Leto XVI
Avgust 1967
Cena 0,20 N din
£epo i'Verne, toplo tno'i>ie it * p'ti[otiio o po cit ni bit eni tloniti hiiliiplnti O llliiutflt - to le ilopnbl!
I *betiUti t
Sedemnajst let samoupravljanja NI bil za vse kolektivni dopust M. Škrinjar — Cvetje podaljšuje življenje B. Zupan - Vtisi in spoznanja s strokovne ekskurzije J. Mavko — Prodaja v juliju 1967
L.	Zabukovec — Proizvodnja v juliju 1967 Doba sintetičnih snovi
Ing. B. Novak — Tudi v našem podjetju uporabljamo POLINOZNA VLAKNA Umag na 15. mestu Uveljavljanje pokojninske dobe . . . Podražitev bencina napovedujejo
M.	Škrinjar — Ocenimo smeh
Nogomet
Poročila se je (in opravičilo)
V. Habjan - Obvestila iz kadrovske službe
Pismo vojaka Osolina Zahvala
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
Sedemnajst let samoupravljanja
Praznika delovnih ljudi so dnevi, ki nas spominjajo na posebne uspehe. Dostikrat so spomini na preteklost povezani z junaštvi, z voljo in z žrtvami.
Z uporabo denarja, kot plačilnega sredstva v vsakdanjem življenju, se je pričel razkorak med bogatimi in delavci. Cim bogatejši je nekdo, toliko bolj je zahteven. Razlika med bogatimi in nebogatimi se vedno bolj veča. S časom so se izkoriščenim pridružiti še zatirani; kdo drugi kot delavci, ki so ustvarjali delodajalcu dobičke. Lastniki proizvajalnih sredstev so dobičke porabili pretežno za svojo osebno korist in manj za razvoj in izpopolnitev orodij in delovnih sredstev.
V	dvajsetem stoletju se pridruži še obdobje mehanizacije in v zadnjem času še doba avtomatizacija mehanizacije. Razumljivo je, da si lahko sodobne stroje nabavi le bogati lastnik proizvajalnih sredstev. Tistim, ki ne morejo v korak z modernim načinom proizvajanja, jutrišnji dan ni zagotovljen. Samo prizadevnost ni dovolj. Zahtevnejše izdelke lahko naredi le tisti, ki ima ustrezne stroje; ceneje lahko izdela neko stvar le tisti, ki ima svojo proizvodnjo mehanizirano.
Lastniki tovarn so iskali le profite; imeli so jih vse dotlej, dokler se niso soočili s konkurenco, ki je spoznala naprednejši način dela.
Vojne, v prvi polovici dvajsetega stoletja, se niso bile le za politični prestiž, ampak v enaki meri tudi za gospodarskega. V vojni je dozorela tudi želja proletariata, da se osvobodi političnega in gospodarskega pritiska velikih. Karakteristična za to je osvobodilna vojna narodov Jugoslavije.
Politično osvobojeni smo bili primorani stopiti v delovne vrste borcev za gospodarsko osamosvojitev. Pred sedemnajstimi leti smo v težnji za uresničitvijo enakopravnosti delavcev sprejeli samoupravljanje.
Stopili smo na stopnico, ki nam označuje revolucionarno zmago. Svobodni političnega pritiska in svobodni pri načrtovanju našega dela. se srečujemo z vprašanji, ki jih moramo prav tako odločno, kot nekoč z orožjem v roki, premagati. Vsaka nova zmaga na torišču gospodarstva nam zagotavlja lepšo prihodnost. Naša delovna vnema mora biti sedaj oprta v enakovrednost storitve s tujino. Mednarodni trg nas bo sprejel le, če bo vrednost naših izdelkov za tuji trg sprejemljiva in če bo izdelek tujcem ugajal.
Naši načrti stremijo za izboljšanjem strojnega parka. To nam bo omogočilo boljše delo. Vedno bomo morali misliti tudi na človeka, ki dela v tovarni. Svobodna prihodnost je namenjena izključno njemu.
V	sedemnajstem letu upravljanja kolektiva po delavskem svetu, smo mislili predvsem na člane naše go-
spodarske organizacije. Vsa razpoložljiva sredstva smo namenili za stanovanjsko izgradnjo in pri tem uspeli. Pred zaključkom so dela na novem stanovanjskem bloku. V prvi fazi so gotova tudi individualna stanovanja, kii jih gradijo naši delavci. Za vse nove stanovalce bo tako urejeno eno največjih vprašanj in zadoščeno bo željam.
Vsa naša hotenja in vsi naši načrti so osredotočeni v gospodarsko
Zelje in zahteve ni mogoče izpolniti v tednu dni. Večino del so tokrat opravili »pod zemljo«.
Sonce je neusmiljeno pripekalo. Tudi v Jaršah je bilo tisti teden, ko je bil remont, zelo vroče. Mnogim je bilo vroče, še številnejši pa so bili tisti, ki jim je bilo prevroče. V kanalih, kjer so opravljali dela v času letošnjega remonta, pa je bil zrak poleg tega še poln dima in plina, kii je nastal pri varjenju.
Dvorišče okoli skladišča pomožnega materiala je bilo prekopano. Tam, kjer se je zemlja že nekajkrat udrla zaradi delovanja odpadne pare, so za cevovod izkopali nov kanal, ga betonirali in modernizirali. Cesto do novega skladišča preje bodo asfaltirali kasneje. Ni mogoče narediti vsega v tednu dni. Za tako maloštevilno ekipo je dela le preveč.
Na sušilno razpenjalnem stroju dokončujejo dopolnilna dela, o katerih sem pisal že v zadnji številki Konoplana. Stroj ima sedaj štiri dodatna grelna telesa in nov pogonski mehanizem, id omogoča več stopenj hitrosti delovanja. Grelna telesa pa bodo zadoščala, da bo mogoče nekatere tkanine sušiti pri naj večji hitrosti. Kljub nenehnemu delu so
Tome in Kušar režeta navoj
in družbeno reformo. Letošnji praznik kolektiva je zatorej praznik v času, ko se zavedamo, da imamo in razpolagamo s tistim, kar smo ustvarili. Ta politika nam je znana in zato se moramo toliko bolj zavzeti za to, da bomo naše načrte tudi izpolnili.
To je poslanica za 17. september 1967 in to je hkrati čestitka kolektivu za dosežene uspehe.
ključavničarji opravili zadnja dela šele zadnjo uro.
V kleti stavbe II (izogibam se staremu naslovu predilnica, ker ta ne ustreza več) sem prisostvoval razgovoru tehnikov in tistih, ki morajo
Ivan Pirc, preden se je krepko pridušil
naloge in zamisli realizirati. Načrti, ki kažejo nekatere dele stroja za kosmičenje tkanin, visijo na steni. Risali so jih naši tehniki Weiss, Pogačar, Lesjak in drugi. Zahtevnejše risbe je risal Janez Weiss. Stroj bi naj bil gotov že sredi poletja. Pa še ni, ker so zakasnili z dobavo zunanji sodelavci. Morda bi bilo pravilneje povedano, da so zakasnili dobavitelji nekaterih delov. Vprašanje pa je isto in po jugoslovansko udomačeno. Zato tudi druga dela niso gotova in, zato tudi dodatne proizvodnje ni. Mirko Kašnik pa mi je v zasebnem pogovoru zaupal, da bo stroj kljub temu kmalu gotov. Kot komentar k temu bom zapisal znano dejstvo, da je od načrtov do gotovega izdelka dolga pot; tem bolj, čim zahtevnejši je stroj.
V kleti oplemenitilnice sta bili na delu dve skupini. Prva je praznila čistilne bazene za odpadno vodo. Odstranili so koks, katerega naloga je bila bistriti odplako; napram kemikalijam pa je koks nemočen. Zaradi kemikalij v vodi moramo Ribiški
Ni bil za vse »kolektivni« dopust
družini v Domžalah plačati letno žOOO N din, drugim (Vodni skupnosti) pa se precej več. Obstoječi bazeni v kleti oplemenitilnice bodo v prihodnje delovali le na principu pretoka ali sedimentacije. Odplake bodo torej bolj čiste, trdimo pa, da slabše ne bodo.
V drugi skupini sta Jernej Ručigaj in Stane Grlič. Slednji mi je rekel, da je kar sključen od stalnega dela v nizkih kanalih. K opravljenemu delu pa sta rekla, da je to bilo za tako kratek čas preveč. Napeljala sta vse parovode na novo, pri tem uporabila cevi večjega premera; odstranila, kar smo tekom časa le začasno namestili in pripravila napeljave za nemoteno uporabo. Veliko je teh cevi in ventilov; večkrat bi mi morali povedati, kam vodi ta ali ona cev, da bi si vse zapomnil, toliko je tega.
Ko je govora o delu v kanalih, naj končam svoj zapis »v kanalu«. Nisem sicer zlezel vanj, ker je povabljeni Ivan Pirc prišel iz njega. Globoko je zadihal sveži — In vroči
poletni zrak ter se skromno pri-dušil nad delom katerega mora opraviti v kanalu.
Veliko dela je bilo opravljenega v tednu dni. Elekrovodi, ki so jih napeljevali naši električarji po 16 ur pa dan; pleskarska dela povsod, kjer je bilo pleskanje potrebno in težaško delo v rovih, po katerih najbrž ne bomo nikoli hodili.
Potili so se naši sodelavci. Njihova telesa so bila oznojena, kakor telesa onih, ki so se predajali ob istem času sončnim žarkom na kopališčih Jadrana. Eni in drugi pa so se prav gotovo veselili osvežujoče vode. Če so bili naši sodelavci »iz Podzemlja« tokrat prikrajšani za dopust ob morju, naj bo vsaj ta zapisek priznanje, da so opravili veliko delo, in da to cenimo.
Otmar Lipovšek
Ljubite cvetje!
Vzemite si malo časa za zabavo s cvetjem in videli boste, da cvetje Pomlajuje dušo in podaljšuje človeku življenje. To je najnovejše psi-hoterapeutsko odkritje. Pogled na cvetje, barva cvetja ter njihov vonj, oblika listov in celotna harmonija cvetja deluje umirjajoče. Cvetje je terapia vsakdanjosti ter nam marsikatero sivino obarva rožnato. Ne Prinašajmo cvetje le bolnikom, ker Sa, predvsem veliko, potrebujejo zdravi ljudje.
Vsakdo lahko sam oceni svojo naklonjenost do cvetja in po tem spozna, če je človek, ki je prijeten Za okolico ali nasprotno — vase za-Prt, -krut človek.
Očanci so že pravilno modrovali, ko so dejali: Beži pred človekom, ki ne ljubi cvetja in glasbe!
Majda Škrinjar višja med. sestra
Vtisi in spoznanja s strokovne ekskurzije
Po prvomajskih praznikih je Višja tehnična šola organizirala za svoje slušatelj e-absolvente strokovno ekskurzijo z ogledom in razgovorom na treh državnih inštitutih (Milano, Pariz, Ziirich) in ogledom tovarne Renault pri Parizu in Sulzer v Win-tertuhru v Švici.
Nacionalni inštitut za varstvo pri
delu v Milanu
Prva postaja na tej 10-dnevni poti je bila Milano. Imeli smo razgovor po vprašanjih varstva pri delu na njihovem inštitutu ENPI (Ente Na-zionale per la prevenzione degli in-fortumi). Sedež tega inštituta je v Rimu, podružnice pa so v vseh sedežih italijanskih provinc. Samo ENPI v Milanu ima 2 000 000 delavcev na svojem območju zaposlenih 200 tehnikov, doktorjev in psihologov. Skupaj z ostalimi po tovarnah pa skrbi za varstvo pri delu okoli 20 000 zaposlenih. Pri njih izdaja ministrstvo zakone o VD. Za izvajanje teh zakonov skrbi inšpektorat dela. ENPI ima v svojem sestavu: tehnični sektor z nalogo, da kontrolira stroje in naprave pri podjetjih, dalje zdravstveni sektor za sprejem delavcev. Zdravstvene preglede delajo 1-krat do 5-krat letno, glede na težino dela. Obstaja tudi sektor za vzgojo v varnosti. Financiranje tega inštituta je do sedaj vršila zveza italijanskih industrialcev. Leta 1952 pa je država določila razne tarife za preglede žerjavov, zdravstvene preglede in podobno. Drugi vir dohodkov pa je v tem, da industrij alci sami zahtevajo preglede strojev in naprav od inštituta.
Izobraževanje in poučevanje o varstvu pri delu se izvaja pri njih že v osnovnih šolah, dalje v srednjih šolah, kjer traja šolanje 5 let, in imajo v zadnjem letniku poseben predmet iz VD z izpitom pred komisijo.
Zdravstveno varstvo je organizirano paralelno z varstvom pri delu. Na inštitutu pregledajo dnevno do 150 ljudi, ravno toliko pa jih pre-
gledajo tudi na terenu. Delajo zdravniške. preglede za sprejem v službo, za ugotavljanje poklicnih bolezni, kontrolo invalidnosti dela in podobno.	.	.
Dalje smo si ogledali in razgovar-jali na inštitutu za delo v Parizu. Ta inštitut je bil ustanovljen leta 1947. Vse stroške v zvezi z nezgodami pri delu plačuje socialno zavarovanje. Obstoja 126 primarnih blagajn, 16 pokrajinskih in ena državna v Parizu. Denar v nacionalne blagajne dajejo vsi delodajalci. Inštitut je organizem, ki dela študije in raziskave v zvezi z VD. Vsako leto v septembru dobijo direktive zveznega socialnega zavarovanja za delo v prihodnjem letu. Imajo tudi biblioteko, ki zbira literaturo, ki izide v Franciji ali drugje v svetu. Inštitut sodeluje tudi z mednarodnim uradom za delo v Ženevi. Inštitut je organiziran iz tehničnega sektorja, laboratorijev, gradbenega sektorja, kemičnega sektorja za ekologijo dela (delovne pogoje). Če pogledamo statistične podatke za leto 1964, je imela samo industrija pri 11 milijonih zaposlenih 1 195 000 nezgod pri delu, od tega je bilo 2188 smrtnih. V tovarnah imajo tudi komiteje za VD. Predsednik komiteja je direktor podjetja. Člani pa so še; zdravnik, varnostni delavec in še trije izvoljeni delavci tovarne. Naloge tega komiteja so, da periodično pregleduje delovna mesta, dela analize o večjih nezgodah ipd. Komite se mora sestati vsaj 1-krat v treh mesecih. Ogled tovarne Renault je bil zanimiv predvsem iz dveh razlogov. Prava je njihova organizacija VD, drugič pa tekoči trakovi in kontejnerji, ki pripomorejo, da se na koncu traku »rodi« vsako minuto in pol nov avto R-l-1. Celotno podjetje zaposluje 60 000 delavcev, seveda so razdeljeni v več obratih — tovarnah. Tako obstoja 12 direkcij. V podjetju skrbi za VD 65 ljudi. Med njimi niso všteti zdravniki.
V tej tovarni, kjer delajo samo model R-l-1, je zaposlenih 30 000 ljudi. Za varstvo pri delu pa je služba z 20 varnostnimi delavci. Meseč-
Nova vrata ob naši ograji — vhod na parkirni prostor za avtomobile
Vtisi in spoznanja....
no je v vseh tovarnah ca. 1200 nezgod. Od teh jih 600 zahteva bolniški stalež. Povprečje izgubljenih delovnih dni na eno nezgodo je 19. V letu 1966 je bilo v vseh tovarnah skupaj samo 5 smrtnih nezgod. Njihova služba za VD ima pravico dajati samo nasvete, ne more pa samostojno odločati. Vsak uslužbenec za VD je podrejen direktorju tovarne — obrata. Največji problem za uspešno varstveno delo predstavlja dejstvo, da so v podjetju zaposleni ljudje 27 narodnosti.
V enem oddelku je celo 60 % tujih delavcev različnih narodnosti. Pri tem so težave zlasti v jeziku. Skoraj vsak zna samo svoj materni jezik in nobenega drugega. Pri sprejemu pa dobi vsak novo zaposleni samo brošuro iz varstva pri delu.
Pri njih ni obvezno nositi zaščitnih sredstev. Na teden je 48 delovnih ur. Vsak dan traja delo 9 1/2 ure. V letu je 1 mesec kolektivni dopust, ki velja za vse zaposlene v tovarni. Otroški dodatek je pri njih urejen sledeče: za enega otroka se ne dobi nič. Za dva 120 Fr (1 Fr = 250 din) za tri je 250 Fr itd. Ce pa je žena zaposlena doklad ne dobijo.
Naslednji ogled smo naredili v Luzeru, švicarskem nacionalnem inštitutu za varstvo pri delu — SUVA. Ustanovljen je bil že leta 1900. Zdravstveno-socialno varstvo in varstvo pri delu imajo urejeno tako: nadomestilo za OD v času bolniškega staleža, zaradi nezgode pri delu, se izplačuje od 3. dneva naprej in sicer 80 "/o OD. Za invalidsko upokojitev je treba na zdravniške preglede po treh, šestih in desetih letih, ko je invalidnost dokončno potrjena. Za nezgodo s smrtnim izidom se dobi 60 fl/o. Vdova dobi po možu 30 "/o, pod pogojem, da se ponovno ne poroči, za vsakega otroka pa po 15 °/o in to
PRODAJA
v juliju 1967
V	juliju prodajnega plana nismo dosegli; z devetimi odstotki primanjkljaja smo dosegli tako le 91 °/o plana. Plan bi dosegli, če bi imeli na voljo tkanine, ki so bile naročene. Glede na slab potek prodaje tekstila drugod, smo z našimi dosežki kljub temu lahko zadovoljni.
Analiza neizdobavl jenih naročil nam pove, da nismo uspeli izdelati vsega pravočasno, kar je bilo naročeno. To velja predvsem za preteklo obdobje ali točneje, za prvo in drugo letošnje tromesečje. Med izdelki za široko potrošnjo je ostalo precej naročil neizdobavljenega, kar velja predvsem za barvno platno artikel 5000.
V	juliju je bilo 5200 m2 makula-turnih tkanin.
V	mesecu, za katerega velja poročilo, smo izvozili skupno na zahodni trg za 12 503 U$ tkanin in na vzhodnoevropski trg za 13 110.37 0$.
Gledalci požara v LEKU. Upajmo, da bi pomagali, če bi bilo potrebno
do 18. leta starosti, vendar skupaj ne sme znašati več kot 60 %.
SUVA dobi denar za svoje delo od podjetij in sicer po premijah od 1 %o do 450 %o odvisno od specifičnih nevarnosti v podjetjih. SUVA ima nalogo, da kontrolira, če so v podjetjih narejeni vsi varnostni ukrepi. Za to delo imajo 130 ljudi. Vseh zaposlenih v industriji je ca. 1 500 000. Imajo sekcije za posamezne panoge industrije.
Varstvo pri delu je na švicarskih mojstrskih in visokih šolah poseben predmet.
V Švici je 20 % do 25 % tehničnih vzrokov nezgod. Ostale pa izvirajo iz osebnega faktorja. Lani je bilo skupaj 170 000 nezgod od tega 500 smrtnih. Zaposenih pa je bilo 1 500 000 ljudi.
Ogled tovarne SULZER v Win-terthuiru je bil zanimiv predvsem iz dveh razlogov. To je tovarna, kjer delajo lokomotive, centralne napeljave, parne kotle, tekstilne stroje in diesel motorje. Eden teh ladijskih diesel motorjev je imel 9 cilindrov, katerih vsak je imel v premeru 900 mm. Skupna moč motorja pa bo znašala 21 000 KM.
Tovarna obstaja že od leta 1834 in je bila takrat samo manjša livarna. Da-
nes pa zaposluje 13 500 ljudi. Tudi tu je zaposleno precejšnje število tujih delavcev. Približno 1300 Italijanov, 200 Turkov, 100 Jugoslovanov itd. Zato je tudi fluktuacija zelo velika in sicer 25 % letno.
Druga stvar, ki človeka preseneti, ko pride v tovarno, je skrb za varstvo pri delu. Vsem nam so dali že pri vratarju očala in čelado. V vseh obratih pa smo videli, da vsi zaposleni spoštujejo predpise iz varstva pri delu. Torej nosijo osebna zaščitna sredstva. Pa tudi sankcije za neupoštevanje predpisov so stroge. Če nekdo enkrat ne nosi npr. čelade, gre na zagovor k predpostavljenemu in mesečna plača je nekaj % nižja. Ce pa večkrat prekrši, ga odpuste iz službe. Zato ni veliko nezgod pri delu. Imajo 4 nezgode na 100 zaposlenih, od tega jih je polovico takih, ki zahtevajo do 3 dni bolniškega staleža. V celem podjetju je tudi 1200 vajencev, 'ki se učijo 23 različnih poklicev. Učna doba traja 4 leta; dve leti v delavnici in dve leti v šoli. Ker imajo varnost pri delu kot poseben predmet, se že med učno dobo nauče tudi varno delati, kajti zavedajo se, da je tudi varno delo eden od pogojev za visoko produktivnost. S tem pogledom je bila naša strokovna pot zaključena.
PROIZVODNJA
v juliju 1967
Julij je dopustniški mesec in je običajno v tem mesecu največ ljudi na dopustu. To se odraža tudi v proizvodnji, kjer plan kljub zadovoljivi oskrbi s surovinami, ni bil dosežen. V konfekciji in tiskarni pa se pozna pomanjkanje naročil.
Po oddelkih je bil plan dosežen naslednje:
Plan	Indeks
julij 1967	julij 1967
Predilnica . . Tkalnica . . . Oplemenitilnica Tiskarna — t. m.
b. m.
Konfekcija . .
63,5 %	44,5 %
94 %	106,1 %
91,4 %	93,1 %
—	76,4 %
—	59,2 %
60,2 %	149 %
Spet je narasla nedovršena proizvodnja im treba bo pospešiti proizvodnjo v oplemenitilnici in adjustimi.
Kvaliteta izdelkov se je v primerjavi z mesecem junijem izboljšala in je bilo adjustiranih 93,14% tkanin I. vrste, napram 91,15% v mesecu juniju.
1Doba sintetičnih snovi
Pomembna je snov, še bolj pa tehnologija
Industrijski razvoj dvajsetega stoletja je bistveno pogojen s proizvodnjo vse številnejših in najrazličnejših snovi, namenjenih za zadovoljevanje človekovih potreb. Na ©ni strani tehnika ni nikoli črpala iz tolikih virov kot to stoletje, na drugi strani pa tudi nikoli ni toliko ustvarjala, saj je kar po vrsti spreminjala elemente iz zemlje, morja in zraka ter jih naredila uporabne.
Eden najbolj spektakularnih in revolucionarnih prispevkov tehnologije k proizvodnji industrijskih snovi je v ustvarjanju novih snovi, znanih pod skupnim imenom plastične snovi, M so posnemale naravne proizvode ali pa so brez primere v naravi imele lastnosti, ki so ustrezale kakšni -posebni rabi.
Z uporabo predvsem ogljikovih derivatov različnih izvorov (premog, nafta, katran, celuloza iz lesa in ostankov sladkornega trsa) je kemični industriji s postopkom imenovanim Polimerizacija, uspelo sestaviti zapletene verige atomov, tako da je dobila vlakna, liste ali drugačne oblike, ki so bile zelo odporne. Razno-vrsnost in kompleksnost verig, ki jih je bilo mogoče ustvariti, je bila skoraj neskončna. Doseči je bilo mogoče številne različne lastnosti, pač odvisno od kemičnih elementov, ki so sestavljali proizvode in od proizvodnih postopkov. Nadomestitev baznih ogljikovodikov s silikoni je še povečala lestvico možnosti.
Prototipa plastičnih snovi so izdelali že v začetku tega stoletja, namreč celuloid in bakelit. Prvo sintetično vlakno, umetno svilo ali rayo-n, so uporabljali že v letih 1890 in njena proizvodnja z raznimi postopki se je zlasti razmahnila v letih med 1900 in 1920. Po letu 1930 se je na tržišču pojavilo veliko število novih plastičnih snovi, zlasti v Nemčiji, kot »ersatz« ali nadomestni Proizvodi, ker je bilo drugih prvin Premalo.
Vendar so vse možnosti, ki jih Ponujajo plastične snovi, začeli spoznavati šele med drugo svetovno vojno in po njej, ko se je izboljšala njihova kakovost. Proizvodnja za vojno tako pomembnih snovi, kot sta nylon za padala in sintetična guma za avtomobilske plašče, je šele odkrila pomembnost sintetičnih proizvodov. Namesto da bi se zadovoljili z- izdelovanjem nadomestnih proizvodov, ki bi lahko tekmovali s kakšno naravno snovjo, so tovarnarji plastičnih snovi skušali izdelati snovi z lastnostmi, ki so manjkale naravnim proizvodom, zato so vrgli na tržišče veliko raznovorstnih vlaken, listov, oblik in snovi, ki jih je bilo mogoče mešati z drugimi snovmi, kot sta les m steklo, ki so talko dobile nove lastnosti.
Razvoj plastičnih snovi je šel vzporedno z razvojem in proizvodnjo stekla, snovi, ki je prav tako izde-
lana iz prvine, peska, ki obstaja v neomejenih količinah in jo je lahko dobiti. Čeprav je steklarstvo že zelo stara umetnost, pa je steklo poceni in splošno uporabljeno šele po me-haniziranju pihaštva v začetku dvajsetega stoletja. V naslednjih letih se je uporaba stekla še povečala, ker so našli postopke, s katerimi je postalo manj krhko, pa vendar še vedno trdno in prozorno . ..
V drugi polovici devetnajstega stoletja se je beton kot gradbena snov pridružil opeki, kamnu in lesu; v dvajsetem stoletju je postal eden najbolj uporabnih materialov za gradnjo industrijskih objektov, za večino velikih mestnih zgradb, mostov in zelo prometnih cest. Imel je to prednost, da so ga izdelovali iz p-rvin, ki jih je v izobilju na številnih mestih, in da je z njim preprosto ravnati. Zaradi velike količine cementa in železa, ki sta potrebna za zadostno odpornost, pa je beton težak gradbeni material, odličen za temelje, neprimeren pa za zgornji del zgradbe in za ostrešje.
Z mešanjem žagovine, vulkanske lave in nekaterih lahkih mineralov, ali pa z dodajanjem kemičnih proizvodov so izdelali nove, lažje in -bolj vsestransko uporabne betone. Tako je bilo mogoče že vnaprej izdelati in sorazmerno lahko prepeljati posamezne betonske plošče za ostrešje in vmesne stene.
Sredi tega stoletja so znanstveniki različno odgovarjali na vprašanje, ali bo človek zaradi svojega obvladovanja narave kmalu izčrpal zemeljske vire in tako uničil bodočnost prihodnjih generacij ali pa bo
Zaradi hitrega razvoja in vse večje uporabnosti so regenerirana celulozna vlakna pričela v uporabi nekoliko zaostajati. Vzroke za to najdemo v zmanjšanju trdnosti regeneriranih celuloznih vlaken v mokrem stanju, v (pomanjkljivosti oblikovanja ter v velikem krčenju teh vlaken pri sušenju.
Šele v zadnjem desetletju je kemikom uspelo izdelati s pomočjo posebnih modifikatorjev novo vrsto regeneriranih celuloznih vlaken. Imenujejo se polinozna vlakna; njim podobna so vlakna z zelo visokim »mokrim modulom«. Zaradi svojih lastnosti so se ta vlakna — regenerirana celulozna vlakna — zelo približala lastnostim, ki jih ima bombažno vlakno. Naglasiti velja predvsem trdnost in obstojnost vlaken v mokrem stanju.
nasprotno sam proces tehnološkega razvoja tako razširil število možnosti, da bodo viri postali vse obilnejši, namesto da bi se izčrpali.
Kemiki si niso edini glede perspektiv, ki jih ponujajo nove sintetične snovi. Nekateri mineralogi se vznemirjajo zaradi izčrpanja starih mineralov, medtem ko drugi že proučujejo možnost uporabe novih. Eni so mislili, da se bodo naraščajoče potrebe po prvinah kompenzirale z vse bolj ekonomično uporabo in bo tam, kjer je bilo potrebno pol tone goriva za eno konjsko silo, kot v prvih motorjih z notranjim izgorevanjem, zdaj zadoščalo 500 gramov za letalske motorje z veliko vrtljaji ...
Samo troje je bilo jasno: prvič, sredi tega stoletja so tehnološke možnosti za razvoj virov na osnovi že znanih znanstvenih principov bile videti neomejene; drugič, uporaba virov 'bo v prihodnosti nedvomno doživela prav tako temeljito spremembo kot v prejšnjih petdesetih letih, ko je petrolej kot gorivo zamenjal les in premog, ko sta beton in jeklo v gradbeništvu zamenjala les in opeko, ko so posebna jekla, aluminij in magnezij zamenjali železo pri gradnji številnih strojev, sintetična vlakna in plastične snovi pa volno bombaž in usnje; in končno, bistveni izvor, od katerega je odvisna industrijska prihodnost človeštva, ni ta ali ona fizična snov, temveč tehnologija sama.
Courier — Čarobne F. Ware, K. M.
Panniikar, J. M. Romein
Razgledi, 29. julija 1967
Kljub temu, da je proizvodnja po-liinoznih vlaken v svetu še v poizkusnih razvojnih stopnjah, so zanje že našli splošno uporabnost. Zanimivo ipri tem je, da jih, poleg že omenjenih trdnosti v mokrem stanju, odlikuje še sorazmerno nizka cena.
Polinozna vlakna — pri nas so poznana predvsem vincel, airon in zantrel vlakna — lahko uporabljamo čista ali pa v mešanicah z drugimi materiali (volna ali sintetično vlakno) za izdelovanje pletenin ali tkanin za široko potrošnjo ali za tehnične tkanine.
S temi vlakni bomo lahko tudi v našem podjetju nadomestili dražji bombaž oziroma pričeli iz njih izdelovati nekatere nove izdelke (velo-kord).
Inž. Branko Novak
Tudi v našem podjetju uporabljamo POLINOZNA VLAKNA
Umag* na 15. mestu
Se prve dni v avgustu je bil Umag na 7. mestu. Od tedaj dalje pada, in kdo ve, kje se bo ustavil, ko bo konec letošnje turistične Sezone.
Večje in predvsem bolj znane turistične kraje anketirajo. Pravzaprav delajo to turisti, ki letujejo v teh krajih. Domači dn tuji. Vprašanje je, koliko so pri tem domači res merodajni, ker je znano, da je za Jugoslovana letovanje ob morju (ob našem Jadranu) drago in zato tudi domači turizem opada. Torej so udeleženi pri anketiranju tujci, ki so prišli na dopust v naše kraje, v hotele in zasebna stanovanja, kjer jim radi in na široko odpirajo vrata. Zaradi deviz.
Umag je bil torej dolgo na sedmem mestu in je sedaj (23. avgusta 1967) na petnajstem mestu. Ni mi sicer podrobno znano, kaj se ocenjuje, toda če je Koper na prvem mestu, potem bi se upravičeno spraševali, zakaj to. Verjetno pa je (in to moramo verjeti), da je rezultat ankete realen. Komu bi tudi koristilo, če temu ne bi bilo tako. Pa vseeno.
Umag nam je poznan že deset let. Morda nekaterim še dalj. Takrat smo v senci visokih borovcev taborili in uživali udobje počitniških dni. Ugotovili smo, da je kraj lep, morje toplo in ne predaleč od Jarš. Res je, da smo se v začetku vozili v Umag s kamionom in starim avtobusom še skozi Buje, toda danes meri pot od našega podjetja do Umaga točno 172 km.
Po dveh letih so se nam pridružili v taboru tudi drugi kolektivi, ki niso stanovali v platnenih šotorih ampak so si postavili hišice iz lesa. Napravili so korak dalje od nas in bilo jim je udobneje predvsem v slabem vremenu. Na našo naklonjenost do Umaga pa so postali pozorni tudi občinski možje v tem mestu. In seveda tudi v Turističnem biroju, kjer so že od prvega dne dalje kaši rali turistično takso. Dinarjev je bilo malo, zato so bili mnenja, da bi kazalo pričeti se zavzeteje barviti z večjim turizmom, kamor sodi seveda tujec s svojimi devizami. Za takšno politiko smo se zavzeli v državnem merilu in tujcem obisk naše dežele omogočili na tako enostaven način, da ga komaj kje še lahko primerjamo z našim.
Tisoč devetsto oseminpetdesetega leta smo se odločili, da si bomo v Umagu zgradili svoj počitniški dom. Otvoritev doma je bil velik dogodek, katerega se je v soboto 1. avgusta udeležilo precej članov kolektiva.
Nikoli pozneje ni bilo v Umagu hkrati toliko delavcev iz Induplati, kot na dan otvoritve doma.
Sledi obdobje pogovorov in dogovorov, kdo vse bo še zidal v naši soseski. Resno so k delu pristopili še člani kolektivov LEK, SNAGA iz Ljubljane ter občina BEŽIGRAD. Ti imajo danes na Punti svoje domove. Seveda tudi možje in Umaga niso
držali križem rok. Centralni hotel Beograd s svojim depandansami Mira-mar in kdo ve, kako se še imenujejo, so zastareli tako glede zunanjega videza, kot s svojo notranjo ureditvijo. Na Punti so zatorej zrasle nove depandanse (dom, kjer so na voljo le sobe brez prehrane) in tam, kjer so nekoč stali naši šotori se bohotijo lepe zgradbe. Na Obali umaškega zaliva pa je leta 1958 zrasel nov hotel A kategorije. Imenuje se Adriatic. Ime srečujemo pogosto, saj je postalo simbolično za nekaj, kar predstavlja luxus in kar je tudi letos (1967) nezasedeno. Vzrok temu so visoke cene, ki jih tudi tujci niso pripravljeni plačati. Glede cen še to: v cenah za naše turistične usluge smo že dosegli zahodnoevropsko povprečje.
Pred letom dni so uredili severno od Punte tudi avto-camp. V njem je dovolj prostora za tisoč kampistov. Umag ima tako v poletnih mesecih 100 “/o več prebivalcev kot takrat, ko turistov ni. Umag je lep, je zelen in privlačen. Kljub temu je šele na 15. mestu. Kaj mu torej kvari boljšo uvrstitev? Je v Umagu premalo zabave, ali je restavracijska mreža nezadostna? Zagotovo vem, da dobite v Umagu lažje vse drugo razen »■morskih rib". Ribe so na jedilnikih med najdražjimi jedili. To sem sam videl.
Povrnem se še enkrat k zabavi. V stekleni je bar z običajnim jugoslovanskim barskim programom strip-teasem. Morda je premalo atraktiven, ker si lahko napol izvedeno točko prej omenjenega programa kopalci ogledajo po mili volji na plaži. Kaj torej. Tudi casino ima Umag. V hotelu Adriatic, kjer naši državljani seveda nimajo vstopa (kdo pa jih sploh pogreša) pač pa tujci. In dohodek se splača vsem, tistim ki dobijo in hotelskemu podjetju. Popolnoma vnemar so pustili v Umagu vprašanje izposojanja čolnov in jadrnic. Imajo jih le tisti, ki jih preko meje pripeljejo s seboj po cesti. Morda nekaj stotin kilometrov daleč. In z njimi bi se dalo dobro zaslužiti. Tudi na organizirano spremljanje
Sredi poletne vročine je bilo na plaži pred našim domom vedno živahno
ribičev nihče ne pomisli. Krepko bi lahko mnogi zaslužili četudi bi rib ne bilo preveč v mrežah. Vse drugo je o. k.
In vseeno je Umag šele na 15. mestu. Kdo je med dvajsetimi pred Umagom in kateri so tisti turistični kraji, ki so za Umagom, pa vam pove naslednja tabela:
1.	Koper	189 330	točk
2.	Orebič	185 547	točk
3.	Lovran	184 220	točk
4.	Božava	183 833	točk
5.	Makarska	183 770	točk
6.	Rovinj	183 690	točk
7.	Vela Luka	182 430	točk
8.	Cavtat	181 512	točk
9.	Supetar	181 220	točk
10.	Novi Vinodolski	181192	točk
11.	Baška voda	181 050	točk
12.	Preko	179 309	točk
13.	Rabac	178 368	točk
14.	Mlini	178 058	točk
15.	Umag	177 752	točk
16.	Kraljeviča	177 648	točk
17.	Podgora	177 373	točk
18.	Murter	177 299	točk
19.	Pula	177 291	točk
20.	Stari grad	177 233	točk
Podatki o razvrstitvi prvih dvajsetih turističnih krajev ob našem Jadranu so povzeti iz ankete, katero vsak dan objavlja zagrebški dnevnik Vjesnik. Akcija zasluži vso pozornost in bi jo kazalo prenesti prihodnje leto v naše turistične kraje (v Sloveniji) ker, tako sodim, bi s pomočjo anonimne ankete prišli mnogim hibam in nevšečnostim na kraj. Verjetno ta anketa ni patentirana, pa tudi predraga ni. V času počitnic bi nekaj študentov bilo na ta način začasno zaposlenih.
Odločili smo se za turizem. Vsaka stvar pa nekaj stane. In ta gotovo ni najdražja.
Otmar Lipovšek
Uveljavljanje pokojninske doke po novik predpisik
Pokojninsko dobo je možno dokazovati s pričami, samo še do konca tega leta, dočim je rok za dokazovanje posebne dobe potekel 31. 12.
1966.
Zadnje spremembe in dopolnitve temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju so postopek za dokazovanje pokojninske dobe precej spremenile od dosedanjega načina dokazovanja pokojninske dobe. Z dnem, ko je začel veljati ta zakon, to je od 14.^ marca letos, so prenehale delati občinske in republiške komisije za ugotavljanje pokojninske dobe, ker je Prenesena pravica za ugotavljanje pokojninske dobe na zavode za socialno zavarovanje. Da bi se zaščitili Skladi pokojninskega zavarovanja in da se doseže tudi čim realnejše dokazovanje pokojninske dobe s pričami, mora zavod za socialno zavarovanje, kadar odloča o zahtevku za ugotovitev časa udeležbe v narodnoosvobodilnem boju ali aktivnem sodelovanju v narodnoosvobodilnem gibanju, najprej preskrbeti obrazloženo mnenje od Združenja borcev NOV občine, v kateri je prizadeti aktivno in organizirano delal v narodnoosvobodilnem boju.
Kadar komunalni zavod za socialno zavarovanje odloča o zahtevku za vštetje obdobij, prebitih v ilegalnem revolucionarnem delu, v zaporih, taboriščih ali internaciji ali kon-finaciji zaradi revolucionarnega dela, ali brezposelnost, ki je nastala zaradi revolucionarnega dela, mora komunalni zavod preskrbeti mnenje Pristojne komisije v tem, ali so izpolnjeni pogoji za vštetje takih obdobij v pokojninsko dobo. Za taka mnenja je pristojna posebna republiška komisija.
V zahtevkih za ugotavljanje pokojninske dobe, ki se deloma ali v celoti dokazuje z izjavami prič, lahko odredi komunalni zavod za socialno zavarovanje ustno obravnavo, če smatra, da bi bilo to smotrno za dokazovanje resnice.
Komunalni zavod začne postopek Pa zahtevo prizadetega. Proti odločbi komunalnega zavoda se tisti, ki je zahteval ugotovitev -pokojninske do-"e, lahko pritoži na republiški za-v°d za socialno zavarovanje, njegova odločba je dokončna. Odločbo o priznani pokojninski dobi mora komunalni zavod za socialno zavarovanje Poslati v revizijo republiškemu zavodu za socialno zavarovanje. Sele tako postane odločba polnomočna m se vpiše v delovno knjižico. Dokončno ugotovljeno pokojninsko dobo vpiše v delovno knjižico komunalni zavod, ki je izdal odločbo.
Če komunalni zavod ali drug organ ali organizacija v mejah svoje pristojnosti po verodostojnih dokazih ugotovi, da je v delovni knjižici vpisana pokojninska doba ne-resnična, začne pristojni zavod obnovo postopka za ugotovitev teh dejstev. Obnova postopka je dopustna v Potih letih od dneva vročitve dokončne odločbe stranki, če je bila
odločba izdana pred začetkom uporabe tega zakona, to je pred 14. januarjem 1967 — pa v petih letih od dneva, ko se je zakon začel uporabljati. Izjemoma je še dopustna obnova po omenjenih dveh rokih, če je bila odločba izdana na podlagi krive listine ali krive izpovedbe prič ali izvedencev ali je posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakoniku, ali da temelji na sodbi, izdani v kazenskem postopku, ki je bila pravnomočno razveljavljena.
lu, ki se nanaša na pokojninsko dobo, s katero je bila že uveljavljena pravica do pokojnine, mora komunalni zavod za socialno zavarovanje, ki izplačuje pokojnino, na podlagi odločbe začeti postopek za novo odmero pokojnine. Zavarovanci in druge osebe lahko po začetku uporabe tega zakona vložijo zahtevo, da se jim po izjavah prič ugotovi pokojninska doba, ki so jo dopolnili pred začetkom uporabe tega zakona, najkasneje do 31. decembra 1967. Ka-
Požar v LEKU so pomagali gasiti tudi naši gasilci. Motorno črpalko je pripel za kamion šofer Pavli čeprav tovornjaka po opravljeni vožnji še niti razložil ni
Če se v obnovi postopka ugotovi, da je bil z odločbo, s katero so bila ugotovljena obdobja pokojninske dobe, kakršen zakon v korist posameznika, jo mora komunalni zavod spremeniti, odpraviti ali razveljaviti. Na podlagi dokončne v obnovi postopka izdane odločbe se izvrši tudi ustrezni popravek vpisa v delovni knjižici.
Če je odločba, za katero gre pri obravnavi postopka odpravljena, spremenjena ali razveljavljena v de-
sneje bodo lahko pokojninsko dobo dokazovali s 'pričami le še tisti, ki iz objektivnih vzrokov tega niso mogli prej storiti, kot tudi tisti, ki niso bili v delovnem razmerju in tudi niso opravljali druge dejavnosti, za katero je zavarovanje obvezno, če postanejo zavarovanci, vendar le še v enem letu od ponovnega vstopa v delovno razmerje ali od začetka upravljanja druge dejavnosti.
Zelezar, leto IX. št. 30
Podražitev bencina napovedujejo
Beograd, 11. avg. 1967. Bencin se bo v Jugoslaviji prihodnje leto verjetno spet podražil, čeprav za zdaj še ni mogoče reči koliko.
V zvezni gospodarski zbornici navajajo, da so se cene za bencin v državah srednje in zahodne Evrope nedavno zvišale. Prav po cenah bencina na tem tržišču, upoštevajoč seveda razne domače kalkulacije, pa se oblikujejo cene tudi v Jugoslaviji.
Čeprav bo podražitev bencina v prihodnjem letu verjetno manjša, kakor je bila zadnja podražitev te vrste, se vendarle lotevajo tega vprašanja zelo previdno in analizirajo številne elemente, ne samo v naftnem gospodarstvu, ampak tudi na tržišču ter sploh v vsem našem gospodarstvu.
Edino, kar je za zdaj zanesljivo mogoče reči je, da je zvišanje se-
danjih cen za bencin, glede na sedanje razmere na mednarodnem tržišču z nafto in naftnimi derivati, nujno in neogibno.
DELO, 13. VIII. 1967
V zadnji številki našega glasila smo objavili napačno rojstno ime MARICE ZALOKAR, tkalke, ki se je poročila s tovarišem LETNARJEM. Za neljubo pomoto se opravičujemo Marici Letnar in Stanki Zalokar, ki je še neporočena.
Urednik
Ocenimo smeh
Na vprašanje, ali je smeh zdrav, nam mora biti predvsem jasno, kaj pravzaprav je smeh. Že Darvvin je pred devetdesetimi leti izdal knjigo, v kateri opisuje čustvene vzgibe pri ljudeh in živalih. V tej knjigi navaja, da je smeh na j preprostejši izraz veselja in čiste sreče.
Smejoč obraz je, kot to vemo, v nekem smislu izraz stopnjevanih življenjskih čustev, optimističnega razpoloženja in pozitivne človekove čustvene razgibanosti.
Do mimične ponazoritve pomaga dobro ubrana razpotegnitev mišičja na obrazu; poznamo celo smejalno mišico v kotu ust (musculus riso-rius), ki podaljša ustno režo, razširi usta in nekaterim srečnikom izoblikuje ljubko jamico v licih.
Ali smeh od srca ne prevzame vsega človeka!
ZA POKAL MARŠALA TITA. Nogometaši domače enajsterice INDUPLATI so odigrali v četrtek 17. avgusta tekmo z Usnjarjem iz Vrhnike. Kljub zelo pomlajenemu moštvu so domači igralci prikazali lep in zanimiv nogomet, ki se je v rednem času končal neodločeno 1 : 1.
Stanje je ostalo nespremenjeno tudi v prvem podaljšku. Gostje iz Vrhnike pa so uspeli v začetku drugega polčasa. Z golom, ki je vratarja Bončo presenetil, so povedli in zmagali.
Igralci Usnjarja so zmago zaslužili, domačine pa lahko pohvalimo predvsem za borbenost pri igri. V moštvu so debi-tirali kar štirje mladinci, ki bodo v prihodnje igrali za člane.
Gledalci so bili s prikazano igro zadovoljni.
ZA POKAL OBČINSKE ZVEZE TK DOMŽALE. Tradicionalno srečanje domačih nogometnih moštev za pokal Občinske zveze, je bilo odigrano v soboto in nedeljo 19. oziroma 20. avgusta letos. Žreb je odločil, da so se prvi pomerili med seboj igralci Induplati in Ihana. Domačini so bili ves čas v premoči in na koncu zasluženo zmagali s 3:1. Častni gol so dali Ihančani iz dobro igranega kazenskega strela pred črto, ki označuje kazenski prostor.
V naslednji tekmi so igralci Domžal z rezultatom 2 :1 premagali moštvo Doba. Doblajni so v tej tekmi želi odobra-
Nogometno moštvo INDUPLATI
Smeh je lahko tudi zelo različen in utegne imeti raznoteri pomen. Primitivno režanje z bučnimi glasovi vse prej odbija kakor ugaja. Kultiviran nasmeh, z vso milino in ljubeznijo, išče odkritih stikov s sočlovekom. Smeh ob dobro pripovedovanem dovtipu, ob veselem snidenju ali veseloigri, ki nas je navdušila, pomeni prav gotovo oddih, sprostitev in veselje. Toda smejanje nad hibami drugih, nad škodo, ki jo je nekdo utrpel, nad zadrego, v katero smo nekoga spravili, je zasmehovanje, nevoščljivost, škodoželjnost in ironija. Smeh lahko torej poživlja — pa tudi ubija.
Nič nas ne sprosti bolj kakor zdrav, nezadržan in odkrit smeh; skoraj neverjetno pa se zdi, da je smeh lahko tudi znamenje bolezni. Poznamo smejalno kap, nevaren pri-
vanje gledalcev medtem, ko so igralci Domžal razočarali, ni namreč dosti manjkalo, da bi Dobljani premagali svoje nasprotnike.
V	nedeljo sta se prvo srečali moštvi Doba in Ihana. Zmagali so Ihanci z rezultatom 5 : 2 pri tem pa velja naglasiti, da je kot, predno je žoga še četrtič našla pot v mrežo vratarja iz Doba, streljal igralec Šmid, ki se je ogreval pred srečanjem. Sodnik Nikolič prevare ni opazil in zadetek zato priznal. Negodovanje in zasmeh glavnega sodnika je bil upravičen. Neumestno je tudi zadržanje predstavnika Ihancev Draga Kraj-ška, ki v tem dejanju ni videl prekršek športnih pravil. Povsem drugače je zadevo presodil Pavlin Zule, ki je predlagal celo disciplinske kazni.
V	odločilnem srečanju sta za prvo mesto igrali enajsterici Induplati in Domžal. Mlado in od dveh prejšnjih tekem utrujeno moštvo Induplati je dobro zaigralo le prvi polčas srečanja. V tem delu tekme so Jaršani celo povedli in bili enakovreden tekmec reprezentanci komune. Minuto pred koncem polčasa so Dom-žalčani izenačili rezultat v drugem delu igre pa so potisnili — sedaj že zares utrujene igralce Induplati — v obrambo. Kljub premoči Domžalčanov se rezultat v drugem polčasu ni spremenil. Do spremembe pa je prišlo v prvem delu podaljška tekme. Domžalčani so povedli in zmagali z 2 : 1.
Pokal so tako osvojili Domžalčani. Vratar zmagovalnega moštva Kušar je prevzel trofejo in rekel: Zmagali smo, ker smo se pošteno borili. To je tudi res in povsem upravičeno. Bili so najboljši čeprav so glede na napovedi tudi malo razočarali. Najboljši igralec na tekmi je bil Zdravko Krajšek; boljše od drugih pa so še igrali Mihajlo Nagy in Franc Blejec (oba Induplati) in Svoljšak (Dob.)
TEKMOVANJA V NPL. Znano je, da sta enajstoriti Bele Krajine in Novo mesto letos tekmovalca v višjem razredu. V Ljubljanski nogometni podzvezi pa bodo tekmovala naslednja moštva: Rakek, Usnjar, Borovnica (?), Partizan Mirna (na Dolenjskem), Enotnost, Domžale, Dob, Ihan in Induplati. Tekmovanje se Je pričelo v nedeljo 3. septembra. Vse tekme bodo odigrali ob nedeljah predpoldne. Tarife za sodniške usluge so letos enake lanskoletnim. Igra se po veljavnih pravilih NZJ (Nogometne zveze Jugoslavije).
silni smeh, braz notranje vedrine (pri tetanusu) ter menično razdraženost, pri kateri se bolnik smeje vsemu in zopet ničemur. Normalen, navdušujoč, malone nalezljiv smeh je znamenje cvetočega zdravja. Kdor se ne more od srca nasmejati res duhoviti šali, dobri karikaturi ali bistri karikaturi, je kar obžalovanja vreden, saj mu manjka važna tipka na klaviaturi čustev.
Nedvomno je smeh ob pravem času in kraju zdrav in potrjuje pravilnost ljudskega reka, ki pravi: Smeh je najboljše zdravilo!
Majda Škrinjar višja med. sestra
OBVESTILA IZ KADROVSKE SLUŽBE
Vstopi:
Marija Pintar, tekstilni tehnik, vstopila 7. 8. 1967
Izstopi:
Olga Zalokar, natakarica, izstopila 15. 8. 1967.
PISMO VOJAKA OSOLINA
Spoštovani kolektiv
Zopet se oglašam in vas prav lepo pozdravljam ter zahvaljujem za poslane Konoplane, katere z veseljem preči tam, saj me vse zanima, kakšne rezultate dosežejo moji nekdanji sodelavci. Zato se za vse vsem najlepše zahvaljujem.
S prekomando sem odšel v Varaždin (v pismu navaja vojak Osolin svoj novi naslov, katerega lahko dobijo bralci, če to želijo, v našem uredništvu).
Prejmite lepe pozdrave Lojze Osolin
Pripis uredništva!
Veseli nas, da se naši nekdanji sodelavci oglašajo. Zadovoljni smo tudi z mnenjem o Konoplanu, katerega izdajamo za to, da bi vse člane kolektiva seznanjali z uspehi, doseženimi pri vsakdanjem delu in s politiko, ki nam omogoča vključitev v mednarodno delitev dela.
Vojaku Osolinu, ki je sedaj v Varaždinu, se zahvaljujem za pozdrave in mu želim, v imenu celotnega kolektiva, vse dobro in vračam pozdrave.	Urednik Konoplana
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni naju je v 81. letu starosti za vedno zapustil ljubljeni ata
ALOJZIJ ZAJC
K zadnjemu počitku smo ga spremili v petek 25. avgusta na pokopališče v Domžalah. Vsem, ki ste mu prinesli cvetja in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti — iskrena hvala.
Hčerki Marija in Fanika poročena Cedilnik
POROČILA SE JE:
Milena Kavčič, del. v konfekciji, poročena JURAS
NOGOMET