PISMA BRALCEVitle> Kadečim šolarjem, ki berejo Našo skupnost Dragi fantje in dekleta, priz-nam, da sem to zaupno pismo na vaš naslov že precej dolgo nosil na srcu kakor kamen, a mi je ven-dar nekaj branilo, da bi ga bil od-poslal. Potetn pa... Da, potem pa se je nekaj zgodi-lo, da sem se zlahka odločil. Nič več me ne tnoti strah, da me uteg-nete v sebi oceniti za nesodob-nega tečneža. Zdaj stopam pred vas z mimo vestjo. Nedavno me je obiskal še mlad človek, visoko izobražen in na vi-sokem položaju. Ker je svoj čas strastno kadil, sem predenj po-stavil pepelnik, pa se je namuznii (v svoje tiho zadovoljstvo), ker da že tri leta ne kadi več. S to iz-javo me je kajpada zelo prijetno presenetil in ntsem si mogel kaj, da se ne bi zanimal za vzrok ali ra-zloga njegove odločitve. — Če bi šlo za razlog, bi najbrž še zmeraj prižigal, ker pa me je k temu prisilil želodčni čir, torej vzrok, sem poslušal zdrav-nika, čeprav bi bilozame še bolje, če bi bil ubogal vas kot svojega učitelja... — Res spominjam se, da o kajenju nisem varčeval z besedami... ki pa so bile meni in še nekaterim bob ob steno, kajti »zgledi« starejših so bili mofnejši od vaših nasveiov jn svaril. Kadili smo po vseh kotih, dokler si nismo upali prižigati javno. A danes, če bi imel moč, pravo priložnost in vpliv, bi na ves glas naprej in naprej tulil vsetn maldim Ijudem: Ne verje-mite slepilnim besedam zapeljivcev! ln tista »moSka imenilost«, s katerose tako bedasto ponašajo... Nanjo se danes lahko samo še pomilovalno po-smehnem. — Naj te je izmodrila pamet ali te-lesna bolefina, si za vselej rešen te »sladke« nadloge, da ti je vredno če-stitati. — O, hvala. In neka misel me spre-letava: vi pedagogi (čeprav ne več ak-tivni) imate ie vedno nekaj možnosti za stik z mladino. Povejte ali napišite jim namesto mene, kakšno izkušnjo sem si pridobil s kajenjem. Vem, da mnogi ne poslu^ajo staršev in ne učite-lja, nemara pa bo na koga od njih de-lovala moja bolezen in operacija... — Bom, in to tem lažje. ker dan na dan videvam številne osnovno&olce (-ke), kako na poti iz šole in celo v šolo gredoč izzivalno vrtijo med prsti ciga-rete, ne da bi jim bilo pred komerkoli kaj nerodno. Ne vem, če ni zanje ta zapis že skoia) pozen... Kaj si mislite, fantje in dekJeta? Bo res prepozno? Pojdite vase in premi-slue v tistih svctlih trenutkih, ko vas bo volja, da iz sebe naredite nekaj dobre- ga- Ko izpoln)ujem srčno zeljo svojega nekdanjega učenca, vam tudi v svojem imenu iz vsega srca želim, da bi od be-sedic ZA — PROTl v sebi obkrožili tisto, ki vam neziagano govori v zdrav-stveni prid. JANEZ LAMPIČ • Spoštovani! Kot se spominjam, je bilo kmalu po osvoboditvi sklenjeno, da se naredi most čez Ljubljanico v Zalogu in uredi Zaloška cesta za tnestni promet v vsej dolžini mimo Podgrada, Gradovelj in Gostince tja do Laz. Zakaj tako zavlačevanje? Denar ne bi smel biei ovira, naj bi pa pobirali mostnino in cestnino! Cas bi že bil, da se lotimo tega dela in ga več ne zavlačujemo. Stara sem 74 let, sem 60-od-stotna invalidka in dva prispevka plačujem, pa nimam nič od tega. Lep pozdrav! MARIJA LEVIČNIK Občinska komuBalaa skupnost ¦am je poslala oasl«daji odfovor. Gradnja novega mostu čez Ljubljanico v Zalogu je progra-mirana tako z družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje kakor s srednjeročnim planom komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Poije. Slednji določa, da bo most zgrajen v letih 1982 in 1983. Letošnji letni plan občinske komunaine skupnosti predvideva začetek gradnje mostu v tem letu in ima v ta namen zagotovljena sredstva v višini 12.000.000 di-narjev. Trenutno je v izdelavi in-vesticijsko-tehnična dokumenta-cija. Predvidevamo, da bomo most začeli graditi letos jeseni, končan pa naj bi bil do sredine leta 1983. ¦ Ureditev oziroma moderniza-cija ceste od Pograda do Laz ni planirana v tem srednjeročnem obdobju zaradi pomanjkanja fi-nančnih sredstev. TAJNIK KOMUNALNE SKUPNOSTI DUŠAN PIRC