sil |e sedaj ne pomai tega orodje t Blaženega Antona od Kola teaelnšca je! Te e teulnlco «o najhujše Izmed njih. Neprestano jih razjeda notranji srd, ker bi rade govorile, toda ne sm«jo siniti vzpričo slovesne obljubel" " Poslušaj va, o čem govorc i" "Najbolj« bode, ako odrineva!'TI ne vel, kakšna so, kadar becnet"
"čemu bi beenele revno deneet PosInŠajvaT "Voljo tvoje ml j4 ukazP * f.lvahno ea nagovarjajo. "No," togotl e» somr KnhloU — tak» jo MU če jo druge — "oN je obeetsl ta dekrofkoj pre« grelnega f Ake ge jo nedškef IzdaV čemu g« > a®pet preklicali"
"Ali ni le sekon ta poveden v eveHh knjigah t" oglasi ^e druga * klicale ae jo tovarllioc sa eeror Teodoro — "In kaj M bile t« pccsboeg«, ah* bi ee MU tleti, k« tmsjo nsjveč dohodka f 3
"Prav lieti" — ispregovort tretj« — dejale ao jI aoror Fortune t a — "prav tleti, kl Ima kaj ^tj ee leni, da lena no bode «tr.dsla'
VcOa, Ohio. — Par jem ae ob-
ratuje V tej okolici po * do g dot v tednu, nekaj pa'j« popolnomu «oprtih za nedoločen laa./ Za delom eem kaditi • torej nikomur ns svetujem, ker jtn jo itak <|«»u ljudi brez poela. Kjer pa šc obra tuje kaka luknja, se ne dobi deta. Mnogi smo bili	ko je bHa
podpisana pogodba za Iri leta, i* Žal smo se močno pre^sreli, kaj . mogotci imajo sedgj Šc večjo priliko isčrpavsti uboge podzemeljske trpine. Toyse sedaj prav dob; o vidi. Jamo lepo zaprejo, dejavcem pa rečejo,, da nimajo naročil ali pa da sprsvljsjo na površje pre-umazan premog. Oni pač najdejo
tak vzrok, da sami vedno ostanejo lepi Ubogemu premogarjtj^ v takem slučaji, ne kale drugega kot da vtakne prs,t v usta, kljuke na rame, pa hajdi fca Kristusom. Nsj bo dovolj o tem, aaj radi dela ni nihče posebno vesel. ¿Jez že nisem.)
Bližnjim rojakom fje znano, da je naše jfrustVof *' Brat*tvo'if, 4
Torej v imenu vteja dt 4 s« lepo zahvalim v ^Tl in članjeam 8ioveiukçJ podporne jed note drugih ¡J kateri so sc veselit« Uko pripomogli do ha. Lepa hvala élan.,* „. eam našega druitv* ; , aikom, ki so prUpcvali J3 tako pomagali, da je vesj vseh ozirih dobfo Poedravf— peter
Moderna legem

n 4 'i .t1 '"i" " ■ 1 l "«m ■1 1
Najpametnejši dekret jc bil, kar jih jo kdaj Udal nedškof emoneki!"
"Kaj bode takšen nadškof" — «pregovori četrta -w soror Andrea ~"kej nam hoče takšen star človek 1 dn ali mu podpiramo preet*! teto, da nae vodi zs nos, da nam vsbaji' up, katerega nam precej aopot zadušit"
"Kdo jo rdil državo?" vpraša soror Kordula ponosno, "ko ee jo uprl vikerij Lukaf"
"Kdo drug, nego naša kohorta!" odNhu aoror Teodora prav tako ponosno. "In cede j sc aogažako pkačajgl" V • v. \	rtß*>ti
"Koliko p reu bomo, koliko prest rsdsmo! Kaj l«um« lepega na svetu, kaj dobrega f Ničesar!"
.. . Taka kriče .vae. Tiste pa, ki saradi teaalnioc blaženega Antonia od Kala ne smejo govoriti, dvigajo od slepega srda pcati proti nebu, ali pa vihte gola meče po sraku.
"Za Porodnieo božjo 1" saječi profeao«.a vseučilišča Svetega Simplicija, "sko naju sedaj opa-lljo, ubijejo najtf.'1
.. Ko ae nekoliko pololežijo, vpreše soror Teodora: "Kako jc prišlo vso to 1"
"Takoj vam razjaanim vu!w prične aoror Kordula. "Is prgvega vira sOm ujelo resnico. Povedal mi j*'^ prijatelj, nadvikerij Oregorij! Danes sjutraj še «y* govorila o tem-"
•	'Govori! Govori 1" hite vu. Ta poziv pri-vabi mnogo j>oslušslk od aosednih ognjev. Vse u gneto okrog sestre Kordule, ki pripoveduje ta-ko-let
"Da, nadvlkartj Oregorij mi je povedal vu! Da Imamo njega k« nadškofa, potem bi sc dalo livetir
"Vikerij Oregorij bodi nam n9<lškof !'♦ kriče / nekatere. "Kdo naj u nam uatavi, ako hočemo m takol" ,
"PoskiŠejte mer ktiči soror Kordula, "po alulajU me. tovsrišicc ln deviccl Potem sodite!", "Oovorir
"NadCkof Martinu« ponoči ni mogel spsti; morila ga je starost. Kag« obide eponje, prikaže u m« blaženi Ante« od «Kala v nebeški avetlobi. Svetnik um mu je pokasal slato ploščo, kjer je bil doelovno upiean dekret, katerega jo isdal drugi dan nadškof Mart inua!*'	-.v
"Ali čujetef sakriči raadfalena ! tolpa, ''svetnik um t" . ' .
*	"Svetnik sam!" nadaljuje RorduU, "ln uto je bil dekret izraz bolje volje ume, bil jc dejanje, kakerlno prijs llogu urnemu!"
"čemu ga je prtkliehl nadlkof MarUnOaf« u toge t i u soror Fortunata.
"Öem«f" hočejo vedeti vu.
! "To ae j« zgodilo t«fco-le: .V mesto u jo priklatil tujce, Bor ve, kako. O«tog)avi vojak, M je v |»o«ni noči streHl aa mect«em osldjl, pri poveduje, da je ugledal Beleebnb« samega, ko je kakor goreč« +*ia krolšl ««d mestom in u po-.tem spustil venje, kjer j« odložil tiotega tujca. Drugi eapet priponedujejo, dnu ja uten v podobi «člteljn a vseušilills Svetega Simpl*e|jn pri-plašil ▼ aseeto in a uboj pr.v«del thstega tujca. MM kakorkoli, gotov« je. da 4M satan vmes l" -•"Kaj jc i»>.*njal tujce natef" vpraša c«cvr, Andrea a tankim gkeom»	t « i„
"Priplasil N je \-eveto palačo nakit nadškof« ln ga premolil ^ kako hi kilo to sicer rf» go^ tla ne Uči vmoa goagvlor pekle e kepftam «rojim t —' premotil ga >. da mu je odpH nko
(Dalje prihoda JU.)
je ft |zgabo-njegovih mezincev n« nogah.
Prav gotovo so bili Čaai, ko je člpvek uporabljal vse svoje prste na nogsh za pleunje po drovesih. Hat i časi so že davim minuli, vež noat prstov ns nogsh je tudi prenehala in ker niso uporabljani več, polagoma slsbe, spreminjnjj svojo obliko in postajajo čedalje manjši. Mezinci na nogah so pri hoji ali skakanju brez pomena in tako so čisto oelabell ter eo urno šc v breme, ker največ ljndi ima na njih kurja oČeu in bradavice, ki so z mefcincem vred popolnoma nepotrebne. Edino oseba, kl so jI mezinci na nogah morda Šc potrebni, je bosa gledališka plesalka, ki pa bi tudi nedvomno rada videla, da jih nima. V :
Narava prav počasi odstranja organe pri človeku, kl so bili no-koč potrebni, a morajo udaj iz glnjatl, ker so nerabni. Vendar se bo nekoč zgodilo, ko u bodo o tfoci rodili samo j štirimi prsti ns nogi in brez slepičev. Zazdaj so ranocelniki poklicani, da odstranijo te orgsne samo v slučsjih, kjer povzročajo nevarnost in neprijetnosti.
jega obstanks. Priredilo je v ;a namen veseliedTda« 1. aprila. -V io se je društvo začelo, je imelo lude boje ter Vseskozi različne zapreke. Ob dvajsetletnici so šc vremenski bogovi popolnomé znoreli (menda uto, ker je bil prvi april). Par dni prej je močno deževale, da je bila reka Ohio prestopila bregove ter' je bil promet ozdravil na večymestih ustavljen. Prvega aprila ijtitraj jč padlô le lest palcev enega. Ko smo sc ojntraj tistega dne prebudiH, je zlezlo vsakemu članu društva št. 4 srce pod ničlo. Marsikdo u še domislil ni, da bi oddal prvi april komu dru gemn, kakor je stara navsda.
Vukcga je namreč skrbelo, kako bomo smešili luknjo v skoro ved-ço suhi društveni blagajni Pa vzbok vsej dobri volji članstvo ter rojakov drugih naselbin je naša veselica dobro uspels. Tu J i društvena blagajna si je precej opomogla, kajti čistega dobička je bilo $265. Mogoče ftfbHo U več, 4a niso svetniki nad nami tako neumno ponoreli. M ¿1.. ž;„..,■.«, t-
IKI
V Budim j*-; sledečo legendo |
Vr katedrali a« jTffi^fl služba božja u* ea*t , nhoJj Veličanstvu. Cerkev je bil J vernikov. Pred oltarj. m j« J in pobožuo molil UiUi madU domobranski miuister felcl Samuel IIauy, ain zidov«ki| diteljev. Naenkrat y prijJ v cerkev tolpa fašistov ia , Ven i židfj Kakor bi trenil, le cerkČv napol prazna. H« molil dalje. (£z i»ar minut pet pridrvel; faš ati in vpiul a klenimi Židi! Zadnjj TJ
en eumikiMli J.____ ti ' J
etos obhajalo dvajsetletuico svo-|ao zapusHli cerkev IUm
i.n« aVuIikV. I>«ÍMf4ili. i. w I	K___,	"
ve«lno klečal pted oitarjeta ii m in zopet so pridrveli f«ja Vpili ua vae grlo: vnak, kil očeta Žida,' ali za mater & mora ven! Na te besede je stil Kristus svoj križ, se pr Hazayn in mu zaš^petal v Samuel pojdi? fas je. tudi midva!
"Jimmie srcalo duše ameriškimi riata ob čaon velike voju. pri Književni matici g. g.
DA SKUHAŠ DOBRO VO. PlSl PO N) PRODUKTE.
o v zaloft aUd. hmelj, in vae drur« potrebtfine. Po in u prepričajte, da ie doma kuhani vedno 1« najboljši ia nejšt.	,
Groc«rij«m, «Udéiéarjem in ▼ j
ÄaprTvvi^niSiHh* informacij« na:
, FRANK OGLAR.
............
VABILO K/IGRI IN| PLESNI VESELICI
katero priredi
DRUŠTVO "AUGUST BEBEL'
il. 219 S* N« P. J. ( Na Meadow Lande, Pa., t soboto dna 26. aprila, 1024, v Miners Hall di
Znamenja (Apr. 30-1924) pomeni, da poteče na ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam lisia t ustavimo. Ako lista na prejmeta, ja mogoča vstavljen, ker ni bil plačan. Alm ja val list plačan in ga prejmete, Je mogoče uatav-1 Jan, vsled napačnega naslova, pilita nam dopisnico in navadita stari in novi naslov.
Nafti sastopniU so vsi društveni tajniki in drugi atopniki, pri katerih lahko plačata naročnino.
Naročnina sa calo lata Ja $5.00 in sa pol lata pa $2J0-
Člani S. H. P. J. plačajo aa pol lota $1 JO in aa calo lata $3.00.
Za meato Chicago in Cicero aa lato $6J0, pol lata $¿2S, xa ¿láma $6.90.
Za Evropo «tana aa pol lata $4.00, an vn lata pa $10*.
Tednik
$1.70. Clan» doplačajo 80c at
y
SPORED:
"Xal£"¡p«pod tak sluga", šaljiva l«ra is vojsákefs ¿tvlj« v enem dajanju.
OSEBE: .,
Poročnik Mukič.......................V|. .g.jV, P^---
M«tič«k, njegov sluga...........^/¿»U*.....f•
........f«
.gosp« Mary Mart«
Poročnik Aeflč. Netik», kuharice..
........i
' Lipe Butec, rekrut......................
; Pl. Rad«n«kl, graiščak...................
» Emie», njegova h«............* »»»»««<■ •
nrai
,,,,•,.,< , v 'S
..............gosp« M«nr iur
......................................»i W »g-
____foapica Šlelta Pft_
M«dv«der. hišni gospodar.....................J' *
8.) Plea in prosta sabava.	7
Začetek ob 7 uri «večer.
Vstopnina k igri in vaeolicit Moški 7Sc, tanske 2U.
Igrala bo iivratna godba. Preskrbljeno bo zs lsča in ž*jne i vsem najboljšim. Vabimo vse Jugoslovane s blizu In daleč, da naa poaetiio v obilnem številu. Zabsr ¿isti prebitek je namenjen druttJJ .ui^.ni« nH rfthavi. KllČe ODBU1
bo dovolj sa vae. .	_ . ,
blagajni. Torej na avidonje pri zabavi.
S M M M M HI II IM M il 11 IN I >M,u| II»11 ' ♦ ♦
IlItllllllllllllllMIlItlllllllllllllllllHIlllllllNIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIlIllltlltlMlHl
POZOR! I
Slov. Isohraiavalni dom skupno s »odelovanici društva "Roaa Luxemburg", ter lokalncga druitv Svobodomiselno Zvene, na Ubrarj, Pa., ' PRI REDE VESELICO ><JI DNE 26. APRILA, 1924.
PrtČatok veselica točno ob 7 uri avečor.*
hhtnj« «■
*
#
Uljudn. vabim« rojsk« in rojaWnj« domain «« ^ da «a poloošUvflao. vd«l«ft« te «kvpn« fgmf^-
godb« ae plb«U v potnem iUvtlu bi sabav« bo dovolj «
_______Nam
Cisti ptvbttek D. m» na Hackett
lice.
domača
namenjen sa gradnjo aov«r«
SI««*.
uI>BOA
u, Pa.
t* SOc. aa
'Torej vel V sab«vi u veêer. UIJ«dne vebi
....................................................................
MU........
poiljete na naslovt UPRAVNlSTVO
zo57 3* uawnoaie Ave.,
CHICAGO. tU.
c............i....................
VABILO!"
C«j«M rojak, in roj^da). àcmmU ta b1""'' Ik. VÜM ftCIo« Mor. Co¿U h M«*«" P* , VELIKO PLESNO VESELICO, katar. prMi èm, M »ciU. 1S24. t Slo.
Damn,* na Ifaaknm Pa-	^
in wtfktnU skrilo, »j^y^sffiS i vSTÜTm	rJnap P*** «y^1 M
ZZZfm + t***-. rnAHK KO^ !^