SVOBODNA SLOVENIJA

Registro Nacional de la Propiedad

Intelectual No. 451275

Redaccion y Administracion:
Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6)
Buenos Aires, Argentina

“ESLOVENIA LIBRE”

Ano (Leto) XII. (7)

BUENOS AIRES, 30. SEPTEMBRA (SEPTIEMBRE) 1954

No. (Štev.) 38

g«

o g; S

h  5? "o

g

as o o

Victor Martinez 50 - Buenos Aire

FRANQUEO A PA.GAR

TARIFA REDUC1DA
Concesion N? 3824

NAŠI NOVI SOSEDJE

Ena najbolj skelečih ran naše emigra¬
cije so razbite družine. Očetje v tujini,
matere in otroci doma; sinovi in hčere
v novem domu, starši, dostikrat že bo¬
lehni, onstran morja; pol družine v no¬
vem, pol v starem svetu in podobno. To
nenaravno in bridko stanje traja pone¬
kod že nad deset let. Končno se je stvar
premaknila z mrtve točke. Po zaslugi
močnih mednarodnih činiteljev, ki so
posredovali, je bilo že mnogim omogo¬
čeno, da so obnovili družinsko življenje.
Blizu sto družinskih članov je že prišlo
samo v Argentino. V veliko novih do¬
mov se je vrnila stara sreča in veselje.

Mi vsem našim sorojakom, ki so pri¬
šli in ki, upamo, bodo še prišli, želimo,
da bi se v novah razmerah čim lepše
imeli. Vsem, od najmlajših, ki svojih oč¬
kov še niso poznali, pa do najstarejših,

Konferenca devetih v Londonu

Konferenca, ki bi se morala v Londo¬
nu začeti že pred 14 dnevi, se je te dni
sestala. Zastopane so vse države, ki so
bile podpisale pogodbo o EOS (Francija,
Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Nem¬
čija in Italija) in prišla sta še ameriški
tajnik Dulles, in Pearson v imenu Kana
de. To konferenco je zunanji minister
Eden pripravil s posebnim potovanjem
po glavnih evropskih prestolnicah, ame¬
riški državni tajnik Dulles pa je tudi bil
med tem posebej v Bonnu in Londonu.
Vsi so se potrudili, da bi pomagali Ev¬
ropi iz kaosa, ki je nastal, ko je fran¬
coski parlament odklonil ratifikacijo po¬
godbe o EOS.

Najbolj so pohiteli v Londonu, ker
so menili, da bi bilo pi-enevarno pre¬
dolgo puščati Evropo vplivu sovjetskih

OFRECIO EL PRIMER MAGISTRA«© I X
ALVII ERXO A M&S LEGISLADORES

ki so po dolgi ločitvi zopet mogli objeti 1 ; n trig. Po prvih poročilih prevladuje med
svoje sinove in hčere kako so eni v glavnimi delegati optimistično razpolo-

teh letih zrasli in kako se drugi posta¬
rali! — čestitamo, da se jim je po dol¬
gem hrepenenju posrečilo združiti se s
svojimi najdražjimi v sveti toplini dru¬
žinskega ognjišča.

Vživitev naših novih sorojakov v no¬
ve razmere ni lahka, kakor ni bila lah¬
ka nikomur izmed nas.

človek, ki mora zapustiti domovino in
se naseliti na tujem, je podoben rastli¬
ni, ki jo presadimo, četudi jo presadi¬
mo na boljšo zemljo, je nekaj časa vsa
bolehna. Sto drobnih, včasih nevidnili
koreninic se je potrgalo, ko smo jo vze¬
li iz zemlje, kjer je zrasla in časa je
treba, da te koreninice poženejo v novi
zemlji in da rastlina zopet začne rasti.

Nešteto drobnih koreninic veže izse¬
ljenca na dom, drobnih in ljubih spomi¬
nov na vse, kar nam je bilo dragega:
rojstna hiša, ki je morda nikdar več ne
bodo videli, domača vas, sosedje, dobri
in slabi, polja in livade, gozdovi in ska¬
lovje gorskih velikanov, pomladno cvet-

ženje. Tudi predsednik francoske vlade
Mendes France je v svojih uvodnih izja¬
vah dovolj popustljiv, nemški kancler dr.
Adenauer pa je sploh naziranja, da uso¬
da EOS še ni pokopana, ker da se bo
Evropa znašla v taki aliansi, ki bo mi¬
sel o zedinjenju ohranila na tisti poti, ki
jo je ta ideja že napravila po drugi sve¬
tovni vojni.

PONUDBE FRANCIJE

Dopisniku ameriške tedenske revije
“U. S. News & World Report” je pred¬
sednik francoske vlade Mendes France
podal posebno izjavo, v kateri zlasti za¬
vrača trditve, da bi on s svojo vlado bil
pravzaprav jetnik komunistov. Res je,
da so komunistični glasovi vplivali na
izid glasovanja, toda Mendes France me¬
ni, da bo v Franciji nemogoče dobiti po¬
trebno večino za dogovor o evropski ob¬
rambi, dokler bodo pri volitvah komuni¬
sti dobivali več ko 20% glasov. Zato je
po njegovem mnenju glavna naloga vla-

je in belina snega, naše petje, naša be-1 ^ ta>  komunistom odvzame veter iz
seda in naše navade; naša hrana, naša ; jader in pre p r eči, da bi nezadovoljni
voda in naš zrak, vse to in še mnogo j francoski volilci odhajali med komuniste,
drugega je tvorilo sestaven del našega p 0 ] e g notranjega gospodarskega in sol
življenja. Vse to je ostalo onstran mor- 1
ja in nam in vsakomur je hudo toliko¬
krat, kolikorkrat na vse to pomisli.

Nič bolj naravnega ni, kakor če novi
naseljenec začne takoj prvi dan primer¬
jati nove razmere z onimi v domovini.

To primerjanje bo zlasti v prvih dneh
domotožja končalo vedno v prid domo¬
vini. Ni čudno: toliko reči je tam, ki so
lepše kot kjerkoli na svetu, pa če bi tu-

cialnega programa obnove pa mora nje¬
gova vlada v zunanji politiki doseči ti¬
ste osnove, ki bodo dale Franciji zadost¬
no zavest varnosti pred Nemčijo, ki bo
morala postati suverena in bo morala
sodelovati s svojo vojsko pri obrambi
Evrope.

Mendes France meni, da je nemo¬
goče braniti Evropo ob Labi, ako zahod¬
na Nemčija ne bi imela svoje vojske.

di lepše ne bile, naše so. Novi svet je | p rav  tako pa Združene države ne bodo
po navadi že pokrajinsko malo vabljiv, mogle ohranjati svojih postojank v Ev-
Kje so naše gore in vasice pod njimi? ropi, ako bi Francija ne dala svojih o-
Ko zapustiš parnik in vtoneš v vrvežu . porišč v Evropi in Severni Afriki. V ev-
velemesta, se začutiš zapuščenega in tu- ropsko obrambno koalicijo pa Francija

zlasti za Francijo. Zato meni francoska
delegacija, da bi bilo na mestu, da se
Nemčija vključi v NATO, posebni štab
NATO pa bi nadziral celotno evropsko
oboroževanje.

KONFERENCA V WASHINGTONU

Sicer je to stališče Mendes Francea ze¬
lo različno od tistega, ki se je nakazo¬
valo še pred nekaj.tedni, ko se je govo¬
rilo, da bo Francija vložila svoj veto,
ako bi Nemčija bila sprejeta v NATO.
Glavna težava pa bo v Londonu samem,
ker bo angleška vlada morala računati
z razpoloženjem dominijonov, ko bo mo¬
rala prevzemati nove obveze v Evropi.
Zato je bila na to konferenco povabljena
tudi Kanada, ki bi kot edina članica
NATO, ki je iz skupine dominijonov,
mogla biti barometer o tem, kakšno bi
bilo razpoloženje ostalih članic angl. im¬
perija.

Vzporedno s konferenco v Londonu pa
zaseda v Washingtonu tajna konferenca
francoskih in ameriških zastopnikov, ki
obravnava položaj v Indokini. Na to kon¬
ferenco je prišel tudi poveljnik fran¬
coskih čet v Indokini general Ely. Sicer
uradnega poročila o zaključkih te konfe¬
rence ne napovedujejo, vendar označuje¬
jo istočasnost obeh konferenc kot zado¬
sten znak, da se je zaupanje in sodelo¬
vanje med Francijo in ZDA v veliki me¬
ri obnovilo in utrdilo in to zlasti po kon¬
ferenci v Manili. Tam pa je bilo sklenje¬
no, da se nova pogodba o obrambi v juž¬
nem Pacifiku nanaša tudi na Indokino,
dasi Vietnam, Laos in Cambodja niso
smele biti povabljene na sodelovanje pri
sklepanju pogodbe v Manili.

SOCIALISTIČNE PERSPEKTIVE

Bivši predsednik angleške vlade Attlee
se je pred nekaj dnevi vrnil s svojega
potovanja po Rusiji in Kitajski. Vrnili
so se tudi njegovi tovariši, ki so ga
spremljali, pa so se iz Hongkonga poda¬
jali v raznih smereh nazaj v Anglijo.
Tako je bil Bevan na Japonskem, At¬
tlee pa se je iz Avstralije čez New York
vračal v London. Bevan je imel v Tokiu
nekaj žolčnih govorov, v katerih je na¬
padal politiko ZDA, Atlee pa je pri svo¬
jem kratkem potovanju skozi ZDA nale¬
tel na pikre komentarje v ameriškem ča¬
sopisju. Ko so se delegati vsi vrnili v
Anglijo, je bil njih glavni memento ta,
da morajo Združeni narodi čimprej pri¬
stati na to, da zasede kom. Kitajska
svoje mesto v zboru OZN in da je nuj¬
no, da se Formoza čimprej priključi o-
stali kom. Kitajski. Attlee je celo pono¬
vil trditev, da vladajo v Pekingu komu

El general PERON, con motivo de la
finalizacion del periodo de sesiones del
Congreso Nacional, agasajo con un al-
muerzo a los integrantes de ambas Ca-
maras legislativas. La comida fue ser-
vida en la residencia presidencial de
Olivos.

Antes de retirarse el general PERON
pronuncio un conceptuoso discurso en
que, entre los demas, destaco lo si-
guiente:

“Es indudable que entre las grandes
conquistas de nuestro movimiento esta
la de que nuestro trabajo realiza en ab-
soiuta coordinacion, porque la coopera-
cion existente entre el Poder Legislati-
vo y el Poder Ejecutivo de la Nacion,
permite que nuestras construcciones si-
gan avanzando con pašo firme v se-
guro.

Es asi como nosotros vamos elabo-

rando a lo largo de toda la Republica
nuestras fuerzas, que han de perpetuar-
nos en el tiempo y en el espacio.

Las fuerzas peronistas —hoy podemos
decirlo con todo orgullo— constituyen
por su homogeneidad, por su absoluta
comprension, por su disciplina partida-
ria y su profundo adoctrinamiento, una
garantia real para el bien de la Na¬
cion.”

Hablando sobre las reservas de la Re¬
publica destaco, que las grandes reser¬
vas de la Republica estan naciendo pre-
cisamente en las provincias “porque alli
es dcnde se esta forjando el verdadero
futuro de la Nacion y porque alli la
gente conserva un profundo sentido de
la primitiva virtud de los argentinos:
trabajar y trabajar todos los dias, pen-
sando en la grandeza de la Patria mas
que en la propia satisfaccion o en la
propia grandeza.”

PREDSEDNIK GENERAL PERON POVABIL
ČLANE NARODNEGA KONGRESA NA KOSILO'

Ob zaključku sedanjega rednega zase¬
danja Narodnega kongresa je predsed¬
nik general PERON povabil narodne po¬
slance in senatorje Peronistične stranke
na kosilo v predsedniško residenco v
Olivosu.

Predno se je predsednik general PE¬
RON poslovil od svojih gostov, je imel
nanje daljši govor, v katerem je med
drugim naglašal:

“Brez dvoma je dejstvo, da je med ve¬
likimi pridobitvami našega gibanja ta,
da naše prizadevanje ustvarja v abso¬
lutni koordinaciji, ker obstojoče sodelo¬
vanje med izvršno in zakonodajno ob¬
lastjo dopušča, da naše delo napreduje
s trdnim in sigurnim korakom.

Vse svoje sile posvečamo za napredek
vseh področij republike. Te sile nas bo-

Ferenistične sile —danes lahko to po¬
vemo z vsem ponosom—, tvorijo s svo¬
jo homogenostjo, s svojo absolutno str¬
njenostjo in s svojo strankarsko disci¬
plino realno zagotovilo za dobrobit re¬
publike.”

Govoreč o rezervah republike, je gen.
PERON naglašal, “da se velike re¬
zerve države porajajo prav v provincah.
To je prav tam, kjer nastaja resnična
bodočnost države. To pa zaradi tega,
ker tamošnje ljudstvo ohranja čut pri¬
mitivne argentinske čednosti: delati in
delati vse dni in misliti bolj na veličino
domovine kot na svoje lastno zadovolj¬
stvo in lastni napredek.”

S to ugotovitvijo je general PERON
zaključil svoja temeljita izvajanja. Po¬
slanci in senatorji so mu ob slovesu pri¬

du tudi ovekovečile v času in prostoru, redili navdušene in dolgotrajne ovacije.

IZ TEDNA V TEDEN

jega. Srečuješ nepregledno reko ljudstva
vseh polti in vseh slojev, domačega ob¬
raza pa ne srečaš med njimi. Kje je na¬
ša mala bela Ljubljana? Slišiš govori¬
co, ki je ne razumeš. Zdi se ti, da si
gluhonem. Ljudje imajo drugačne nava¬
de in drugačen način življenja jn mišlje¬
nja kakor smo ga navajeni mi. še v
cerkvi, ki jo preraščajo sosednje pala¬
če preko zvonikov, se ne počutiš kakor
doma. Vse te primerjave se zlijejo v ob¬
čutje, ki mu pravimo domotožje. Spo¬
štujmo mi, ki smo preko taborišč lažje
prenesli spremembo, to razumljivo in
plemenito bolečino, ki jo nosijo v svojih
srcih naši novi sorojaki.

Dohod novih sorojakov je za našo e-
migracijo vedno velik dogodek, čutimo,
kakor, da je z njimi prišel košček domo¬
vine; vsakdo izmed nas začuti nekaj do¬
mače topline. In kar predrzno radoved¬
ni smo: kakšni so novi došleci, kaj mi¬
slijo in kaj govore, kako jim je tu všeč,
čemu se ne morejo privaditi takoj prvi
dan, kaj jim ne ugaja in če niso vreza¬
ni iz prav istega polena, kakor mi, se
nam že kar za malo zdi in smo priprav¬
ljeni na hitro in krivično sodbo. Pozab¬
ljamo radi, da so oni doma šli preko do¬
be skoro desetih let, ki je mi nismo do¬
živeli in da je ta doba zlasti pri mlaj¬
ših pustila sledove v mnogočem. Pa tu¬
di novodošleci nas opazujejo. Kako smo
se postarali! Kako smo se nekateri
spremenili! Tam doma imajo o nas ta¬
ko dobre sodbe. Blagrujejo nas, da smo

USA: V New Yorku zopet zaseda
glavna skupščina ZN. Sovjete zastopa
letos Višinski, USA pa Cabot Lodge.
Posamezni odbori so odobrili vrsto točk,
o katerih bo letos skupščina razpravlja¬
la, med njimi zopet vprašanje razoroži¬
tve in prepovedi uporabe atomskega
orožja, vpra.anje mednarodne organiza¬
cije za mirnodobsko uporabo atomske
energije, problem priključitve Cipra Gr¬
čiji, 4*j)rašanje sprejemanja novih čla-

ANGLIJA: V Londonu je oblast prvič
posegla v vrste raketnih strokovnjakov,
ko so prestavili na nevažno mesto dr.
Standisha Mastermana, ker je FSS u-
gotovila, da je bil pred leti član britan¬
ske KP. — Zopet je eden izmed članov
posadke pojske ladje “Batory” zaprosil
za pravico azila v Angliji Števen Kwar-
cinsky, 27 letni pomožni strežaj, je ostal
v Angliji, ko je ladja dvignila sidro in
odplula nazaj na Poljsko. Nad dvanajst

ne bo mogla vstopiti, dokler se Anglija
trdneje ne poveže na tak blok, to je, do¬
kler ne prevzame ob Franciji posebnih
obvez za nadzorstvo nad Nemčijo in nje¬
no oborožitvijo. Seveda je nemogoče, da
bi mogla Nemčija pristati na kontrolo,
ako .ne bi veljala tudi za druge države,

se rešili najhujšega. Ali ne čutimo vča¬
sih dvoje vprašujočih očes, ki hočeta
prodreti v našo notranjost, češ, smo li
še to, kar smo bili, ali pa smo le še po¬
lomljena razvalina tega, kar smo bili.
Kdo bo lažje prestal primerjavo?

Toda ta podobna opazovanja so le na¬
ravna posledica vživljanja v nove raz¬
mere. Življenje izravna razlike in zaceli
rane domotožja, da ne skele tako, kot
prve dni. Mi vsi imamo nalogo, da k te¬
mu pripomoremo. Dobra beseda, dober
nasvet, dejanska pomoč, če je treba, je
to, kar je nam ob našem prihodu manj¬
kalo. Sedaj smo Slovenci že toliko doma
v  novih krajih, da lahko novim v mno¬
gočem pomagamo. Olajšajmo jim bolečo
presaditev iz domače v tujo zemljo. Va¬
rujmo se, da naši bratje ne bodo razo¬
čarani tam, kjer bi jih razočaranje naj¬
bolj zabolelo: če bi ne našli ljubezni in
razumevanja med lastnimi rojaki. Naša
skupna dolžnost mora biti, da pomaga¬
mo vsaj z dobro besedo in ljubeznijo,
utrjevati novozrasle domove, ki so zaži¬
veli novo življenje po tolikih preizkuš¬
njah in trpljenju.

nov itd. Govoril je že ameriški Dulles, ] članov posadke te ladje je doslej že za-

ki je pozval narode na šožitje v miru in ] prosilo za azil v Angliji. V USA ta

nisti, ki so zelo neodvisni od Moskve, da j svobodi in resno opozoril na možnost ^ ladja ne sme več priti, odkar je na njej

so to komunisti, ki so idealisti in so pri- I razkroja organizacije ZN, če se svobod- j zbežal amer! ki komunist št. 1. Gerhard

Fort Sheridan v USA je spoznalo za :  stranke Bevanom na kongresu te stran-
krivega kolaboracionizma s komunisti v ke v Scarborough. Prvi je v odobritvi
ujetništvu na Koreji polkovnika Harry-a kongresa za ponovno oborožitev Nem-
Fleminga in ga obsodilo na odvzem čije, drugi pa izvolitev Hugh-a Geits-
vseh vojaških činov in odpust iz vojske, kell-a za blagajnika stranke. Za ta po-
Fleming je prvi ameriški častnik, ki ložaj se je potegoval tudi Bevan, pa je

je bil obsojen zaradi sodelovanja s ko¬
munisti.

KANADA: Attlee je v Montrealu v
Kanadi na svojem povratku iz rdeče Ki¬
tajske izjavil, da zahodne države pada¬
jo “v totalitarno napako”, ko nočejo pri¬
znati rdeči Kitajski sedeža v ZN. Ob pri¬
hodu v London pa je med drugim dejal,
“da je njegovo osebno mnenje, da bi se
zavezniki morali čim prej znebiti Čang-
kaj.ka, če hočejo, da pride flo miru na
Daljnem Vzhodu. “Na te Attleejeve izja¬
ve je močno reagiralo britansko časo¬
pisje, zlasti konservativno ter poudarja,
da tako govorjenje ne utrjuje zrahlja¬
nih prijateljskih vezi med Britanijo in
USA, pač pa jih le še bolj trga. Izjave
da so namreč v popolnem nasprotju s
sedanjo linijo angleške in ameriške po¬
litike napram čangkajšku in rdeči Ki¬
tajski. — V Vancouvru so ugotovili pri¬
sotnost atomskega prahu, ki ga pripi¬
sujejo eksploziji atomskega orožja, ka¬
tero je pred nedavnim izvedla ZSSR
nekje v Sibiriji. Radioaktivnost tega
prahu pa ni nevarna za prebivalstvo.

nesli v kit. državno upravo red in zako- ! ni svet ne bo zavedal resnosti komuni- ; Eisler. — Attlee je dosegel dva uspeha
nitost... čimprej se ameriško brodovje | stične nevarnosti — Vojaško sodnče v j nad vodjom levega krila laboristične
iz voda okoli Formoze umakne, temprej
bo tam zavladal mir in splošno pomirje-
nje na svetu se bo le še okrepilo.

Kmalu nato so delegati odšli na kon¬
gres delavske stranke, ki se letos vrši
v Scarboroughu. Glavni problem kongre¬
sa pa se nakazuje v tem, kakšno stali¬
šče bo kongres zavzel do vprašanja obo¬
rožitve zahodne Nemčije. Ko je bil
Attlee še predsednik vlade, je bil vnet
zagovornik nemške oborožitve in z ve¬
čino starejših voditeljev stranke je da¬
nes še vedno istega mnenja. Toda levo
krilo z Bevanom na čelu pripravlja hu¬
do ofenzivo proti temu stališču stranke.

Glasovanja v posameznih strankinih fe¬
deracijah so dokazale, da ima v tem
vprašanju Bevan zelo veliko število de¬
legatov za seboj. Glavni argument te
skupine pa je ta, da bi z oborožitvijo
Nemčije zahodni blok preveč izzival Ru¬
sijo. Toda v nevarnosti ni samo Rusija;
brž ko so bili Nemci oboroženi, so vedno
postali nevarnost za vso Evropo in za
ves svet. Namesto, da se pripravlja
oborožitev Nemčije, se naj stranka izre¬
če za nujnost omejitve oboroževanja in
za prepoved uporabe atomskih orožij.

Med Rusijo in ZDA bi tako tudi v Angli¬
ji v okviru socialistične stranke počasi
nastajal blok, ki bi bil pripravljen iti na
pot nevtralnosti med obema blokoma, ki
(Nadaljevanje na 2. strani)

ostal v veliki manjšini.

ITALIJA: Princ Aleksander, sin kne¬
za Pavla, se je v Genovi v Italiji zaročil
s princeso Marijo Pijo, hčerko biv. ita¬
lijanskega kralja Umberta. V Genovo
je priletel iz Londona, kjer se je pred
odhodom oglasil še pri kraljici Eliza¬
beti. Pred dobrim tednom je zapustil
mesto pilota, ki ga je imel zadnja tri
leta pri British European Airways in na¬
stopil službo pri znanem ladijskem mi-
Ijarderju Aristotelu Onassisu.

GRČIJA: Preko Prage se je v Grčijo
vrnila prva skupina gr. kih ugrabljencev,
ki so jih med grško državljansko vojno
grški komunisti v sodelovanju s Tito¬
vimi nasilno odpeljali v države za že¬
lezno zaveso.

ZSSR: Seznamu iznajdb in izumov
so sovjeti pred dnevi dodali še eno tako
odkritje, ko je agencija Tass objavila,
da so v pokrajinah ob Črnem morju
vzgojili drevo, ki istočasno daje 17 raz¬
ličnih vrst sadja, od pomaranč, limon in
mandarin do jabolk, hrušk in češenj, vse
to na enem in istem drevesu. Ali jim je
verjeti ?

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 30. IX. 1954

PREDSEDNIK SEVERNOAMERIŠKE POSLANSKE ZBORNICE
0 SVETOVNI KOMUNISTIČNI ZAROTI

Predsednik poslanske zbornice sever¬
noameriškega Narodnega kongresa Jo¬
seph W. Martin je dne 10. junija t. 1. go¬
voril v New Yorku na letnem občnem
zboru “Levov”, ameriške organizacije,
ki šteje nad milijon moških članov. Pred¬
met njegovega govora je bil “Narava
komunistične nevarnosti”. Govor je va¬
žen ne samo zaradi števila poslušalstva
ampak predvsem zaradi pomembne vlo¬
ge, ki jo igra govornik v oblikovanju
ameriške uradne politike. Joseph W.
Martin je izvajal:

“Veliki mož današnjih dni, predsednik
Združenih držav, Dwight D. Eisenhower,
je rekel, da živimo v dobi nevarnosti.
Strinjam se z njim. Govoril vam bom o
naravi te nevarnosti.

Hrbtenica svobodne družbe je morala.
Na njej sta zgrajena naš obstoj in način
življenja.

Naša morala daje resnici prednost
pred lažjo, zaupanju pred nezaupanjem,
veri pred nevero. Iz teh koi'enin rasteta
dobrohotnost in medsebojno spoštovanje.

Temeljna načela so resnica, zaupanje
in vera. če teh ni, civilizacija propada
in svoboda izginja.

Današnji svet je,, priča nebrzdanega
delovanja sil, ki hočejo zamenjati res¬
nico z lažjo, zaupanje z nezaupanjem in
vero z nevero. Te sile ie lahko spoznati.
Imenujejo se svetovna komunistična za¬
rota.

živimo v dobi nevarnosti. Ali se zave¬
damo vzroka te nevarnosti? Ali se za¬
vedamo njenih ciljev in »načinov dela?

Morda je največja prepreka, da ne do¬
jamemo prave narave komunistične za¬
rote, ker ne razumemo, da je komunizem
sovražnik morale.

Kdo izmed nas je bral Marksa, Lenina,
Stalina? Koliko se nas zaveda pomena
njihovega ciničnega zaničevanja zakona,
njihovega zasramovanja vere “kot opija
za ljudstvo” in njihovega brezpogojnega
oboževanja načela, da “namen posveču¬
je sredstvo”?

V komunističnem regulativu ni mesta
za resnico, zaupanje, vero, ker je vsa nji¬
hova znanost zgrajena na neresnici, ne¬
zaupanju in neveri. Tam ni mesta za do¬
brohotnost in medsebojno spoštovanje.
Komunistov ne vežejo niti obljube, niti
pogodbe, niti topli stisk roke. Vse te
stvari so jim samo “sredstva za njihove
cilje”.

Resnica je, da komunizem ne pozna
morale, da je nemoralen, da je proti vsa¬
ki morali. Kdor tega ne ve, ne pozna
prave narave komunizma.”

V nadaljevanju svojega govora je
predsednik ameriške poslanske zbornice
z zgodovinskimi podatki dokazal, da so
komunisti povsod prišli na oblast s silo
in proti volji ljudstva, še nikjer in niko¬
li niso na svobodnih, demokratskih vo¬
litvah dobili nadpolovične večine. V Ru¬
siji je bilo od 70-3 poslancev samo 168
komunistov. Kjerkoli so na oblasti, se
poslužujejo čistk, koncentracijskih tabo¬
rišč, izdaje in lakote, da se držijo na ob¬
lasti.

“V vsej zgodovini komunizma, od za¬
četka do današnjih dni, ne boste našli ni¬

ti pike demokracije, niti drobtine spo¬
štovanja zakona, niti sledi morale, niti
sence spoštovanja človeške svobode.

Vprašam vas, kako je po vsem tem
mogoče “sožitje” (coexistence) med to
brezpravno zaroto in civilizacijo, osno¬
vano na resnici, zaupanju, veri, svobodi
in dostojanstvu človeka?

Kje je tu osnova za pogodbe ali pri¬
jateljstvo, ako te prenehajo veljati v
trenutku, ko so bile sklenjene?

Kje so tu temelji medsebojnega spo¬
štovanja ?

Kako morete pod takimi pogoji raču¬
nati z dobro voljo .pri sklepanju po¬
godb?

Kje so tu taki temelji za medsebojno
spoštovanje ? ”

Nato je govornik navedel kot primer
medsebojnega sožitja narodov USA in
Kanado ter nadaljeval:

“Voditi moramo praktično politiko, ki
računa z dejstvi svetovne situacije; vo¬
diti moramo politiko, ki ne bo dovolila
nobeni napadalni državi, vključno Kitaj¬
ski, da si pribori z orožjem vstop v Zdru¬
žene narode; voditi moramo politiko, ki
se bo ognila pasti kakega azijskega Lo-
carna.

Mislim, da je predsednik to dovolj ja¬
sno povedal, ko je pred tednom dni re¬
kel:

‘Nikoli ne bom pogodbena stranka v
dogovoru, ki bi kogarkoli napravil za
sužnja.’

Že več let trdim, da spoštujeta Sov¬
jetska zveza in komunistična svetovna
zarota samo eno stvar v našem načinu
življenja — našo odločnost in žilavost.
Sem spada seveda mogočen obrambni
program Združenih držav in vseh svo¬
bodnih dežel.

Le po je govoriti “poizkusimo še en¬

krat”, “mirno sožitje”, “pa sedimo še
enkrat za zeleno mizo”. Toda mi smo
šli v preteklosti že tako na preveč kon¬
ferenc z aktovko papirja, steklenico čr¬
nila in pobožnim upanjem, pa se še do
danes nismo ničesar naučili. Poljaki, Ru-
muni, Bolgari in drugi vzhodno evropski
narodi, ki so videli, hako se je za njimi
zagrnila železna zavesa i  zaradi neumne¬
ga podpisa, so neme priče neumnosti ta¬
ke politike.

Kje je izbira? Kako naj pridemo do
miru, ki ga vsi želimo? Kako naj se
znebimo komunistične nevarnosti?

Pot do rešitve leži v spoznanju sil, ki
nas ogrožajo.

Kakor medicinska znanost ne bo ni¬
koli našla zdravila proti raku, dokler ne
bo odkrila in spoznala, kako pride rak
v telo in se v njem razvije, prav tako
tudi mi ne bomo nikoli našli rešitve od
komunistične nevarnosti, dokler ne bo¬
mo do kraja spoznali njegove nemoral¬
ne narave in zavržne taktike.

Naša nadloga je, da imamo premalo
strokovnjakov in preveč takih, ki misli¬
jo, da so strokovnjaki.

Verujte mi, da imamo orožje, s kate¬
rim lahko zmagamo. To orožje je:

1. resnica — naše najmočnejše o-
rožje;

2. volja zmagati;

3. naša moralna sredstva — jam¬
stvo našega uspeha.

Bitke ne bo dobila moč orožja ali Ma-
ginot-ova linija atomskih in vodikovih
bomb... Nikar ne mislimo, da je volja
znebiti se jarma za železno zaveso že
umrla. Nemiri v Berlinu, Leipzigu, Pil-
snu dokazujejo nasprotno.

Uporabiti moramo vso svojo pamet in
ustvariti orožje za psihološko vojno, pro¬
pagando, agitacijo in infiltracijo ter ta¬
ko odbiti taktiko, ki jo s tako spret¬
nostjo in uspehom uporabljajo komuni¬
sti.”

(Pregled)

Titovi koEiiMsiisti napadajo ljubljansko opero

Pred časom smo poročali, da je ljub¬
ljanska opera gostovala z velikim uspe¬
hom v Trstu. Bivanje v Trstu, ki je bo¬
gato založen z vsemi stvarmi, katerih v
deželi “socialističnega gospodarstva” ni
na razpolago, so člani ljubljanske opere
izkoristili ter si kupili tudi kak prak¬
tičen spomin”. Gotovo so bili vsi prepri¬
čani, da jim cariniki ne bodo delali pre¬
velikih težav. Pa so se pošteno vrezali.
Kot poroča tržaška “Demokracija” so
cariniki vsa vozila, s katerimi so se vra¬
čali člani ljubljanske opere že v Sežani
temeljito preizkali ter so povratnikom
pobrali kolesa, radijske aparate in dru¬
ge predmete. Osrečili so jih tudi z več
milijonskimi globami. Celo v Ljubljani
so komunisti uprizorili pravcati lov na
“vtihotapljene stvari”.

Zaradi . takega nastopanja carin¬
skih organov s slovenskimi opernimi
umetniki, ki so sloves ljubljanske opere
močno utrdili v Trstu, je med njimi po¬
vzročilo splošno zgražanje in obsojanje.

Kmalu nato se je pa ljubljanska ope¬
ra še huje zamerila komunistom. Zgo¬
dilo se je namreč, da je opera odklonila
sodelovanje pri proslavi “vstaje šloven-

(Nadaljevanje s 1. strani)

sta sedaj tako sprta, da je med njima
sporazum skoraj da izključen.

V pariškem “Expresu” je Deutsher
napisal poseben članek, v katerem doka¬
zuje, da se sovjetska diplomacija sedaj
ne odločuje tako, kakor bi bilo pričako¬
vati, ko je Molotov dosegel tolikšen
uspeh s tem, da je francoski parlament
odklonil ratifikacijo pogodbe o EOS. So¬
vjetska diplomacija ne prehaja v ofen¬
zivo, ampak skuša zvariti poseben blok
nevtralnih držav med ZDA in Rusijo. V
Južni Aziji je Nehru že zgradil tak blok
nevtralnih držav, ki zajema Indijo, Cej¬
lon, Birmanijo in Indonezijo — blok, ki
šteje skoraj 600 milijonov prebivalcev.
Med arhbskimi državami so sovjeti ze¬
lo delavni, da bi ta azijski blok zvezali z
blokom, ki ga vare v Evropi in ki bi ga
morali voditi politiki iz socialističnih
strank. V Nemčiji je opažati, da skušajo
sovjeti Adenauerjev neuspeh z EOS iz¬
rabiti tako, da bi čimbolj podprli socia¬
liste in v ta namen bi bili sovjeti pri¬
pravljeni žrtvovati celo komuniste v
vzhodni Nemčiji, ako bi bili ta ovira, da
bi socialisti mogli s sovjeti skleniti tak
sporazum, da bi v novi zedinjeni Nemčiji
socialisti postali nosilci politike nevtral¬
nosti, ki jo zahodna nemška socialistična
stranka zagovarja že ves čas. Ko je bil
pred nekaj tedni kongres nemških pro¬
testantskih cerkva v Leipzigu, so sovje¬
ti omogočili posebne sestanke med par¬
lamentarci z vzhoda in zahoda in sta

skega ljudstva v Črnomlju’'. Zaradi te¬
ga je ljubljanski večerni list “Ljubljan¬
ski dnevnik” dne 21. julija sprožil na
njo silovit napad. Med drugim ji je oči¬
tal, da bi verjetno ljubljanski opemiki
prišli v Črnomelj, če bi vedeli, da bodo
tudi tam lahko dobili kake stvari za
“vsakdanje življenje”. Dobesedno je za¬
pisal: “Verjetno bi šli, saj tam ni cari¬
ne, s katero nekateri ljubljanski oper-
niki niso nič kaj na dobri nogi, saj so
jim oni dan odredili za precej milijonov
dinarjev obveznosti do skupnosti, ki jih
še niso poravnali. Cariniki trde, da so
dosegli rekord in da jim tudi športniki
niso konkurenti.”

Na ta napad “Ljubljanskega dnevni¬
ka” je v začetku avgusta odgovoril v
štirinajstdnevniku “Naši razgledi” u-
pravnik Slovenskega narodnega gledali¬
šča Juš Kozak, ki je povedal, da je
predlog za nastop opere v Črnomlju pri¬
šel prepozno in da bi gostovanje zahte¬
valo dolge tehnične priprave itd. Zatr¬
jeval je tudi, da je opera vedno rada na-

Večer pesnika Tineta
Debeljaka

Četrtkov večer, 22. sept., je SKA po¬
svetila pesniku Tinetu Debeljaku. Poleg
običajnih obiskovalcev se je zbralo še le¬
po število pesnikovih prijateljev in ob¬
čudovalcev njegove besede. Ta večer je
prelomil z dosedanjo tradicijo, ki je le
mrtvim ustvarjalcem lepote priznavala
vrednost in zasluge ter jim dopuščala
prirejati take večere. Tokrat smo poča¬
stili najvrednejšega kulturnega delavca
med nami, tako da, je videl naše navdu¬
šenje in veselje in da je slišal, sedeč s
svoje družino sredi nas, sodbe o last¬
nem delu in zvenk svojih verzov...

Po pozdravu, ki ga je izrekel njemu
in družini, pred kratkim došli preko
morja, preds. g. R. Jurčec, smo slišali v
govoru prof. Geržiniča temeljito ozna¬
čitev Debeljaka kot besednega umetni¬
ka, kritika, literarnega zgodovinarja,
poročevalca, organizatorja. Ta je raz¬
grnil njegovo bogato žetev dela in za¬
slug za slov.književnost. Nato so reci¬
tirali nekaj njegovih pesmi iz začetni¬
ških let. Po odmoru je sledila Geržini-
čeva kantata na tekst iz Kalinove Črne
maše, recitacija, Ob matutinu in končno
je kvartet Gallusa zapel Jerebovo Pi¬
semce, katerega del besedila je zložil
pesnik Debeljak. Kot recitatorji so na¬
stopili: gdč. L. Kraljeva, gg. Borštnik,
Kovačič, 'Willempart, s klavirjenjem je
spremljala recitacijo gdč. A. Kralj, kan¬
tato pa avtor g. L. Geržinič. Napovedo¬
valec sporeda je bil g. Z. Simčič.

Pred vhodom v dvorano so ge. De-
beljakovi izročili šopek rdečih nagelj¬
nov, pesniku Debeljaku pa pred odmo-
rem v znak priznanja najnovejše delo
kiparja g. Ahčina: Begunce.

V vrsti dosedanjih literarnih večerov
SKA je bil ta prvi, o katerem moremo
reči, da je bil zelo dober; recitatorji pa
niso bili na potrebni višini. —jkc

stopala v podeželju in to “vselej in po¬
vsod pod pogoji najminimalnejših za¬
htev, ne da bi od koderkoli prinesli kaj
s seboj v bisagi”.

Svoj odgovor upravnik SNG Juš Ko¬
zak zaključuje ogorčeno z odstavkom:

“Ugibam, kaj se je v našem družbe¬
nem življenju sprožilo, da je bil ob 10.
letnici prvega zasedanja SNOS-a, devet
let po osvobojenju, leto dni po smrti
tov. Borisa Kidriča, mogoč tak napad
na slovensko kulturno ustanovo, katere
napori so doživeli priznanje v državi in
tujini. V imenu katere demokracije se
je zopet pojavil ‘Boltatov Pepe’, ki svo¬
jega vzornika po zlobi prekaša”.

Ob teh Kozakovih očitkih tržaška
“Demokracija” ugotavlja: “Zaman se

sprašuje Juš Kozak. Prav svetniki, ki
jih mrtve in žive kliče za pričo in na
pomoč, so krivi, da je tako. Dokler se
bo skliceval nanje, ne bo videl preko
plota in ne bo spoznal bistva stvari in
to je za današnjega slovenskega razum¬
nika kaj slabo spričevalo.”

Protikomunistične armade bodočnosti

imela zelo dolg posvet predsednika bonn
skega parlamenta in pa berlinske komu¬
nistične ljudske skupščine. Zgledu nev¬
tralcev iz vrst socialistov v Nemčiji in
Angliji bi gotovo zelo hitro sledile so¬
cialistične stranke, ki so danes na obla¬
sti v vseh skandinavskih državah. Tako
bi tak nevtralen blok v Evropi zajemal
države s približno 300 milijonov prebi¬
valcev. Rusija s Kitajsko šteje okrog 850
milijonov, azijski blok nevtralnih držav
nad 600 milijonov, v Evropi pa bi blok
satelitov in nevtralcev zajel okrog 400
milijonov, vseka skoraj 1900 milijonov.
Tako bi bloku, ki bi ga vodile ZDA,
preostalo komaj nekaj nad 600 milijo¬
nov ljudi.

To fronto nevtralcev in socialistov v
.Aziji in Evropi pa so po 1. 1948 v glav¬
nem začeli graditi — Titovi agenti. Ti
so hodili zlasti po južnoazijskih državah
in tam ustvarjali razpoloženje za “socia¬
lizem”, ki bi bil neodvisen od Moskve,
kakor da je lahko Titov v Beogradu. Po
1. 1949 in 1950 je postal Beograd sredi¬
šče zbiranja agentov, ki so pripravljali
fronto socialistov, neodvisnih od Moskve,
obenem pa tudi zagovarjali politiko nev¬
tralnosti v sporu med Moskvo in ZD A.
Toda ta nevtralnost je bila dosedaj taka,
da je bila ponižna napram Moskvi, pro¬
ti ZDA pa polna sumničenj. Ta blok, ki
so ga v veliki meri varili titovski agenti
tudi z dolarji iz ameriških podpor, se
danes smatra kot glavno op&rišče sovjet¬
ske diplomatske in vojaške strategije
proti ZDA v Aziji in Evropi.

V zvezi s pisanjem severno ameriške¬
ga tiska o delovanju Odbora za medse¬
bojno varnost je USA poslanec Charles
J. Kersten, predsed. nik Odbora za prou¬
čevanje komunistične napadalnosti, za¬
pisal v nekem v javnosti objavljenem
pismu:

“Namen uktepa je ustvaritev posa¬
meznih narodnih vojaških edinie iz vrst
beguncev zasužnjenih narodov tako n.
pr. Poljakov, Madžarov, Cehov, Slova¬
kov in tudi narodnih edinie, sestoječih
iz ubežnikov iz ZSSR! Zamišljeno je, da
bi takšne edinice, spoznavajoče se po
enotnih narodnih uniformah in nekomu¬
nističnih zastavah zasužnjenih narodov,
bile priključene obrambnim silam Za¬
hodne Evrope, da tako pomagajo in
simbolizirajo Združeno Evropo spričo
protievropske in proticivilizacijske zaro-
ar

te komunizma. Ustvaritev takšnih edinie
je postavljena na prepričanju, da moštvo,
ki danes sestavlja komunistične bojne
sile, ni voljno prenašati mednarodno
suženjstvo, ampak da se bo, ako mu bo
dana prilika, priključilo tistim silam
svobode, ki nosijo v sebi vidne znake
upanja na dokončno osvoboditev njih
ljubljenih rodnih zemlja.”

LASTNI PROSTOR ZA SLOVEN¬
SKE ORGANIZACIJE V ARGENTINI

nam je nujno potreben. Z nakupom
Slovenske hiše bomo dobili mož¬
nost, da dosežemo ta cilj. Na delo!
S požrtvovalnostjo in dobro voljo
bomo premagali vse težave. Prispe¬
vaj in pregovori tudi prijatelja in
znanca, da prispeva, kar največ
more.

NAROČITE IN PLAČAJTE

ZBORNIK-KOLEDAR Svobodne "Slovenije za leto 1955

v prednaročilu za 43.— pesov.

Prednaročila in predplačila sprejemajo:

1 .

2 .

3.

4.

5.

6 .

7.

8 .

Pisarna Društva Slovencev, Victor Martinez 50, Bs. Aires

Časa Boyu, Olazabal 2338, Buenos Aires

Santeria y Papeleria "Santa Tulia". Victor Martinez 39

G. Ivan Lužovec, slovensko zemljišče v Lanusu

Fotoatelje Lojze Erjavec, Alvarado 350. Ramos Mejia

Gdč. Renata Ašičeva, Mejico 5271, Villa Martelli

G. Pavle Homan, Temple 2147, J. D. Peron (ex Munro)

G. Miro Kovač, Almeyra 530, San Martin


ARGENTINA

Henry Holland, načelnik oddelka v
severnoameriškem zun. ministrstvi,
ki se je prejšnji teden mudil na obi¬
sku v Argentini, je po končanih raz¬
govorih s predstavniki argentinske
vlade pred odhodom prišel v vladno
palačo v spremstvu svoje gospe ter
ostalih sodelavcev, da se poslovi od
predsednika republike generala Pe¬
rona. Ob tej priliki se je z njim za¬
držal še nekaj časa v prijateljskem
razgovoru, nato pa je predsednik ge¬
neral Peron spremil visokega gosta
na letališče na Ezeizo.

Predsednik general Peron je — kot
smo že poročali — odobril, da lahko
prenesejo posmrtne ostanke Msgra
Antonija Sabellija, ki sedaj počivajo
na pokopališču Recoleta, v grobnico
župne cerkve sv. Julije, katero je po¬
kojni cerkveni dostojanstvenik kot
župnik te župnije tudi zdradil. Se¬
danji župnik župnije sv. Julije Rev.
Gatti vabi tudi Slovence, da se tudi
oni udeleže položitve posmrtnih o-
stankov Msgra Sabellija v grobnico v
župni cerkvi sv. Julije v soboto ob
peti uri popoldne.

Narodni kongres je na svojem se¬
danjem zasedanju podaljšal veljav¬
nost stanovanjske zaščite za nadal-
nje leto. O drugih sprembah v zako¬
nu bomo poročali.

9

Med Buenos Airesom in Mendozo
je vzpostavljena nova letalska zveza
z vmesnim pristajanjem letal v me¬
stu Bahia Blanca. Letalsko službo na.
tej progi bodo vršila letala Državne
letalske zveze — Lineas Aereas del
Estado (LADE).

Vlada je predložila Narodnemu
kongresu v odobritev zakonski osnu¬
tek o ustanovitvi rednih sodišč na
področju nacionalnih teritorijev.

Cilenška letala še nadelje iščejo ar¬
gentinsko ladjo “San Martin”, ki je
vozila v Čile večjo količino žita ter
od nje že dalj časa ni nobenega gla¬
su. Letala so pred dnevi ugotovila
nekaj delov, ki so pripadala pogreša¬
ni ladji. Sodijo, da se je ladja potopila
v nevarnih ožinah na jugu, sedaj sa¬
mo iščejo, če ne bi kje našli morebit¬
ne rešene člane posadke. Pa tudi to
upanje so v Čilu že izgubili.

V Buenos Airesu pripravljajo veli¬
ke slavnosti ob 462 obletnici odkritja
Amerike. Slavnosti bodo 10. in 11
oktobra.

V bližini pristanišča Mar del Pla¬
ta so pred dnevi opazili velikega ki¬
ta z mladiči. Morski velikan, ki je

_ priplaval z juga tako visoko proti se¬
veru, je kmalu izginil in ga pozneje
ribiči niso več opazili.

V nedeljo so na vseh letalskih sre¬
diščih v republiki zaključili Teden le¬
talstva z velikimi letalskimi vajami.
Nad Buenos Airesom so številna leta¬
la na reakcijski pogon krožila dalj
časa ter so letalci z njimi izvajali v
največji hitrosti drzne vaje.

Buenosaireški nadškof kardinal dr.
Copello je padel v odprtino za dvigalo
1 m globoko. Pri padcu je zadobil
lažje poškodbe- na nogah.

Na področju cele republike je v zad¬
njih dneh zavladalo hladno vreme.
Temperatura je za 5° nižja od nor¬
malne temperature v tem času.

Poveljnik posadke argent. vojne
mornarice na otoku Decepcion na
Antartidi poročnik korvete Juan Car¬
los Fort je uspešno zaključil ekspe¬
dicijo v pristanišče Foster na istem
otoku 65 km južno v južnem ledenem
morju.

Poslanska zbornica Narodnega kon¬
gresa je sprejela zakonski osnutek o
pridobivanju argentinskega držav¬
ljanstva.

PERZIJA: Perzijska policija je v

Abadanu odkrila veliko komunistično
zaroto, s katero je KP nameravala po¬
gnati v zrak znane petrolejske čistil¬
nice, ki so pred nedavnim postale lastni¬
na perzijske države. Policija je aretira¬
la in zaprla 44 rdečih zarotnikov in na¬
daljuje s čistkami v perzijski KP.

FORMOZA: Napadi Čangkajškovih

letal na kitajsko celino se nadaljujejo.
Komunisti doslej še niso odgovorili z na¬
padom na Formozo, v zadnjem času pa
so kljub temu v Taipehu, prestolnici
Formoze, začeli resno pričakovati ko¬
munistične povračilne napade. Prebi¬
valstvo se je pričelo izseljevati iz mesta.

JAPONSKA: Siloviti tajfuni so v
zadnjih dneh pustošili po japonskem
otočju in prizadejali na tisoče smrtnih
žrtev in povzročili ogromno ikodo ja¬
ponskemu gospodarstvu.

Buenos Aires, 30. IX. 1954

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

'Ilovice iz £C&veitiie~

V “Slov Poročevalcu” v drugi polovi¬
ci maja beremo pod naslovom “Vrhnika,
prečudni kraj...” naslednje vrstice: “V
kulturnem domu Vrhnike je bila v po¬
nedeljek nenavadna proslava. Stvar je
potekla takole: Dvorana razmeroma pol¬
na. Zastor se dvigne in domača godba
zaigra himno. Zastor pade in se spet
dvigne. Ponovno domača godba na de¬
skah; publika posluša dve partizanski.
Zastor spet pade in — se ne dvigne več.
Pet, deset minut začudenja in nejevolje
'v dvorani, nato se nekdo iz občinstva
odloči in jo ubere na oder. čez čas se
spet izmota iz zaves in pove približno
tole: ‘Ja, tovariši... tistih, ki proslavo
prirejajo nikjer ni...  Godba je svoje o-
digrala in lahko gremo’...” Komu je
'bila ta proslava namenjena — pa men¬
da ja ne samemu rdečemu veličanstvu
‘Titu za njegovo 62 leto? — poročevalec
v listu ne pove.

Turistična zveza je izdala nov zemlje¬
vid Slovenije. Značilnost tega najnovej-
-šega zemljevida Slovenije je ta, da je
vse slovensko ozemlje z daljno sosešči¬
no prikazano na perspektivno — relief¬
ni način.

V Ljubljani je bil nedavno izredni
občni zbor Trgovinske zbornice LRS, na
katerem je dosedanji predsednik neki
Cunder izjavil, da odstopa s celotnim
odborom. Še prej pa se je podvrgel “sa-
moobtožbi”. Dosedanji odbor Trgovin¬
ske zbornice je namreč komunistično ča¬
sopisje napadalo, da zavira pravilni raz¬
voj “soc. gospodarstva” in da se v zbor¬
nici pojavljajo celo “škodljive kapitali¬
stične tendence”. Da bo novi odbor stal
na pravi komunistični liniji, so poskr¬
beli komunistični veljaki, ki so za pred¬
sednika Trgovinske zbornice LRS dolo¬
čili Marjo Dermastjo, kot direktorja
podjetja “Slovenija-les”.

V Ljubjani je imela nedavno razstavo
mlada slovenska kiparka Vladimira Bra-
tuž-Furlanova, ki je leta 1950 diplomi¬
rala na Akademiji za likovno umetnost,
'istočasno pa tudi na arhitektonskem od-

. delku 'Tehnične visoke šole pri profesor¬
ju Plečniku. Specialno šolo za plastiko
je končala pri prof. Smerduju.

Umrli so. V Ljubljani: Jože Matjaž,
upokojenec, Alojzij Marok, učitelj v p.,
"Vika Jagodic, uslužbenka kartonažne to¬
varne, Slavko Stepančič, kapitan trgov¬
ske mornarice, Alojzija Zelinka, Peter
Jančič, Helena Kavka, roj. Plahutnik,
Justa Bedjanič, Mr. ph. uslužbenka Cen¬
tralne lekarne, Ignac Struna, čevljar,
Uršula Rozman in Ely Dekleva na Jese¬
nicah, Alojzij Perčič na želimljah, Fran¬
čiška Jesenko na Brezjah, Ela Straži-
ščar, roj. Lavrič, biv. gostilničarka v
Stični, Jakob Zabovnik, upok. delovodja
elektrostrojnega obrata rudnika v Za¬
gorju, Zoran Alojzij v Dravljah, Rado
žigič v Gornjem gradu, Pavla Kuhar v

Kotljah, Metka Jelen, roj. Baloh v Do¬
lu pri Ljubljani, Minka Reich, roj. Leve,
posestnica in upok. v Dolu pri Ljublja¬
ni, Franc Mežnaršič, upok. v Novem me¬
stu in Franc Šilar, posestnik v Vrbi.

Na Bledu je bil nedavno prvi kongres
geologov iz vseh jugoslovanskih repu¬
blik. Na njem so o pregledu geologije
Slovenije imeli predavanja prof. Jože
Duhovnik, geolog Tone Ramovš, dr.
Ivan Rakovec, Cveto Germovšek, Mario
Pleničar in Anton Nosan.

Svet fakultete za gradbeništvo in geo¬
dezijo na ljubljanski univerzi je izdelal
nov načrt za študij na tej fakulteti. Po
tem načrtu bo redni slušatelj lahko kon¬
čal študije v 5 letih. V ta čas je všteta
j tudi dvomesečna počitniška praksa in pa
i izdelava ter zagovor diplomskega dela.

! Združenje gradbenih podjetij in indu¬
strije gradbenega materiala Slovenije je
organiziralo v Ljubljani posvetovanje
predstavnikov industrije naravnega mar¬
morja in kamnolomov iz vse države.
Razpravljali so o organizacijskih pro¬
blemih, o strokovnih kadrih, o ustano¬
vitvi šol za komnolomce in klesarje ter
o možnosti povečanja izvoza naravnega
marmorja. Na sestanku so med drugim
ugotovili, da se proizvodnja naravnega
marmorja, okrasnega kamna in drugega
gradbenega materiala “po vojni nikakor
ne more prav razviti”. Tako se je n. pr.

v Istri zmanjšalo število kamenarjev od
3.000 na 400, v Sloveniji pa od 1200 na.
700. Prav tak položaj je v ostalih delih
države. Neurejene razmere v industriji
marmorja se odražajo tudi v zelo nizkem
številu vajencev. Glede mehanizacije de¬
la v kamnolomih bi pa potrebovali kre¬
ditov v višini pol druge miliarde dinar¬
jev.

Na kongresu hratskih komunistov v
Zagrebu je imel med drugim referat tu¬
di vodilni hrvatski komunist dr. Vladi¬
mir Bakarič o “nalogah komunistov pri
graditvi socializma”. Omenjal je tudi
sovražnike komunizma in navajal, da se
je sovražnik “socializma” pojavil na
polju razprave o demokraciji. To giba¬
nje je pri nas dolgo zahtevalo prave,
za naše ljudi morda sprejemljivejše ‘so¬
cialistične formule’, dokler jih ni dal
Djilas. Zdaj ta vprašanje še vedno niso
popolnoma jasna in se včasih pojavljajo
v družbenih skupnostih, v katerih se ne¬
kateri ljudje gredo ‘demokracije’. Ti
ljudje ne skušajo pridobiti za vsa važna
vprašanja čim večjega števila ljudi,
temveč delujejo osamljeno. Seveda se
taka ‘demokracija’ ne bo mogla dolgo
obdržati, pač pa se bo ‘odmiranje’ demo¬
kracije zavleklo, če se komunisti ne bo¬
do odločno borili proti takim težnjam.”

Za kmetijske investicije so v Ljublja¬
ni odobrili kredite v višini 808 milijo¬
nov dinarjev. Večina teh kreditov bo šla
za komunistične kmetijske zadruge in
zadružne organizacije, da jih bodo tako
podprli v borbi proti samostojnim svo¬
bodnim kmetijam.

Slovenci v Argentini

SSuemas Aires

POSVETITEV DRUŠTVA SLOVEN¬
CEV BREZMADEŽNEMU SRCU
MARIJINEMU

V nedeljo, dne 26. t. m., dopoldne je
bila na Victor Martinez 50. posvetitev
Društva Slovencev Brezmadežnemu Sr¬
cu Marijinemu v letošnjem Marijinem
svetem letu. K posvetitvi so prišli od¬
borniki Društva Slovencev ter lepo šte¬
vilo članov. Vse je nagovoril' predsednik
Društva Slovencev g. ing. Albin Moze¬
tič. Povdarjal je važnost in pomen po¬
svetitve Društva Slovencev Marijinemu
Brezmadežnemu Srcu. Naglašal je tudi,
da skupnost ljudi lahko veliko zmore,
vsega pa le ne in je navezana na božjo
pomoč. Tako se tudi Društvo Slovencev
zateka pod Marijino varstvo, da bo lažje
z Marijino pomočjo vršilo svojo nalo¬
go med slovenskim življem, v Argentini.
Direktor slovenskih dušnih pastirjev v
Argentini g. Anton Orehiar je nato
izmolil posvetilne molitve pred podobo
Brezjanske Matere božje, zatem je pa
tudi on v krajšem nagovoru naglašal
važnost tega dejanja v življenju Dru¬
štva Slovencev. Povdarjal je, da s tem,
da se je Društvo Slovencev posvetilo
Marijinemu Brezmadežnemu Srcu to

V "Tednu slavemsketga tiska 99  kupi slaven?-

ska knjigaS

društvo ni postala nobena cerkvena bra¬
tovščina, ampak ostane to, kar je bilo
in področje njegovega dela ne spada v
krog cerkvenih bratovščin. Pri javnem
delu je božja pomoč še posebno potreb¬
na. In ta gotovo ne bo izostala, ker je
Bog vesel žrtve vseh, ki jo doprinašajo
s tem, da se žrtvujejo za javno delo se¬
daj, ko je tako težko dobiti ljudi, ki bi
. e delali za skupnost.

Po izvršeni posvetitvi so se člani za¬
držali dalj časa v prijetnem razgovoru
V društvenih prostorih.

OSEBNE NOVICE

Nesreča. G. Marjan Marolt, tajnik
SKA, se je v soboto popoldne dne 25. t.
m. vračal s službe domov. Pri prehodu
Avenide Rivadavia, v bližini ulice Gre-
naderos, ga je pa zadel in podrl osebni
avto. Šofer avtomobila je g. Marolta ta¬
koj naložil v svoje vozilo ter ga odpeljal
v bolnišnico Alvarez. Tu so ponesrečen¬
cu g. Maroltu nudili prvo moč ter pri
pregledu ugotovili, da pri nesreči ni za-
dobil težjih poškodb. Zato so ga odpusti¬
li in se lahko zdravi v domači oskrbi. G.
Maroltu, na. emu dobremu prijatelju in
sodelavcu, želimo čim skorajšnjo popol¬
no ozdravitev.

f Ivana Debevec. V Begunjah pri
Cerknici je po hudem trpljenju umrla 9.
avgusta t. 1. ga Ivana Debevec, roj. Ko¬
šir, daleč okoli znana pod imenom Kranj-
ča mama. Pokojnica je bila vzorna slov.
kat. mati. V srečnem zakonu se ji je ro¬

dilo 11 otrok, od katerih jih živi še 8.
Trije sinovi — Janez, Jože in Tone so
darovali svoja življenja v boju s komu¬
nisti za pravo svobodo domovine. Vse
njeno življenje je temeljilo na popolnem
zaupanju v Boga, ki jo je za to preda¬
nost poplačal s tem, da je vse trpljenje
prenašala z mirno vdanostjo v voljo bo¬
žjo. Pred smrtjo je prejela še vse zakra¬
mente za umirajoče nato je pa še v kro¬
gu svojih treh hčerk zapela dve Mari¬
jine pesmi. V Buenos Airesu žalujejo
zanjo sinova France in Lojze ter hčerka
Anica, por. Skaberne, katerim izrekamo
iskreno sožalje.

Mašo zadušnico za blago pokojnico je
imel g. M. Lamovšek v kapeli Zavoda
Presv. Srca v Castelarju'.

Lanus

Slovenska mladina v Lanusu je imela
v nedeljo 19. septembra svoj dan. Obe
mladinski organizaciji — Slovenska
fantovska zveza in Slovenska dekliška
organizacija — sta za ta dan popoldne
pripravili svojo II pestro družabno pri¬
reditev s srečolovom. Njunim vabilom
se je odzvalo izredno veliko ljudi iz vseh
krajev Velikega Buenos Airesa. Ko so
fantje s strumnimi koraki prinesli na
športni prosto)- visok drog ter ga dvigni¬
li in zasadili in ko je nanj splezal fant
in na vrhu pripel argentinsko in sloven-.
sko zastavo, je ves športni prostor vzva¬
lovil v velikem navdušenju in odobra¬
vanju. Fantje so se nato postavili s
svojo točko. Predvajali so lepe vaje.
Rajanje deklet je bila zelo posrečena
točka. Ljudje niso varčevali z odobra¬
vanjem. Veseli vlak slovenskih otrok
je bila naslednja ljubka točka, ki so je
bili vsi veseli. Naraščajniki SFZ pa so
s svojim nastopom tudi pokazali, da bo¬
do organizaciji samo v ponos.

Po končanih nastopih je sledila pro¬
sta zabava. Po športnem prostoru se je
razlegala slovenska narodna pesem, za
dobro voljo sta pa neumorno skrbela dva
harmonikarja. Za vse goste so fantje in
dekleta pripravili dober prigrizek. V ve¬
selem razpoloženju se je prireditev v ve¬
černih urah zaključila. Vsi so se razšli
zadovoljni, da so lahko med slovensko
mladino prebili tako lep popoldan.

Za to prireditev sta SFZ in SDO v
Lanusu izdala . apirografiran list “Za
dom gori srce” s sliko vzornika te mla¬
dine pok. bogoslovca Jožeta Mehleta, ki
so ga leta 1945 po vrnitvi iz Vetrinja
ubili komunisti v Teharjih.

Na nedavnem občnem zboru Krajev¬
nega odbora DS so odborniki po preda¬
vanju g. R. Jurčeca poročali o delu te¬
ga odbora. Iz podanih poročil je razvid¬
no, da je bilo v vsem 8 prireditev, od
katerih tri večje proslave in sicer za 29.
oktober, za Barago in proslava žrtvam
komunizma. Pri volitvah je bil izvoljen
za predsednika g. Janez Lužovec, za
tajnika g. Jan Maks, za blagajnika g.
Jože Rome kot odbornika pa gg. Lovro
Berčič in Jože Mehle.

Hosario

Dne 19. septembra so bile v Rosario
motedirke, ki jih je priredil tuk. klub
Rooue Saenz Peha za motocikle 125 cm

V založbi

"SVOBODNE SLOVENIJE"

so izšle doslej naslednje knjige:

1. Koledar “Svobodne Slovenije” za
1. 1949 —- 192 strani, 99 ilustra¬
cij.

2. Velika črna maša za pobite Slo¬
vence. — Pesnitev Jeremija Ka¬
lina — 220 strani, 21 celostran¬
skih lesorezov akad. slikarice
Bare Remec. (Zaključna beseda
tudi v španščini in angleščini).

3. Koledar “Svobodne Slovenije” za
L 1950 — 256 strani, 188 ilustra¬
cij. Opremil Vladimir Mazi.

4. Koledar “Svobodne Slovenije” za
1. 1951 — 288 strani, 90 ilustra¬
cij, 4 celostranske priloge umet¬
niških reprodukcij del Franceta
Goršeta, Franceta Ahčina, Boži¬
darja Kramolca, Bare Remčeve,
pok. Marijana Koritnika in Fran¬
ca Laha. Opremil pok. Marjan
Koritnik.

5. Poljub — Pesniška zbirka dr. Ti¬
neta Debeljaka. Ilustracije akad.
slikarice Bare Remec. — Biblio¬
filska izdaja — 250 izvodov.

6. Koledar in Zbornik “Svobodne

Slovenije” za 1. 1952 — 256 stra¬
ni, 166 ilustracij. Opremil Boži¬
dar M. Kramolc — Kanada.

7. Naša beseda. Mladinska knjiga
— 128 strani, 48 ilustracij Stan¬
ka Snoja.

8. Koledar in Zbornik “Svobodne

Slovenije” za 1. 1953 — 256 stra¬
ni, 85 ilustracij. Opremil ing.
Marko Bajuk.

9. Koledar in Zbornik “Svobodne

Slovenije” za 1 . 1954 — 288 stra¬
ni s številnimi ilustracijami.
Opremil ing. Marko Bajuk.

10. Mariji. Rapsodije za prvo Mari¬
jino Sveto leto 1954. Pesniška
zbirka Jeremija Kalina. Oprema
in linorezi akad. slikarica Bara
Remec.

in 500 cm. V kategoriji 125 cm je čast¬
no zastopal našo tuk. slovensko koloni¬
jo bivši član ljubljanskega Hermesa naš
rojak g, Zoran Pristavec, ki je v kra¬
snem zaletu že od začetka po petih kro¬
gih od dvajsetih prevzel vodstvo in s
tem tudi sigurno zmagal.

Ko se je g. Pristavec ustavil na ci¬
lju, so se gledalci vsuli od vseh strani,
ga dvignili na ramena in mu navdušeno
vzklikali. Vpraševali so ga tudi iz ka¬
tere dežele je prišel v Argentino, ker so
na čeladi poleg argentinskih narodnih
barv opazili tudi slovenske. Tudi sloven¬
ski gledalci smo svojemu rojaku-zmago-
valcu iskreno čestitali že na cilju ter se
skupno z njim veselili dosežene zmage.

Obžaloval sem zelo, da tudi sam ni¬
sem mogel dirkati, ker sem si pred krat¬
kim zlomil ključnico. Upam, da ne bo
trajalo predolgo in bom lahko poizkusil
srečo v tekmi tudi jaz.

Pozdravljam Vas vse pri Svobodni
Sloveniji in vse njene bralce po svetu.

Dušan Kervin

v

Združeni Narodi-UM-in svetovni mir

Mednarodni odnoišaji ' postajajo ved¬
no bolj urejeni tudi v pravnem pogledu.
Zlasti v dobi po drugi svetovni vojni je
nastalo tako na mednarodnem politič¬
nem kakor tudi na ekonomskem in fi¬
nančnem polju toliko novih institucij in
organizacij, da si jih moremo zapom¬
niti le še po njihovih kraticah; ker pa je
takih kratic le preveč za navaden člo¬
veški spomin, jih je bilo treba kodifici-
rati.

Najbolj pogosto srečujemo v perio-
distični literaturi kratico, ki je navede¬
na v naslovu. Njen pomen za svetov¬
no javnost je tako velik, da prav goto¬
vo zanima vse družabne sloje človeštva.
Kratica “UN” je povzeta po angleški
označbi te mednarodne institucije “Uni¬
ted Nations”. Sicer se v neangletkih
publikacijah ta kratica navadno navaja
tako, kakor odgovarja označbi v dotič-
nem jeziku, vendar pa se mednarodno
splošno priznava avtentičnost angleške
kratice. Isto velja tudi za kratice osta¬
lih mednarodnih institucij, zlasti onih,
ki so v zvezi z organizacijo Združenih
Narodov.

Kadar se govori o “UN”, se navadno
m ; sli, da je ta mednarodna organizacija
izključno politična. To mnenje je zmot¬
no, čeprav je to najbolj znano delovanje
te institucije. Zlasti se mnogo govori in
piše o njej v dobi, ko zaseda njena Glav¬
na skupščina, (kar se začenja vsako

leto v mesecu septembru,) in kadar je
sklicana na izredno zasedanje zaradi
razprave o kakem izredno važnem sve¬
tovnem problemu. Periodične publikaci¬
je ob takih prilikah povdarjajo pred¬
vsem politično stran problema, kar pa
najbolj škoduje ravno tej mednarodni
instituciji; saj je pomen organizacije
Združenih Narodov v gospodarskem,
socialnem, kulturnem, zdravstvenem in
drugih pogledih prav tako velik ali še
večji kot v političnem oziru. Ker se pa,
(sicer v veliko škodo tej instituciji),
njen politični pomen predvsem povdarja,
se začenja polagoma v mednarodnem
svetu ustvarjati mnenje, da bo tudi ta
mednarodna institucija v doglednem ča¬
su doživela polom, kakor ga je dožive¬
la po prvi vojni ustanovljena Zveza Na¬
rodov. V resnici se začenjajo reševati
mednarodni politični in gospodarski
problemi vse bolj na konferencah, ki jih
sklicujejo velesile brez “UN” po svo¬
jih diplomatskih zvezah in zunanjih mi¬
nistrstvih.

Ob tej situaciji se porajajo vprašanja:
Ali je upravičen pesimizem, ki se pro¬
pagira z ozirom na organizacijo “UN”?
Ali mora človeštvo nadaljevati s podpo¬
ro ideji, da je treba vzdržati svetovni
mir s pomočjo tega mednarodnega or¬
ganizma, ali pa naj opusti to svoje naj¬
večje upanje, in reševanje mednarodnega
miru prepusti nekaterim največjim dr¬

žavam oziroma najpomembnejšim z ozi¬
rom na njih vojaški in gospodarski po¬
tencial? Ako naj človeštvo vztraja na
obstoju, razvoju in čim bolj intenzivnem
delovanju “UN”, ali ima na razpolago
dovoljna sredstva ta mednarodna insti¬
tucija?

Malim narodom in malim državam pač
ni težko zavzeti ob teh vprašanjih pra¬
vilnega stališča. Najsi bo mednarodna
organizacija še tako šibka, malim naro¬
dom je koristnejši njen obstoj, kakor pa
bi bilo stanje brez mednarodne organi¬
zacije. Zato je dolžnost vseh malih dr¬
žav, da se zavzemajo za razširjanje idej
bratstva in solidarnosti med vsemi dr¬
žavami na svetu in doprinašajo tudi
žrtve, ako in kadar so potrebne, ker
je mir najvišja dobrina na Jsvetu. Pri
tem je treba nenehoma povdarjati go¬
spodarski in socialni pomen “UN”; raz¬
umevati je treba, da obstoja med narodi
ekonomska odvisnost, ki jo določajo raz¬
lične geografske zone, v katerih se po¬
samezni narodi razvijajo. Od najstarej¬
ših časov dalje se je človeška civiliza¬
cija razvijala, težeč za pribavo čim raz-
ličnej. ih materialnih dobrin za zado¬
voljevanje življenskih potreb, člove¬
štvo ie vedno bolj hrepenelo uteči
vsaki monotonosti, na katero je bilo ob¬
sojeno v primeru, da je moglo razpola¬
gati izključno le z dobrinami lastne de¬
žele. Ravno to hrepenenje po izmenjavi
dobrin je vedlo do vedno večjega razvo¬
ja prometnih sredstev in do osvajanja
vedno novih virov za zadostitev vedno

večjih življenjskih potreb, kar je pa se¬
veda vodilo neštetokrat tudi do sporov
in reševanja problemov z orožjem.

Po zadnjih dveh velikih vojnah, gle¬
dano z ekonomskega stališča, ni bilo ni¬
ti zmagovalcev niti premagancev; člo¬
veštvo se je namreč znašlo na svojih
zrušenih narodnih gospodarstvih. To
stanje je bilo povzročeno ravno s tem,
ker je bila prekinjena mednarodna iz¬
menjava dobrin zaradi vojnega konflik¬
ta. Po teh žalostnih izkušnjah bi se
človeštvo pač moralo zavedati, da se je
treba posvečati bolj kot osvetljavanju
političnih stališč posameznih držav v
vzdrževanju svojega političnega presti¬
ža ravno reševanju mednarodnih eko¬
nomskih problemov in vse napore usme¬
riti smeri mednarodnega ekonomskega
sodelovanja.

Glavni razlog, da Organizacija UN ni
dala sadov, ki jih je človeštvo od nje
pričakovalo, je brez dvoma v tem, ker
ustanovitelji velesile — niso tej ustano¬
vi na korist žrtvovale svoje suverenosti.
Ako naj bi organizacija UN bila nosilec
vse politične, ekonomske, socialne in
druge oblasti, bi morala imeti vse atri¬
bute, ki so združeni v suverenosti; z
drugimi besedami povedano: UN bi mo¬
rala biti svetovna država. Do te najpo¬
polnejše stopnje državne organizacije
pa se človeštvo doslej še ni povzpelo. —
Drugi razlog šibkosti organizacije UN
pa je v pravni neenakosti posameznih
držav-članic; ta neenakost je sankcio¬
nirana v ustanovni listini “UN”, ki

priznava velesilam pravico “veta”; vsa¬
ka od velesil more na ta način onemo¬
gočiti kakoršenkoli, tudi najkoristnejši
sklep, ako se ji politično ne zdi skladen
z njenim prestižnim stališčem.

Kljub vsem slabim stranem, ki jih
kaže “UN”, pa bi bilo krivično in nevar¬
no, ako bi smatrali to organizacijo za
polom. Ljudje dobre volje nenehoma
podpirajo ideale svetovnega miru in v
okviru “UN” obstoja cela vrsta organi¬
zacij in institucij, ki razvijajo tiho, toda
toliko bolj učinkovito delo na korist člo¬
veštva. In ravno delo teh organizacij,
javnosti na splošno zelo malo znanih, je
poklicano, da rešuje najvišjo svetovno
dobrino — svetovni mir. Da seznanimo
naše čitatelje s temi organizacijami, jih
navajamo tako, kakor posnemamo po
katalogih, ki jih je izdalo tajništvo UN
koncem 1953. Temu seznamu dodajamo
publikacije, ki jih posamezne organiza¬
cije oziroma glavno tajništvo UN izda¬
jajo po svojih najrazličnejših komisijah,
v katerih delujejo specialisti iz raznih
držav sveta. To intelektualno in znan¬
stveno sodelovanje učenjakov vseh sve¬
tovnih ras in narodnosti daje poroštvo,
da se bo čim dalje ohranil svetovni
mir, ki si ga trezni ljudje vsega sveta
tako iskreno žele. —

Struktura organizacije UN (sloven¬
sko: OZN — argent.: ONU) je slede¬
ča: Glavni njen organ je GLAVNA
SKUPŠČINA, ki se sestaja vsako leto
na svoje REDNO ZASEDANJE v sep-
(Nadaljevanje na 4. strani)

\

Strem 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 30. IX. 1954

Razstava slovenske izseljenske grafike

Ker je “Svobodna Slovenija” že pri¬
nesla poročilo o začetku in ureditvi raz¬
stave, ki jo je v dneh od 3. do 5. sep¬
tembra t. 1. priredila S.K.A., se lahko
omejim le na označbe posameznih u-
metnikov.

FRANCE GORŠE.

Pri vseh Goršetovih risbah vidiš, da
je njihov avtor kipar. Pri vseh takoj
opaziš njihovo tretjo dimenzijo. To so
pač prve zamisli za skulpture, za kipar¬
ske skupine in so zato nekam oddaljene
od drugih grafičnih stvaritev na tej raz¬
stavi.

ALEKSA IVANC.

Za enkrat vse tako kaže, da posveča
Ivančeva svojo glavno skrb tehniki. In
zato so njene stvari tehnično zelo si¬
gurno dognane in delane z velikim za-
. gonom. Po vsebini in občutju se omeju¬
je zdaj navadno na nekakšno romantič¬
no impresinistično zaznavanje stvarno¬
sti. To kažejo posebno motivi iz menze.
Kjer pa se skuša temu izogniti, zaide v
težje in nekako preobložene konstrukci¬
je. Najboljša je risba s tušem “Osli”.
To je zelo izčiščeno in plastično dobro
rešeno delo. Prav isto tendenco opazimo
pri monotipiji “Rimski motiv IV”: po
stopnicah se vzpenja proti ozadju ose¬
ba. To ozadje pa tvorijo smoterno kom¬
ponirane predmestne arhitekture. Bodoč¬
nost bo pokazala, če sta ti dve sliki sa¬
mo slučajna epizoda v slikaričinem delu
ali pa je tukaj Ivančeva že našla svojo
ustaljeno pot.

MARIJAN KORITNIK.

Škoda je, da je ta umetnik tako mlad
umrl, kajti imel je vse pogoje, da bi se
razvil v tehnično zelo močnega grafika.

BOŽO KRAMOLC.

Kramolc nas je nekako presenetil s
svojo trenutno razdvojenostjo. Tehnično
zelo dobro obvlada grafiko, kar kaže po¬
sebno njegov lastni portret, če pregle¬
dujemo njegove stvari kronološko, vidi¬
mo, da je prešel iz imitativnega v ab¬
strakten način podajanja. Vendar imam
občutek, da je ta prehod nekam izzvan.
Zato sta v večini novejših del oba na¬
čina med seboj pomešana, živita drug
poleg drugega in rezultat ne prepriča
vedno. Glede konstrukcije in razdelitve
prostora si še ni popolnoma na jasnem.
Oboje vstrajno išče in tako iskanje je
dokaz, da se Kramolc s problematiko
slikarstva — gotovo ne samo grafike —
vneto ukvarja. Drugič zopet išče rešitve
v simboliki, kot kažeta lista s Pikovo
damo. Tudi pri popolnoma abstraktnih j
stvareh še ni našel končne rešitve, re¬
kel bi: popolnega ravnotežja. Plastično

je najboljše uspel v listih “Industrial
l city” in v “Portretu dame”.

BARA REMEC.

To je poglavje zase. Prepričan sem,
da je izmed vseh umetnikov v slovenski
emigraciji Bara Remec najmočnejša. Pa
ne samo izmed slovenskih. Stalno sprem¬
ljam vse nastope umetnikov iz drugih
emigracij, pa ji ne morem najti prime¬
re. Od vseh teh, ki smo jih videli na tej
razstavi, si je Remčeva najbolj na ja¬
snem, kje je problem plastike. Nekate¬
re njene stvari so naravnost kažipoti za
dognanje zgradbe in ravnotežja v sliki.
Tu me je naravnost frapiral linorez
“Dež” iz pesniške zbirke Viktorja Vide.
Vse je povedano z nekaj osnovnimi ele¬
menti. Nobena črta ni odveč, nobena ne

manjka. Njena risba “Adam in Eva” je
pa sploh najboljše razstavljeno delo; je
čisto in uravnovešeno. “Konji” so kakor
z dletom v skalo vklesana prehistorična
podoba, vendar s tako koncentrirano si¬
lo in dinamiko, da imaš vtis: samo ra¬
hel sunek bi zadostoval, pa bi se vse
razletelo. “Payador v pampi” je z že¬
lezno disciplino zgrajen lesorez. Očitno
je, da loči Baro Remec od drugih raz-
stavljalcev — Goršeta tu ne morem
vpoštevati, ker ni razstavil svojih kipov
— to, da ima umetnica za seboj že dol¬
go razdobje resnega dela in ustvarjanja.

Je pa med razstavljal« mnogo skup¬
nega, čeprav živi vsak izmed njih na
drugem koncu sveta. Splošna kakovost
razstavljenih del je tolikšna, da vzdrži
ta razstava višino z najboljšimi, kar jih
lahko vidimo v argentinski prestolnici.

Milan Volovšek

NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA

Pomemben dogodek preteklih dni je
bil obisk Henrya Hollanda, USA pod¬
tajnika za latinsko ameriško zadeve.
Holland je ob priliki razgovora- z mero¬
dajnimi argentinskimi osebnostmi pou¬
daril, da je neobhodno potrebno dvigni¬
ti življenski standard latinsko ameriških
narodov. Pri tem ne smemo misliti na
trgovino in investiranje kapitala, pač
pa predvsem na to, kako je mogoče z
vsemi praktičnimi sredstvi doseči zbolj¬
šanje. Po Hollandu morejo USA nuditi
pomoč na tri načine: s trgovino, finan¬
ciranjem in s tehnično pomočjo. Kar za¬
deva trgovino, je treba storiti vse, da
se doseže povečanje izmenjave in urav-
novešenje, obenem pa je treba odpraviti
kakršnekoli ovire, ki bi trgovino zmanj¬
ševale. Kar zadeva financiranje, je USA

SLUŽBE DOBE

Slovenska strojna delavnica sprejme
metalurgične delavce za delo na stro¬
jih s prakso ali brez, (dana monost
izučitve obrti) ter enega vajenca za
metalurgično stroko, — starost nad
14 let.

B. Seljak

C. Del Paraiso 259 - Santos Lugares

Žel. postaja Km 9 (Lacroze)
Telef. 750 - 0504

SLOVENCI PO SVETU

Anglija

Na vseučilišču v Bristolu je končal z
dobrim uspehom študije iz gospodarskih
ved g. Svetozar Potokar, ki živi v Lon¬
donu, kjer ima tudi službo, čestitamo.

Slovensko društvo je imelo 1. avgusta
v Londonu redni občni zbor. V odbor je
vstopil kot nov odbornik g. A. Perhaj.
Po občnem zboru je bila kratka družab¬
na prireditev, pri kateri so dekleta vsem
navzočim postregla s čajem in s prist¬
no slovensko potico. Na sporedu je bila
tudi tombola, katere čisti dobiček je bil
namenjen za kritje stroškov pri opremi
sobe v ulici Archway.

Poročili so se: V Aberdare Andrej
Puc in Eileen Owen, v Bridgendu Pavel
Pulko in Margaret Mary Hancock, v
Rochdale Alojzij Metelko in Marija
Czech.

V Kanado so se izselili: Martin Zor¬
man in Lojze Trstenjak z ženo Lizo iz
Leedsa, Rene Križane z družino iz Ex-
terja, Ignac Meglič pa iz Leighton.

Košir

V Begunjah pri Cerknici so 9. avgusta 1954 umrli v starosti 69 let
naša mama

gospa Ivana Slebevec, roj.

vdova po posestniku

in odšli k Bogu po plačilo za prestano trpljenje.

Priporočamo jo v molitev.

* Žalujoči

France in Lojze, sinova
Anica, hčerka in ostali v domovini

Buenos Aires, Begunje, 27. septembra 1954

Sir. Jože Er men e
Billinghurst 97/1, Dpto D, Capital
Tel. 62-7213

Ordinira vsak torek, četrtek in sobo¬
to od 4. do 6. ure pop. za ženske bo¬
lezni in kirurgijo, druge dneve pa po
predhodnem telefonskem sporazumu.

vlada podvzela takšno politiko, da bo
delavnost Import in Export banke posta¬
jala vedno večja. Tehnična pomoč pa
mora biti vsekakor povečana in prilago¬
jena željam posameznih vlad.

Holland je nadalje dejal, da v USA
mnogo mislijo na investiranje privatne¬
ga kapitala v latinski Ameriki. Nujno
pa je misliti na neke vrste zavarovanje
investiranega denarja, tako da bodo za¬
sebniki, ki so pripravljeni vložiti svoj
denar, to storili s polnim zaupanjem. V
tej zvezi je Holland pripomnil, da je po¬
sebno med velikimi USA podjetji mnogo
zanimanja za ekspanzijo v Južni Ame¬
riki, kajti visoki davki silijo ta podjetja
usmeriti dobičke v druge dežele.

Pred nedavnim je bila podpisana tr¬
govska pogodba med Jugoslavijo in Ar¬
gentino, ki predvideva zamenjavo v vi¬
šini 27- milijonov dolarjev. Argentina bo
v Jugoslavijo izvozila kože, pšenico, la¬
neno olje itd., Jugoslavija pa bo doba¬
vila v isti vrednosti predvsem cigaretni
papir, železo, baker, steklo, les, alumi¬
nij itd.

V kratkem bodo pričeli z gradnjo pe¬
trolejskega cevovoda v dolžini 1000 km
iz Ariee do Camiria. Cevi bo dobavil
Čile, petrolej pa Bolivijanci. Pravtako
bodo Bolivijanci v kratkem pričeli z
gradnjo petrolejskega cevovoda do ar¬
gentinske meje, kar bo veljalo 3,8 mili¬
jard dolarjev. Cevovod bo služil za do¬
bavo petroleja Argentini.

V Čilu bodo po državnem naročilu po¬
stavili Nemci 3 tovarne za sladkor v
vrednosti 12 milijonov dolarjev. Tovar¬
ne bodo stale južno 0 d Santiago de Chi-
le, in sicer ena v Llanquihue, druga v
Cautinu in tretja v Linares. Dnevna
produkcija prve bo 1600 ton.

SLOVENSKO PLANINSKO
DRUŠTVO

vabi

na planinski večer, ki bo v

nedeljo 10. oktobra 1954 ob V 2  8

uri zvečer v dvorani pri Deklevi

Jorge Newbery 3568

Predaval bo

g. IMnko Bertoncelj

o svojem pohodu kot član argent.
ekspedicije na Himalajo.

Rojaki toplo vabljeni!

SPD

Brazilija in češko-Slovaška sta pod¬
pisali trgovsko pogodbo, po kateri bo
Brazilija dobavila kavo, kakao, bombaž,
tobak, sadje in druge življenske potreb¬
ščine, ČSR pa stroje, industrijske na¬
prave, kemične produkte itd. Predsednik
Brazilije Joao Cafe Filho je izjavil, da
Brazilija plove vedno bolj resni gospo¬
darski krizi nasproti. Položaj je že se¬
daj tako težak, da je bila vlada prisilje¬
na porabiti 13 milijard cruzeirov (ca. 5
milijard pesov), ki jih je brazilska dr¬
žavna banka zaslužila na dražbah, za
lastne potrebe.

Po severno ameriških poročilih, dol¬
gujejo južno ameriške republike no
1  osnovi trgovanja z USA skupno 116 mi¬
lijonov dolarjev, ki so razdeljeni na po-
samzne države takole: Argentina —

1,19, Brazilija — 38,56, Chile — 1,9,
Kolumbija — 22,4, Costarica — 1,93,
Cuba — 6,19, Dominikanska republika

— 1,19, Ecuador — 4,33, Salvador —
1,99, Mexico — 6,77, Panama — 1,30,
Peru — 7,18, Uruguay — 0,46, Vene¬
zuela — 18,75 milijonov.

USA vlada je poslala posebno spome¬
nico južnokorejski vladi, v kateri ji spo¬
roča, da bo prisiljena ustaviti sleherno
dobavo petroleja za civilne potrebe, ako
se južnokorejska vlada v najkrajšem ča¬
su ne odloči razvrednotiti svojo valuto

— Hvvan. USA vlada hoče dosedanjo za¬
menjavo 180 hwanov spraviti na 253
hwanov. Seulska vlada pa se temu od¬
ločno upira in zahteva povračilo 14 mi¬
lijonov dolarjev, ki jih je južnokorejska
vlada nakazala v svoji valuti četam
UNO. Na črni borzi pa en dolar velja
730 hwanov.

Število brezposelnih v zah. Nemčiji je
v preteklem mesecu ponovno padlo ter
s trenutnim stanjem 878.622 — ca. 2%
prebivalstva — doseglo najnižjo stop
njo.

Letošnje poletje je bilo za evropske
poljedelce eno najhujših: zaradi pozne

pomladi ter hladnega in zelo vlažnega

poletja so žitarice zelo počasi zorele.
Tako je v nekaterih področjih prišlo do
zakasnitve žetve za tri tedne. Zelo je
udarjena Zahodna Nemčija, prav tako
Italija in Danska; Avstrijci pričakujejo
pri žetvi 20% izgube.

FLRJ trgovska delegacija, ki je obi¬
skala nekatere južnoameriške države,
navaja v svojem poročilu po povratku
domov, da pričakujejo Jugoslovani sko¬
raj 100 milijonov dolarjev trgovskega
prometa z južno Ameriko.

Sovjetska Zveza je, kakor sklepajo,
podvzela silno gospodarsko kampanjo za
osvojitev Azije in njenih tržišč. Kot
najboljši dokaz za to naj bi bile nasled¬
nje trgovske delegacije, ki se trenutno
rnude v Moskvi: japonska, burmanska,
indijska in indonezijska.

OBVESTILA

Prihodnje predavanje državnopravne-
ga tečaja bo v nedeljo 3. oktobra 1954
ob pel deveti uri popoldne na Victor
Martinez 50. Predaval bo g. Miloš Sta¬
re o slovenski državni ideji.

Tretji filozofski večer Slov. kult. ak¬
cije bo v četrtek, 7. oktobra ob pol
osmih v ramoški cerkveni dvorani. V
prvem polčasu bo predaval univ. prof.
dr. Ignacij Lenček o temi “Narodnost
in njen etos”. V drugem polčasu bo sle¬
dila debata o predavanju, na koncu pa
se bo predvajal barvast film o kipar¬
ju Goršetu in njegovi clevelandski raz¬
stavi. Film, ki ga je posnel g, Anton
Grdina, bi se imel vrtiti ob priliki gra-”
fične razstave; ker je prepozno prispel
si ga vsakdo lahko ogleda sedaj.

(Nadaljevanje s 3. strani)
tembru; po potrebi se vrše tudi njena
IZREDNA ZASEDANJA za reševanje
izredno važnih in neodložljivih svetov¬
nih problemov. Vse delo UN vodi njeno
GLAVNO TAJNIŠTVO. V okviru UN
obstojajo 4 sveti: VARNOSTNI SVET,
GOSPODARSKO - SOCIALNI SVET.
SVET ZA FIDEJKOMISE in SVET ZA
ATOMSKO ENERGIJO. S čim se vsak
izmed teb svetov bavi, je razvidno iz nji¬
hovih naslovov. Posebno pojasnilo je
potrebno le za Svet za fidejkomise: Po
prvi vojni kakor tudi po drugi je osta¬
lo nekaj pokrajin na svetu, ki so bile
pred vojnim konfliktom kolonije prema¬
ganih držav (Nemčije, Italije, Japon¬
ske). Ker za samostojno državno živ¬
ljenje po mnenju UN te kolonije še ni¬
so bile sposobne, so bile dodeljene v za¬
časno upravo posameznim državam zma¬
govalkam. Nekatere pa so bile po mne¬
nju UN tako važne, da si je upravo v
njih pridržala ta visoka mednarodna or¬
ganizacija sama. Te kolonije so tako-
zvani fidejkomisi in za njih politično ter
gospodarsko življenje skrbi navedeni
SVET ZA FIDEJKOMISE.

V okviru UN pa obstojajo razen na¬
vedenih SVETOV še sledeče izredno po¬
membne mednarodne organizacije: ILO
(International Labour Organization) —
Mednarodna organizacija za delo
— s sedežem v Ženevi (Švica); FAO

(Food and Agrieultural Org.) — Orga¬
nizacija za delo in poljedeljstvo — s se¬
dežem v Rimu; UNESCO (United Na-
tions Educational, Scientific and Cultu-
ral Organization) — Vzgojna, znanstve¬
na in kulturna organizacija Združenih
narodov — s sedežem v Parizu; ICAO
(International Civil Aviation Org.) —
Mednar. organizacija za civilno letalstvo

— se sedežem v (Juebecu v Kanadi);
IBRD (International Bank for Recon-
struction and Development) — Medna¬
rodna banka za obnovo in razvoj — s
sedežem v Washingtonu v USA); IMF
(International Monetary Found) — Med¬
narodni denarni fond — s sedežem v
Washingtonu; WHO (World Health Or¬
ganization) — Svetovna zdravstvena or¬
ganizacija — s sedežem v Ženevi (Švi¬
ca); ITU (International Telecomuniea-
tion Union) — Mednarodna telegrafska
in telefonska zveza — s sedežem v Že¬
nevi (Švica); UPU (Universal Postal
Union) — Mednarodna poštna zveza —
s sedežem v Bernu (Švica); GATT (Ge¬
neral Agreement on Tariffs and Trade)

— Splošni dogovor za tarife in izmenja¬
vo — s tajništvom za mednarodno iz¬
menjavo blaga — s sedežem v Ženevi
(Švica); IJC (Internat. Just. Court) — ■
Mednarodno sodišče — s sedežem v
Haagu (Nizozemska).

Razen navedenih mednarodnih organi¬
zacij obstoja tudi MEDNARODNA OR¬

GANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA, ki
ima popolnoma svojo organizacijo, in
formalno ne spada v okvir UN.

UN izdaja sledeče periodične publika¬
cije, ki so deloma splošnega značaja (n.
pr. razni pravilniki in poslovniki, sezna¬
mi delegacij, knjige in brošure za sploš¬
ne informacije itd.), deloma pa odgo¬
varjajo izsledkom dela, ki ga vrše posa¬
mezne mednarodne institucije. Nešteva-
mo nekaj važnejših publikacij: Študije
o ekonomski stalnosti in okupaciji; štu¬
dije o gospodarskem razvoju; Svetovne
gospodarske informacije; Objave tajni¬
štva ekonomske komisije za Evropo; In¬
formacije Inakega tajništva za Azijo in
Daljni vzhod; Informacije enakega taj¬
ništva za Latinsko Ameriko; Informaci¬
je in študije o tehnični pomoči; Zdrav¬
stvene publikacije; Publikacije o social¬
nem stanju; Juridične publikacije; Pu¬
blikacije o stanju in razvoju .fidejkomi-
sov; Publikacije o političnih zadevah;
Publikacije o prometu in občilih; Publi¬
kacije o atomski energiji in kontroli o-
boroževanja; Publikacije o mednarodni
upravi; Publikacije o narkotičnih zdra¬
vilih (mamilih); Publikacije o vzgoji,
znanosti in kulturi; Publikacije o demo¬
grafiji (stanju zemeljskega prebival¬
stva); Publikacije o človeških pravicah;
Publikacije o statistiki; Publikacije o
pomoči in obnovi; Publikacije o denar-
stvu. —p—-r.

SLOVENSKO

PLANINSKO

DRUŠTVO

vabi na

X. DRUŽABNO PRIREDITEV

V SOBOTO 30. OKTOBRA
ob 20. uri

DVORANA DEKLEVA
Jorge Newbery 3568

Družabno prireditev

z običajnim sporedom in srečolovom
priredi

Slovenska Beseda

na predvečer Martinove nedelje dne
13. novembra v Santos Lugares.

Podrobneje bomo se pravočasno
sporočili.

Moški

star od 25 do 35 let dobi službo
za raznovrstna dela v tovarni
Plača po dogovoru.
Predstaviti se je osebno na calle

Jose Bonifacio 661 — Capital
T. E. 60-7030

klicati med 8. in 11. dopoldne.

"TEDEN TISKA” bo zaključen v nedeljo 10. oktobra. Do tedaj mo¬
rete poslati (po pošti, ali po poverjeniku) naročilnico oz. na ka¬
teremkoli popirju napisano naročilo.

ČAKAJO VAS NAGRADE v vrednosti nad 800 pesov. — Za vsakih
20 pesov naročenih ali plačanih publikacij bo priznana po ena
številka, izmed katerih jih bo 44 izžrebanih za lepe nagrade.

TISKARSKI ŠKRAT nam je v seznamu publikacij natrosil nekaj na¬
pak, par vrstic pa izpustil. Popraviti je treba pod navedno šte¬
vilko 101 ime knjige v "Naša beseda" in ceno v 15 pesov (ne
10!); pod št. 1207 pa je pravilna cena 20 pesov (ne 12!). — V
"naročilnici" pa so izpadle tri vrstice, s katerimi je bilo ozna¬
čeno, da se lahko priloži denar tudi kot dodatek k naročnini za
"Duhovno življenje" ter "Svobodno Slovenijo" (po 10 pesov za¬
radi zvišanja tiskarskih stroškov) in tudi kot proštov, prispevek
za Oznanilo. — Ko boste izpolnjevali naročilnico, blagovolite
upoštevali omenjene namene in jih k ostalih pripisati.

Vodstvo "Tedna slov. tiska", Victor Martinez 50

- urarna in

zlatarna

Tel/ 76-9160

"ČASA BOYU»

OLAZABAL 2336

pol kvadre od Cabilda 2300

URE vodilnih švicarskih znamk;

BUDILKE zelo trpežne in zanesljive;

DARILA v zlatu in srebru ohranjajo obdarovancu trajno
vrednost in spomin;

NAKIT moderne izdelave in oblike.

Radi'popolne omejitve uvoza ur in budilk, opozarjamo vse, ki jih
potrebujejo, da si jih pravočacno nabavijo.

POPRAVILA UR IN ZLATNINE — točno in zanesljivo

(Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer
v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5)

Tmprenta “Dorrego'', Dcrrego 1102, Buenos Aires. T.. E. 54-4644