IV. letnik
T~	,-------
POŠTNINA PAVŠALIRANA.
Stcv. lO
JUGOSLOVANSKI
GLASILO »JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI
List izhaja enkrat na mesec, in sicer ‘5. vsakega meseca, ter stane za celo leto
8 Din., za pol leta 4 Din.; posamezna številka velia Din. 0'75. — Inserati po dogovoru. —
Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav-ništvo:	Ljubljana, Pražakova ulica štev. 3.
CENJENIM NAROČNIKOM!
Poravnajte čimprej naročnino po priloženih položnicah!
Obrtno šolstvo v Jugoslaviji.
Samoposebi je umevno, ker je naša ‘kraljevina v prvi vrsti agrarna (poljedelska) država, da je pri nas za pospeševanje obrta in za nujno izobrazbo obrtniškega stanu in kvalificiranega • delavstva veliko premalo zanimanja in skrbi i od strani, države same kakor tudi od strani obrtnikov samih. Vse gleda na veliko produkcijo poljedelstva in živinoreje in trgovski stan se je vrgel z vso slastjo in pohlepom na izvozničarsko politiko, samo ubog, zapuščen mali obrtnik gleda z žalostjo od strani, kdaj se bo tudi njega spomnila država in mu priskočila na pomoč — z didaktično in tehnične^ izobrazbo njegovega naraščaja, kajti drugače mora podleči v hudi, ostri konkurenci z drugimi industrijskimi državami.
•Pri nas v Jugoslaviji je za strokovno-poučno (didaktično) pospeševanje obrta »n za razvoj tehnične izobrazbe na obrtnem polju vse premalo preskrbljeho.
V bivši Avstriji — prejšnji naši državi smo imeli takozvane centralne zavode, katerih je bilo devet. Centralni zavodi so bile posebne specialne šole za vzgojo obrtnega stanu v širšem pomenu besede, zato so imele tudi širši' delokrog in višje naloge in cilje. Da bo čitatelj spoznal pravi namen takih centralnih zavodov, je najbolje, da jih tu po vrsti naštejem, kajti naslov sam že kaže in pove vsebino, nalogo in namen takih inštitucij.
Centralni zavodi so bili torej v Avstriji sledeči:
1. Avstrijski muzej z a u m e t -n o s t in industrijo na Dunaju.
2. Zavod za učila za obrtno šole na Dunaju.
3. U*m etno-obrtna šola avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo na Dunaju.
4. Tehnološki obrtni mu-z e j na Dunaju.
5. Grafični učni in p o i z -k u s n i z a v o d na Dunaju.
6. Osrednji učni zavod za ženske o b rte na Dunaju.
7. Zavod za žensko domačo industrijo na Dunaju.
8. Učni in poizkusni zavod za k o š a r s t v o in s o-r o d n e p 1 e -tarske tehnike na Dunaju.
9. U m e t n o - o b r t n a šola v Pragi.
Seveda čitatelje ne sme motiti dejstvo, da je bil sedež vseh teh centralnih zavodov ravno na Dunaju, razen (ene) umetno-obrtne šole v Pragi. Avstrija je pač skrbela za Dunaj, ki ga je smatrala za centrum države — in tako je privabljal Dunaj v svojo sredo državljane iz cele države. Na račun svojih državljanov je Dunaj tudi dobro in zelo bogato in razkošno živel. Vladal je pač nesrečni centralizem, dokler ni samega sebe pokopal pod razvalinami svetovne vojne. Toda pustimo te neprijetne spomine, kajti mi Jugoslovani nismo niti enega centralnega zavoda imeli v svoji novi državi kot ded-ščino po stari Avstriji. Edini Čehi so bili tako srečni, da so podedovali umetno obrtno šolo v Pragi.
Poglejmo samo par tipov teh centralnih zavodov v Avstriji malo bolj natančno in si oglejmo njihov delokrog, potem bomo takoj spoznali velikansko važnost take inštitucije za povzdigo in razvoj obrtnega stanu in industrije v državi.
Tako je n. pr. tretji tip: Umetno-o b r t n a šola na Dunaju je združevala v sebi sledeče samostojne pododdelke:
I. Splošni oddelek, 3 letniki.
II. Strokovne šole za:
a)	arhitekturo;
b) slikarstvo;
c) kiparstvo.
III. 1. Posebni tečaji za:
a) kovinsko plastiko;
b) lesno kiparstvo;
c) kameno kiparstvo;
d) dela v emajlu;
e) keramika;
f) tekstilna dela.
2.	Znanstveni tečaj za kemijo keramike, stekla in emajla.
IV. Tečaj za mladinsko umetnost. (Izdelovanje raznih umetnih izdelkov v domači hišni industriji.)
V. Kemično tehnično preizkus e v a 1 i š č e.
Iz navedenega pogleda se vidi, kako lep, obširen in sistematičen delokrog jo imel centralni zavod 'Umetno-obrt-n a šola na Dunaju.
Poglejmo dalje, kakšen delokrog je imel: »Tehnološki obrtni muzej ?
Tehnološki obrtni muzej, je imel sledeče oddelke:
I. Višjo strokovno strojno tehniko.
II. Višjo strokovno šolo za elektro tehniko.
III. Specialni tečaj za industrijo papirja.
IV. Specialni tečaj za artilerijske mojstre.
V. Specialni tečaj za opravnike pri parnih kotlih.
VI. Specialni tečaj za opravnike pri parnih strojih.
VII. Specialni tečaj za šoferje.
Vlil. Tečaj za monterje elektrotehnike.
IX.	Specialni tečaji z nedeljskim in sploh večernim poukom.
Iz tega kratkega programa tehnol. obrt. muzeja vidimo, kako vzvišeno nalogo je imel imenovani centralni zavod za razvoj in didaktično pospeševanje obrtniškega stanu.
Grafični učni in poizkusni zavod je obsegal sledeče:
I. Sekcijo za fotografijo in reprodukcijske postopke.
II. Sekcijo za knjige in ilustracijo.
Ali vzemimo n. pr. centralni zavod za
košarstvo in sorodne pletarske tehnike, vidimo, da so na tem zavodu obstojali sledeči tečaji:
a) mojstrski tečaji,
b) učni tečaji sploh,
c) tečaji za izobrazbo učiteljev,
d) tečaji za strokovno učiteljstvo obrt. nad. šol.
Tako vidimo iz teh primerov, kako važni, koristni so taki centralni zavodi za pospeševanje obrta v vsaki državi. Seveda pri nas takih centralnih zavodov (zaenkrat) sploh nimamo. Toda ustanoviti jih bo treba, ako bomo hoteli, da bo naša obrt in industrija napredovala tako, kakor je za mlado, bogato državo nujno potrebno. Toda ti centralni zavodi ne smejo biti nastanjeni samo v Belgradu, ampak morajo biti nameščeni po potrebi in krajevnih, . geografičnih razmerah po različnih večjih mestih kakor v Belgradu, Subotici, Zagrebu, Ljubljani, Nišu, Sarajevu, Splitu, Mostarju in tako dalje. Prilagoditi se moramo krajevnim, klimatičnim, gospodarskim, obrtnim in industrijskim zahtevam in potrebam v posameznih pokrajinah. Tako n. pr. gotovo ne bo centralni zavod za tekstilno industrijo v Ljubljani, ampak naj bo na jugu kje, n. pr. v Nišu ali Skoplju ali kje drugje.
V naši državi torej takozv. centralnih zavodov za pospeševanje umetne obrti sploh nimamo. Pač pa imamo prave državne obrtne šole, in sicer dosedaj samo tri, t. j. v Zagrebu, Ljubljani in Splitu, četrta in peta je v razvoju (postanku) v Belgradu in Sarajevu. Od obstoječih obrtnih šol v naši državi sploh pa je bila državna obrtna šola v Ljubljani dosedaj najbolj popolno organizirana obrtna šola.
V Belgradu se je sicer ustanovil i n -d.u atrijski ob ; ■’ n i nuizej — a dosedaj je bil v naši d.žavi najpomembnejši v tem oziru:	Dalmatinski	d	e	-
ž e 1 n i muzej za narodno umetnost in obrt« v Splitu.
Državna obrtna šota v Ljubljani, sedaj: Tehnična srednja šola je sledeče organizirana:
I. višja stavbna šola (štirje letniki),
II. višja strojna šola (štirje letniki),
III. strojna delovodska šola,
IV. elektrotehn. delovodska šola,
V. stavbna rokodelska šola,
VI. mojstrska šola za stavbno in pohištveno mizarstvo,
Vil. strokovna šola za lesno in kameno kiparstvo,
Vlil. specialni tečaji za obrtnike,
IX. javna risarska in modelirska šola,
X. ženska obrtna šola za šivanje perila, izdelovanje (prikrojevanje) oblek in vezenje,
XI. strokovni tečaji (v počitnicah) za izobrazbo učiteljev na obrtnih nadaljevalnih šolah,
XII. strokovna šola za keramiko.
Tako vidimo, da imamo pravih obrtnih šol samo tri (pet) a strokovnih šol je nekaj več.
Toda o strokovnem šolstvu v naši državi bomo izpregovorili diugič. Mi že iz teh vrstic vidimo lahko, kaj in kje nam manjka na polju obrtnega šolstva.
(I)alje prihodnjič.)
iz obrtnega kongresa v Sarajevu.
Dne 15. julija se je vršil v Sarajevu kongres obrtništva iz cele države, kakor smo že poročali na splošno v 8. številki našega lista. To pot se povrnemo še enkrat na njega.
Konstatirati moramo, da se je obravnavalo na kongresu o organizaciji obrtništva sploh, to o početni organizaciji, seveda pa v popolnoma centralističnem smislu. Naša Jugoslovanska obrtna zveza je bila sicer zastopana po dveh delegatih, ki pa sta imela le značaj informacije, kajti končno odločiti se o stvari, ki nam je še nejasna, je pač zaenkrat še nemogoča. Res je, da imamo s Srbi in Hrvati, ki so se zaenkrat abstinirali, skupne težnje, kar se je videlo tudi s par vprašanj na kongresu, vendar pa nas še marsikaj loči, oziroma so razmere pri nas drugačne kot pri njih. Dasi se iz kongresa da precej posneti o organizaciji obrtništva v Srbiji in Vojvodini, nam o Hr-vatski ni mnogo znanega. Konstatirati moramo, da je kongres, na katerem se je obravnavalo čestokrat zelo razborito in bi se zamogel v marsičem skrajšati, sklenil, da se osnuje centralna organizacija za celo državo SHS, da še v Belgradu osnuje centralna pisarna ter da prične organizacija izdajati svoje lastno glasilo Zanatlijski Po-kret kot organ zanatlija kraljevine SHS. Ta list bi dobival vsak organizirani član s tem, daj plača članarino, ki bi znašala Din 2.5 mesečno. List se namerava tiskati v cirilici in latinici ter tudi v slovenščini, če bo dovolj članov.
Proračun za prihodnje leto brez lista je bil nominiran na Din 150.000. K temu bi prispevale posamezne pokrajine sledeče vsote: Srbija Din 60.000, Vojvodina dinarjev 60.000, Bosna in Hercegovina 15.000 dinarjev in Slovenija Din 15.000. Za nabavo inventarja bi se najelo posojilo 50.000
dinarjev z letnim odplačevanjem 4—5000 dinarjev. Izvolil se je tudi centralni odbor 17 članov, med katerimi sta tudi dva iz Slovenije ter 11 članski finančni odbor, med katerimi je 1 Slovenec. Upravni odbor na.| bi obstojal iz 6 članov, med njimi 1 iz Slovenije, nadzorni svet pa iz 2 članov. Prihodnje leto se vrši kongres v Novem Sadu.
Kakor že rečeno in kakor se je na kongresu opetovano poudarjalo, so se bratje Hrvati za enkrat abstinirali, dočim smo Slovenci, sicer Srbom na ljubo, prevzeli začasno mesta v odboru, vendar pa bo treba o tem več jasnosti. Naš tehten pomislek je ta, da organizacija ni povsem pravilno započeta. Iz manjših organizacij nastanejo zveze, iz teh centralne zveze in tako naprej. Kakor naša država, ki se je pričela centralistično udejstvovati, nima pričakovati blagostanja, ravno tako tudi obrtna oragani-zacija nima od tako zasnovane poti pričakovati kakih večjih uspehov.
Živimo v državi, kjer vlada toliko različnih pojmov, zakonov in organizacij, ker smo se pač tako dolgo časa popolnoma vsak zase razvijali, imamo čestokrat svoje potrebe, navade in običaje in vse to naj se na-mah stvori v eno centralno enoto! Že na. kongresu samem, kjer so bili zastopani večinoma Srbi, so se pokazale težkoče. Vzemimo list. Zastopniki Vojvodine so zahtevali, da se v interesu tamošnjih narodnosti izdaja tudi v mažarščini in nemščini. List bi se naj torej tiskal v 5 do 6 jezikih in pa tudi najnovejše vesti bi prinašal. Dopisi bi romali iz cele države v Belgrad, kjer bi naj bil cel kup urednikov, od tam pa zopet nazaj, vsakdo naj bi plačeval za te organizacije, poleg tega pa še za svojo domačo, kar je pa jako težko izvedljivo, ker se navadno še za eno težko kaj skupaj dobi, kar je kongres tudi ugotovil. Večina kongresa je bila tudi mnenja, da naj se obrtni red, ki je veljaven za bivšo Srbijo, razširi na vso državo, brez da bi se sploh proučevalo, da li je mogoč ali boljši kak drug veljaven obrtni red. Po veliki večini smo Slovenci mnenja, da je za nas bivši avstrijski obrtni red veliko prikladnejši kot novi srbski.
Glavno pa je bistvo dosedanjih organizacij sploh. Predsednik obrtnih zadrug v Srbiji g. Dorde Ranojevič nam je v dokaj stvarnem govoru podal izčrpno poročilo o organizaciji obrtništva v Srbiji. Tam poznajo: obrtne in produktivne zadruge, nabavne zadruge za orodje in material, prodajne in kreditne zadruge. Vse te zadruge so proste in neobligatne v smislu naših zadrug ter vsakemu pristopne. V Srbiji obstoji sedaj 58 gori navedenih zadrug ter je zadnji čas precej zanimanja za snovanje in delovanje teh zadrug. V Sloveniji imamo sedaj približno 40 raznih zadrug, ponajveč pro-
duktivnih, t. j. kjer se producira ali izdeluje skupno po zadružnikih. Te naše zadruge so večinoma včlanjene pri Zadružni zvezi v Ljubljani. Srbija drugačnih zadrug ne Pozna. Avstrijski obrtni red pa ima predvidene tudi kolektivne, oziroma strokovne zadruge, ki naj bi imele v glavnem namen, služiti vladi kot organ, ki pomaga pri izvrševanju obrtnega zakona, torej aparat, ki naj služi v prvi vrsti vladi. Te vrste zadruge so, če se ustanove, za posameznika obligatne ali takozvane prisilne zadruge. Sicer imajo take zadruge tudi namen gojiti stanovski čut in zavest, istočasno pa vrše . Posel uradnega policaja nad svojimi člani. Pravilno je, da nekdo ta posel vrši, kajti red mora biti kot n. pr. pri izučbi učencev, razmerju učencev in pomočnikov in nebroj drugih vprašanj in mnenj, ki jih oblasti rabijo, četudi jih vedno ne upoštevajo. V Sloveniji je kakih 90 obrtnih zadrug, ki praktično delujejo, vse druge pa so bolj na papirju. Kjer ni zadrug, vršijo njih posle občinski uradi.
Te zadruge nudijo sicer nekaj stanovskih koristi zadrugarjem-članom, ako zadruga deluje, materielnih dobičkov pa posameznim članom ne nudijo, ker jih često se ovirajo pri izvrševanju njihove obrti. Da so zadruge v bivši Srbiji, ki so po istem % tipu popolnoma nekaj drugega, kot pa naše Pririne (kolektivne) zadruge, to bi se moralo na kongresu v. Sarajevu bolj konkretno obravnavati, še preden se je sklepalo n centralni organizaciji. Šele potem bi bilo 'Možno misliti na kako skupno organizacijo, ki bi pa morala na vsak način sloneti na kolikor toliko avtonomističnem stališču. Vsekakor pa z veseljem pozdravljamo, da se je sploh vršil obrtni kongres v Sarajevu ter da bi bilo toliko zanimanja za skupno organizacijo. Naša naloga pa bo, da se za-Početa organizacija tudi izpelje, in sicer tako, kakor bo najbolje kazalo, kajti dejstvo je, da imamo obrtniki v celi državi mnogo skupnih teženj, katere bomo lahko udejstvovali le z združenim in intenzivnim delom' Na kongresu v Sarajevu pa smo dobili Precej vpogleda in zveze z ostalimi obrtnimi organizacijami v naši državi, kar bo 'Pnogo koristilo k medsebojnemu spoznanju 'n ujedinjenju.
Novo krdelce.
V naš krog je stopilo novih 100 članov, obeta pa se jih še 100. To je krdelo ljudi, ki se tudi pečajo z obrtjo, ki pa kot taki Piso pripoznani. “Zato morajo v boj za svoje dosedanje pravice, iker jih hoče sedanja vlada šiloma zatreti. Do 400 let se preživlja rod za rodom, velik del bivše Kranjske s krošnjarstvom, sicer ne baš lahko ter z
dobrijn dobičkom, kakor tudi ne z veseljem, ker bi se raje lotili česa drugega bolj pridobitnega sredstva in dela, a vprašanje za obstoj ne vpraša po lagodnosti in tudi ne po všečnosti, marveč človeka pritisne z železnim »moraš in vse drugo mora odpasti. Ti ljudje stanujejo po najbolj zapuščenih in revnih delih naše Slovenije, gospodarsko docela nerazviti, preživljajo se revno, komaj da se obdrže še na površju, sedaj pa je največja nevarnost, da utonejo od lakote in pomanjkanja v bogati in tako hvalisam Jugoslaviji. Precej smo že zapisali, a vendar še nismo povedali, kdo da je v tem krdelu in kje biva, s čem se bavi, ker sili v Obrtno zvezo. Zato ne povemo, ker se bojimo, da bi nas vi organizirani obrtniki ne sprejeli v svoj krog. Saj pravijo, da naše delo ni obrt, a vendar, nas sodijo in vodijo po obrtnem zakonu, v avstrijskem zakonu delamo še gotove izjeme in še posebne patente za nas krošnjarje so izdelale avstrijske vlade. Ime krošnjarji in krošnjarstvo pa je postalo sedaj tako obsežno, da je res težko dognati, kdo da smo mi. O ribniških krošnjarjih se je že pisalo v tem listu, le ti so sedaj priznani kot potujoča obrt. Mi pa smo v toliko krošnjarji, da po mestih prodajamo galanterijsko blago, razne sladkarije, kakor tudi južno sadje. Zadnji vladni odloki nas zmerjajo kot nezmožne ljudi, ki jim je glavno pohajkovanje, zato gre vlada za tem, da nam ukine vse pravice, ki so nam do sedaj dajale prostost prodajati razno blago po hišah. Razne razloge se navaja, s katerimi se nas hoče uničiti in s tem vse naše dosedanje stoletne pravice. Trdijo, da naše delo ni higienično priporočljivo, da smo moralno nevarni, da škodujemo trgovini, da vodi to k delomržnosti. A vse to ne drži za nas in ne sme držati toliko časa, dokler se na naši zemlji razmere ne bodo v toliko spremenile, da bomo dobili kako' drugo delo, ki nas bo preživljalo. Ves naš boj gre sedaj za tem, da se nam prizna v okviru naše države ista prostost in iste pravice, kot smo jih imeli v prejšnji državi.
Naše pravice obstoje v tem, da nam politična oblast izroči dovoljenje, da smemo prosto prodaiati zgoraj označeno blago po vsej državi. Plačevati moramo precej visok obrtni davek, dohodnino in pridobnino. Zato se nas ne sme staviti v isto vrsto kot one cigane, ki popravljajo kotle, kar se nam je že dogodilo. Tako družbo mi odločno odklanjamo, zato iščemo v Obrtni zvezi več umevanja. Da nas upoznate vsaj vi drugi, naj povemo, kdo da smo. Občine Banjloka, Fara, Osilnica, Poljane, Stari trg in v glavnem. cel kočevski sodni okraj je glede rodovitnosti zelo reven. Malo zoranega zemljišča in še to prav male parcele, ker je ljudstvo zelo gosto naseljeno. Največ zem-
ljišča pa pripada agrarnim mogotcem kot je knez Auersperg, grajščina Gietzi in veleposestnik Turn Taxis pa tudi židu Grum-\vald, sedaj Gorjan. Domače obrti ni nobene, ker ljudje nimajo lesa in drugega takega materiala. Večjih podjetij ni, kakih tovaren tudi ni, razen par žag. Tudi bi se kako podjetje ne izplačalo, ker smo precej oddaljeni od železnice. Osilnica je n. pr. 54 km oddaljena od Kočevja, 48 km od Delnic, od Rakeka pa še več. Imamo vodne sile na Kulpi in Čabranki. Imamo naravna bogastva, še premog se dobi. Svoj čas so bile v Čabru železolivarne, a nič ne uspeva, ker ni blizu železnic. Zato ljudje, ko obdelajo svoj košček zemlje, morajo po svetu. Najprvo obdela svoje zemljišče, potem pa gre za kruhom, ker ono, kar pridela, ne zadostuje od svetega Mihela do Božiča, kaj šele do druge želve. Tako se preživljamo stoletja, a vedno težje. Poprej smo imeli pravico krošnjarstva po celi bivši državi, a sedaj pa le po Jugoslaviji in še to se nam brani, osobito pa po večjih mestih. Nasledstvene države kakor Ogrska, Avstrija, Češkoslovaška in Italija pa so nam docela zaprte. Mi pa nikakor ne smemo odnehati, zato zahtevamo, da naj nam država omogoči železfiiško zvezo Kočevje—Brod — Moravice ali pa naj nam pusti stare pravice. Z železnico bi se namreč otvorila razna podjetja, potem pa mi srčno radi pustimo krošnjarstvo.
To je sedaj položaj naših dolin, dvignili smo s6 in stopamo v vrste organiziranih obrtnikov, da v skupni armadi izvojujemo svoje staro pravo.
Iz koven vrsi.
Vsak od gospodov tovarišev bo pritrdil, da nam je živeti z ljudstvom težke čase ter delati po vojni pokoro radi nekaterih ošabnih ljudi na zemlji. So pa tudi taki, ki znajo razmere prav dobro izrabiti in vpregati vse revne sloje v svoje namene, kar jim seveda jako dobro nese, predvsem že radi tega, če jih več strada na korist enega. Ni moj namen, navajati tovariše, da tudi mi izkoriščamo položaj, temveč samo opomniti na to, da smo tudi mi med vpreženimi, ker se nas enako pritiska.
Imamo v spominu svojo preteklost z stanovsko napako radi medsebojnih zvez. Nekaj se je pa po razsulu vendarle spremenilo, namreč to, da tujci manj živijo na naš račun. Opaža se pa tudi, da rabimo več stikov in tesnejših zvez. Kakor raste kapital in njega vpliv, tako se mi manjšamo in ostajamo tam, kjer smo bili. Da bi ne bili tako izpostavljeni, kje naj iščemo zaščite, če ne sami v sebi! Kdo naj nam
nudi pomoč, ako sami ne iščemo tega, kar moramo dobiti. Čudno je že, da še v strokovni zadevi vse tako stoji. Kar je potreba enemu, je potreba tudi drugemu, — desetim — celemu stanu,. Z začetkom je že pol narejenega. Dobrega avtorja nam je treba in že bi bili vprašani, kaj da želimo. Torej moža! Kje? v Celju? Ali greste z nami celokupno? Kar ste delali poprej, isto nadaljujte, saj bo šlo tudi brez Wa-rensdorfa. Poživljam vas, da se (izjavite drage volje, v koliko bi bili pripravljeni zadevo spraviti v tir ter sodelovati. Pa tudi drugi, od Drave do Soče označite svojo voljo glede sodelovanja za stanovsko organizacijo in izobrazbo! Prijave v začetku na upravo tega lista.
Začetnik.
Gozdarstvo lo lesna iodosiriia v joooslaviji.
Poleg Finske je Jugoslavija na gozdovih najbogatejša država v Evropi. Kar se tiče posameznih pokrajin, je položaj nekako sledeči:
V Dalmaciji je gozdovje neznatno, ker obstoja večinoma iz grmičevja. Enak je položaj v Hercegovini. Na gozdovih najbogatejša je Bosna. S atistično izkazuje celokupno gozdovje Jugoslavije okoli
7,500.000	hektarjev bukovih, hrastovih in iglastih gozdov. Po posameznih pokrajinah razdeljeno imajo Hrvaška in Slavonija 336.434 ha hrastovega, 1,019.842 ha bukovega ter 174.166 iglastega gozdovja; v Bosni in Hercegovini je 51 %. površine gozdnate; pri nas v Sloveniji je gozdov 905.20*2 ha, v Dalmaciji 380.884 ha, v Srbiji pa po cenitvi iz 1. 1914 čez 3,000.000 ha.
V Sloveniji raste predvsem hrastovo drevje, iz katerega izdelujejo večinoma sode. Vzorna je uprava gozdov v Hrvaški, Slavoniji in Bosni, medtem ko bo treba v južni Srbiji še mnogo izpopolniti. Tozadevni zakoni glede racionelnega gospodarstva, omejitve gozdov po posestnikih, kakor tudi v zaščito mladih gozdov tudi v Srbiji imajo očividne uspehe.
Naravno je, da uspeva v na gozdovih tako bogati državi lesna industrija. Predvsem vidimo to v Bosni in Hercegovini, kjer so nastala velika podjetja, ki zaposlujejo tisoče delavstva. Radi slabih prometnih razmer je pa izvoz vezan na določene količine, kar bo pa odpadlo, kakor hitro bo dobila Bosna železniško zvezo z morjem.
Kar se tiče izvoza lesa in lesnih izdelkov je znašal isti leta 1921 skupno vrednost 209,1 mil. Din, leta 1920 pa 307,4 mil. Din. Strokovnjaki trdijo, da bi se
lahko izvozilo iz naše države letno okrog
1.700.000 kubičnih metrov lesa, kar predstavlja ogromno vrednost 900 mil. Din, nadalje pa za 150 mil. Din tanina ter za 200 mil. Din hrastovih in bukovih tračnic in drv. Industrija hrastovih železniških tračnic izkazuje velik napredek; izvoz teh je pa prepovedan, ker se rabijo za domače potrebe.
Z ozirom na lastnino merico državni gozdovi 3)162.700 ha, ostalo pa pripada mestnim in podeželskim občinam v izr o su 1,675.000 ha, cerkvam in samostar.om
497.000 ha ter zasebnikom 2,184X00 ha. Državno šumarsko podjetje Drvar pred stavlja vrednost okrog 100 mil. Din. V Bosni sami je 38 °/< državnih gozdov, 42 % občinskih ter 20 % zasebnih. Celokupna realna vrednost gozdov v r asi državi znaša okroglo 60 milijard Din.
Merski promet.
Znano nam je, da meji naša država precej na dolgo na morsko obalo ter da je vsled tega naš cilj, kolikor mogoče razviti prekmorsko trgovino. Danes o tem še ne moremo veliko misliti, ker smo v tem oziru pravi pritlikavci. Vsa naša trgovska mornarica šteje namreč le nekaj nad 150.000 register, ton.
Pred vojno so imele razne države, ki -imajo močno razvito pomorsko plovbo, veliko število trgovske mornarice. V naslednjem podamo nekoliko statistike o teh parnikih in brutotonaže. V statistiki niso vštete jadernice. Imele so:
Velika Britanija 10.000 parnikov z
12.000.000 tonami, Nemčija 2000 Z 2,800 tisoč, Severna Amerika 1000 z 1,300.000, Norveška 1400 z 900.000, Francija 900 z
850.000, Japonska 800 z 800.000, Nizozemska 450 z 650.000, Italija 450 z 620.000, Švedska 1000 z 600.000, Rusija 700 z 650 tisoč, Avstro-Ogrska 400 z 580.000. Skupaj 19.100 parnikov z 21,750.000 tonami.
Če vzamemo vse te države skupa', ki imajo okrog 90% celokupne svetovne trgov, ske tonaže, vidimo, da ima Anglija sama skoraj toliko, kakor vse ostale države skupaj. Nemčija je bila najbolj resna tekmovalka Angliji, vendar pa stoji zadnja na pf-vem mestu. Še boljši vpogled dobimo, če primerjamo novozgrajena brodovja. Leta 1870. je bilo sledeče razmerje: Nemčija je imela nekako 10% angleškega brodovja,
1.	1914. pa že 20%. Da bi Nemčija Anglijo v doglednem času absolutno prehitela, je bilo sicer nemogoče, kajti od večjih ladij, ki so se zgradile 1. 1914. po številu 1320, jih je odpadlo na Anglijo 650, t. j. skoro polovica po tonaži, od 2,853.000 ton jih je odpadlo na Angleško 1,584.000 ton, torei skoro 2/.< celokupne tonaže. Po tonaži novo zgrajenih ladij v dobi od 1901 do 1910 odpade na: Anglijo 61.5%, Severno Ameriko 14%', Nemčijo 9.5%, Francijo 3.7"/,,, Nizozemsko in Belgijo 2.7% , Avstro - Ogrsko
0.6%, na vse druge države skupaj pa 8%.
V tem času je torej Anglija imela sama nad 3’/0 vseh trgovskih ladij. V 1. 1913
,;e celo dospela do circa 70% vseh trgovskih ladij, glede velikosti posameznih enot pa je bila pred vojno na prvem mestu Nemčija, sosebno od potopa angleškega parnika Titanica . Nemški veliki parnik »Imperator z 50.000 reg. tonami in 62.000 konjskimi silami, Vaterland in Bismarkc'ce-'o s 56.000 reg. tonami; cela naša trgovska mornarica šteje torej približno za 3 Imperator e.
Po vojni so se razmere precej predrugačile, posebno pa pri gradnji trgovskih ladij. Nemčija za enkrat ne pride toliko v poštev, ker mora precej ladij, ki jih napravi v svojih ladjedelnicah, izročiti zmagovalec m kot odškodnino za med vojno potopljene ladje. Popolnoma pa se se je preokreni-'a Severna Amerika. L. 1918. se je na An- . gleškem zgradilo komaj še 24%, 1. 1919. samo še 22'-v celokupne svetovne tonaže. Severna Amerika pa je zgradila I. 1917. 33%, 1. 1918 53%, I. 1919 pa že 57“/„ vseh zgrajenih ladij, ali 1. 1918 in 1919 skupaj preko 7,000.000 reg. ton, od I. 1914 do 1919 skoro- 10,000.000 reg. ton. Potem sojeno-vsekakor ni daleč čas, ko bo Severna Amerika demonirala na čelu svetovni trgovski mornarici.
Tudi glede velikosti posameznih enot in brzine bo imela Amerika kmalu prvenstvo. Najhitrejši so bili dosedanji veliki parniki, ki so prevozili veliki ocean v 120 urah. Sedaj pa gradi Amerika velikane s preko 60.000 reg. tonami in 110.000 konjskimi silami, ki bodo prevozili veliki ocean v 90 urah.
To so velikanske številke. Mi sicer res nimamo ne večjih modernih ladjedelnic, ne * ladij in ne pristanišč. Za nas Siovence pride predvsem v poštev Reka ali Baroš kot trgovska luka. Ob obali našega Jadrana imamo možnost, da se razvijemo in se uvrstimo med druge narode — velikane, ki gradijo sami svoje ladje. Tu je obsežno polje za naše pridne in podjetne ljudi. Žal, da na tem pol u za enkrat še vse precej sp!. Dobrobit našo države je v veliki meri odvisen od veličine in viška mornarstva.
Roška sladkorna iodosirija.
V poljedelskih obrtih evropskih držav ni nobena panoga tako napredovala kot sajenje sladkorne pese. V gospodarskem pogledu je dala tej sicer poljedelski obrti industrijski značaj ter dvignila produkcijo do višine,'katere bi ji nihče ne prisojal. Tla se vsled globoko segajočih korenin zrahljajo in vsled obilnega gnojenja zboljšajo, kar v obili meri koristi pesi, kakor tudi drugim pridelkom, ki se sadijo na isti prostor.
Produkcija sladkorne pese je zavzela zadnje čase pred vojno tako dimenzijo, da je dosegla skoraj produkcijo trsnega sladkorja. V obratnem letu 1912/13 je bilo svetovne produkcije sladkorja 9 mil. ton pridelanega iz sladkorne pese in 9.3 mil. ton trsnega. Sladkor iz pese je dosegel teda' 49% celokupne svetovne produkcije. Vojna je vsled pomanjkanja umetnih gnojil in delovnih moči potisnila produkcijo sladkorne pese na polovico predvojne količine ter še celo nižje. Medtem ko se je dvignila
Produkcija trsnega sladkorja na 12 mil. ton ie padla produkcija istega iz sladkorne pe-Se na 3l/2 mil. ton, torej na % celokupne Svetovne produkcije.
V pridelavi sladkorne pese je stala Pred vojno na prvem mestu Nemčija, ki jo j? Pridelala 2.7 mil. ton, na 2. mestu pa misija s 1.9 mil. tonami, ko je neposredno Pred vojno nadkrilila Avstro-Ogrsko. Med ''ojno je produkcija močno padla. V letih ^"19/20 jo je pridelala Nemčija 720.000 ton, ?re.l komaj Vi predvojne produkcije, Ru-81ia pa 350.000 ton, kar znaša 1/(i predvojne Produkcije. Po vo ni se je produkcija zo-Pet močno dvignila, to pa predvsem le v paiciji, ki je pridelala 1. 1921/22 1.4 mil.
sladkorne pese, medtem ko je Rusija stala na istem mestu kot 1. 1920.
V bivši Rusiji se pridela poleg v Polj-
največ sladkorne pese v krajih črne
^mlje, t. j. v gubernijah Kijev, Podolska, olinija, Černigov in Poltava. Producenti sladkorja v teh pokrajinah, združeni v sin-0'katu Normirovkat so bili resni tekmeci Upadlo evropski sladkorni produkciji. Ko 8® je pa zadna 1. 1902 v bruseljski konven-R|h združila in tako skoroda uničila ruski sladkorni eksport, je skušala ruska vlada različnimi zakonskimi odredbami vzdržati višino prejšnje sladkorne produkcije. /Sekakor pa tudi povečana lastna uporaba "l pridobitev novih odjemalcev na vzhodu izravnala prejšnjega trga na zapadu, ki !e bil sedaj Rusiji popolnoma zaprt. Ker se J®■ nadnrodukcija stalno večala, je bila sled-
Prisiljena pridružiti se 1. 1907 poprej penjeni bruseljski pogodbi. L. 1912 se je ® Pogodba obnovila s pogojem, da velja do '• 1918.
Neposredno pred Vojno je bilo v Rusiji °koli 270 sladkornih tvornic, s sladkorno heso posejana zemlja pa je štela nekako °0.000 desjatin. Celokupna sladkorna pro-'b'kciia ie znašala nekaj nad 100 mil. pu-®v. Točasno je od navedenih tovarn v °bratu samo V,, posejana zemlja pa znaša !’ekako 300.000 desjatin. Pa tudi produkcija se je znatno znižala. Naprave sladkorne 'hdustri e po izjavah očividcev za časa resolucije niso toliko trpele kot druge, ker 80 kmetje uvideli veliko njeno važnost. To .0 v veiiki meri pripomoglo k vzpostavi Predvojnih razmer. Velike težkoče so bile mdi s pridobitvijo semena, ki ga sedaj do-?ažajo iz Nemčije. Strokovnjaki sodijo, da •1e v slučaju normalnih razmer dana mož-* Post zopetne predvojne sladkorne produkte v Rusiji tekom petih let.
^— ___________________________________________
Društvene vesli.
Shod Obrtne zveze v Mariboru. V netijo dne 17. septembra se je vršil zelo P°bro obiskan shod naše Obrtne zveze. j“«od je otvoril predsednik g. Ivan Lor-ter podal besedo g. nar. poslancu dr. volinjecu, ki je poročal o političnem polo-in o delu, ki ga je opravil Jugoslovanski klub v Belgradu za našega malega zatiranega, človeka. G. posl. Škoberne |e govoril o ljubezni in vztrajnosti do de-j p hi naj ozdravi današnjo bol, načelnik Pgoslovanske Obrtne Zveze v Ljubljani . g- Ogrin pa o pomenu in delu, ki bi ga naj j v,šile Obrtne Zveze ter je vzpodbujal k
ustanovitvi novih Obrtnih zvez. Zborovalce je pozdravil tudi g. Novak iz Maribora, ki jih.je zaeno povabil, da si ogledajo obrtno razstavo, ki se tačas vrši v Mariboru. Ogled razstave pa je bil itak v zvezi z našim shodom in torej že poprej predviden. Ko je pa omenil, da je najbolje, če se obrtniki organizirajo v nadstrankarskih Obrtnih društvih in pustijo politične organizacije, so mu zborovalci burno ugovarjali.
Govoril je tudi še g. Majce iz Ljubljane o organizaciji in g. Rebolj iz Kranja, ki je vzpodbujal k intenzivnemu delovanju in organiziciji obrtništva. Zborovanja, ki je bilo bolj iniciativno za delegate posameznih Obrtnih zvez, se je udeležilo okrog 100 članov, ki so zastopali preko. 20 Obrtnih zvez iz cele Slovenije. Posebno dobro je bil zastopan Št. Vid nad Ljubljano. Ob koncu zborovanja so se sprejele Sledeče resolucije:
1. Vlada se poziva, da nemudoma plača honorar učiteljem obrtnih nadaljevalnih šol za lansko leto ter da preskrbi sredstva, s katerimi bo omogočen letošnji pouk na teh šolah.
2. Za Maribor in okoliš se naj ustanovijo strokovne obrtne in trgovske šole.
3. Odpravi naj se neupravičeni davek na poslovni promet.
4. Vlada naj gleda na to, da se davki v celi državi čimprej izenačijo.
Po shodu, ki je trajal od polil, ure do 13. ure se je vršil skupni obed v gostilni pri Zlatem konju . Četudi v skromni družbi malih ljudi so se tu zamenjale napitnice in pozdravi tujih gostov od strani mariborskih voditeljev. Posebno se je pohvalilo predsednika g. Lorberja za neumorno delovanje in trud.
Popoldne je bil skupni ogled razstave. Vsi zborovalci so odnesli iz Maribora najlepše utise in upanja na uspehe.
Fara pri Kostelu. Pred kratkim se je vršil tu lep političen shod, na katerem je poročal g. narodni poslanec Škulj. Po shodu pa se je vršil sestanek krošnjarjev. Ustanovila se je zveza krošnjarjev pod predsedstvom g. Marinča. Cela zveza je sklenila pristopiti k Jugoslovanski obrtni zvezi. I)ne 1. oktobra pa se je vršil impozanten shod na Brodu na Kulpi. Bilo je do 3000 moških Slovencev in Hrvatov. V krepkem govoru je poslanec g. Škulj opisal revo našega kraja, kateremu je edina rešitev železnica. Govornik je tako živo brisal naš žalostni položaj, da je ljudstvo cel čas z gromovitim odobravanjem spremljalo njegova izvajanja in po govoru dvignilo g. Škulja na ramena. Govorilo je na to še več inženirjev ter drugih domačinov in okoličanov. Navzočih je bilo tudi nekaj, višph uradnikov kot: dvorni svetnik in šef ministrstva in trgovine v Ljubljani g. dr. Marn, dekan tehniške fakultete ljubljanskega vseučilišča g. Hinterlech-ner, zastopnik mesta Ljubljane, zastopniki komore inženerjev, zveze industrialcev ter več drugih odličnih oseb iz Slovenije in Hrvaške. Upamo, da naše prošnje ne bodo brezuspešne. Odposlal se je brzojavni pozdrav kralju, centralni vladi v Belgradu in ministru železnic.
Ljubljana. Dne 3. oktobra se je vršil v Rokodelskem domu občni zbor Obrtne zveze za Ljubljano ob povoljni udeležbi
članov. Občni zbor je vodil predsednik g. Majce, ki je poročal, da delovanje ni bilo tako, kot je bilo želeti, ker so bili vsi odborniki vsled prezaposlenosti drugje zadržani, in je torej društveno delovanje zastajalo, Upa, da bo v bodoče boljše. Razvila se je debata v katero so posegli gosp. Ogrin, g. kanonik Stroj, g. profesor Rožič in drugi. Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen g. Srebot, za tajnika pa g. Gajšek. Možje v novem odboru so nam v zagotovilo, da se bodo odslej tudi ljubljanski obrtniki bolj gibali.
Občni zbor se je vršil tudi pri Obrtni zvezi v Komendi dne 3. septembra. V zadnjem času se naša organizacija močno razvija. V kratkem ustanovimo Orbtne zveze v Slovenski Bistrici, Ptuju, v Št. Lenartu pri Mariboru, Škofji Loki in Novem mestu.
Tajništvo Jugoslovanske Obrtne Zveze uraduje vsak dan od 3. do G. ure popoldne v Ljubljani, Pražakova ulica št. 3 (poslopje Zadružne Zveze). Tstotain je tudi uredništvo in uprava našega lista Jugoslovanski Obrtnik .
Baznnierosli.
Tečaj za damsko prikrojevanje. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani namerava prirediti v par tednih tečaj za damsko prikrojevanje v Ljubljani v dopoldanskih in popoldanskih urah. Intere-sentinje mojstrice ali pomočnice naj prijavijo svojo udeležbo pismeno ali ustmeno pri Uradu za pospeševanje obrti, Dunajska cesta štev. “22, in sicer najkasneje do 31. oktobra t. 1.
Umetno obrtno šolstvo. Umetniška šola Probuda v Ljubljani. Začetek šolskega leta v zim. tečaju 1922-23. Vpisovanje za vse oddelke (slikarska in kiparska šola, grafika, tipografija, fotografija, narodna ornamentika in slikanje na fresko) se vrši 15. oktobra od 15. do 17. ure in dne 16. oktobra od 16. do 17. ure pri voditelju šole akademskemu slikarju Franju Sterletu na tehnični srednji šoli (pritličje desno). Sprejemajo se dame in gospodje.
Za obisk je treba plačati določen honorar. Natančni sprejemni pogoji so razvidni na oglasu šolske deske. Obenem se opozarja cen j. občinstvo na razstavo, ki se otvori dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne ištotam. Odprta bo nekaj dni. Vstopnina je prosta.
— Šolskp vodstvo.
Ponudba. Hrvatski Radiša nudi učen- . ce za različne obrti, in sicer: 15 bravarjev,
2 brivca, 46 kovačev, 5 limarjev, 26 mehanikov, 35 čevljarjev, 3 sedlarje, 40 stolar-jev in 57 za trgovino mešane r.obe. Obrniti se je na centralo Hrv. Radiše v Zagrebu, Gunduličeva ulica 11.
Likvidacija avstro-ogrske banke. Jugoslovanska komisija za prevzem deleža pripadajočega od avstro-ogrske banke naši državi se je pred kratkim povrnila v Belgrad ter pripeljala s sabo 14,500.000 zlatih kron. Denar sestoji iz zlatih novcev po 20 in 50 K, turških lir in zlatih perper-jev. Zlato je tehtalo 5,303.600 kg.
Trgovske zveze z Nemčijo. Po poročilih zagrebške trgovske in obrtniške zbornice priobčuje revija Internationale Ge-scb a f t s ve rb i n d u n gen, ki izhaja v Berlinu
(Friedrichstrasse 24)' brezplačno oglase tvrdk različne stroke iz Nemčije in tudi liriigih držav,
Dopis iz Tržiča. Kakor se je že poročalo, gradi tukajšnja predilnica več hiš in povečuje tudi tovarno, zato bi tukaj še enkrat javno vprašali, zakaj se oddajajo dela, katera bi lahko izvršili naši domači obrtniki, kateri §o dela vešči in gotovo v tako zadovoljnost izvršili, kot pa kak Nemec. Tukaj se pa prezira domače ljudi, a tujcem se oddajajo boljša dela, sedaj pa kakor se sliši, namerava podjetje še popolnoma nastaviti take ljudi za vedno. Opozarjamo na tcwla se ne izvrši tak udarec našim domači¥n obrtnikom in jim odvzame še ta košček kruha, sicer bi bili primorani poseči po drugem brambnem sredstvu. — Havčni vijak se še vedno bolj navija in pritiska na obrtnike. Sedaj jili preganjajo že z eksekucijami in prodajo. Obrtniki so obupani, ker jim grozi v tej draginji, da jim s tem uničijo vso eksistenco in jih poženejo na cesto. Opozarja se merodajne oblasti, naj naredijo vendar enkrat konec telim udiranju srednjih obrtnikov in naj bi se drugod bolj štedilo, posebno tam, kjer .e Ireba, kjer se žro milijoni itd.
Jugoslovanska zunanja trgovina; Izdana je statistika naše zunanje trgovine v prvi polovici leta 1922, ki izkazuje sledeče podatke v dinarjih. (Številke v oklepajih pomenijo odstotke	celokupnega izvoza.)
Izvozilo se je: v Italijo za 475,316.262 (29), v Avstrijo 411,793.434 (25.24), v Nemčijo 141,495.668 (8.67),	v	Češkoslovaško 104
milijone 367 tisoč 538	(6.40), v Francijo
84,167.629 (5.28),	v	Grčijo 74,067.255
(4.54), na Mažarsko 71,136.752 (4.36), v Anglijo 38,776.975 (2.38), na Reko 24 milijonov 721 tisoč 661 (1.51), v po Italiji okupirane kraje 13,541.422 (0.83), v, Turčijo 8,805.422' (0.54), v Egipt 7,590.164 (0.46), v Bolgari o 6,514.495 (0.40), v Ameriko 5,158.442 (0.32), v Tunis 4,275.334 (0.26), v Romunijo 3,591.648 (0.22), v Albanijo 3,296.334 (0.20), v Belgijo 2,569.185 (0.16), v Nizozemsko 2,530.768 (0.15), v Portugalsko 2 375.320 (0.15), v Indijo 2 milijona 226 tisoč 784 (0.14), v Sirijo 1 milijon 780 tisoč 973 (0.11), v Španijo 1 milijon 592 tisoč 320 (0.10), na Kitajsko 974 tisoč 097 (0.06), v Brasilijo 943.518 (0.06), v Argentinijo 578.875 (0.04), v Dansko 478.950 (0.03), v Poljsko 457.019 (003), v Tripolis 351.650 (0.02), na Malto 104.250 (0.01), v Švedsko 80.960, v Alžir 14.169, na Norveško 4.200. — Celokupna vrednost znaša 1.631,483.555 Din. Če primerjamo isto dobo leta 1921, opazimo, da se je zmanjšal naš izvoz v Avstrijo in Nemčijo, znatno povečal pa v Italijo, Švico. ČSR in Franci o.
Površina naše države. Po sedanjih mejah merijo glasom uradne statistike posamezne pokrajine naše države: Severna Srbija 49.850 km-, Južna Srbija 43 555, Črna gora 9668, Bosna in Hercegovina 51.199, Dalmacija 12.727; Hrvatska in Slavonija 42.534; otok Krk in Medmurje 1169;
, Slovenija s Prekmurjem 16.243, Bačka 8712, Baranja 1214 in Banat 9776. Skupaj torej 238.649 km2.
Kava. V zunanji trgovini Brazilije igra jako važno vlogo kaVa. Izvoz je znašal leta
1921: 12,369.000 vreč napram 11,525.000 leta 1920, 12,963.000 leta 1919; 7,433.000 leta 1918 in 13,268.000 leta 1913. L. 1921 se je izvozilo v sledeče države: Ameriko 6,136.808 vreč, Francijo 1,555.945 vreč, Nizozemsko 1,087.788 vreč, Italijo 754.376 vreč, Belgijo 382.157 vreč, Švedsko 323.450 vreč, Argentinijo 296.382 vreč, Nemčijo 122.520 vreč in v druge države 909.785.
Stavbarstvo v Ameriki. Podajamo statistiko ameriškega stavbarstva od 1. 1913 do 1921. Povzeta je za 1. 1921 iz 286 mest, 1913 iz 273 mest,'1914 in 1915 iz 284 in I. 1916 iz 285 mest.
Leto	mil. dolarjev	otl tega v New Yorku
1913	981	163
1914	892	138
1915	932	173
1916	1141	221
1917	321	103
1918	497	56
1919	1594,	261
1920	1607	291
1921	1866	176
Pismenost v Jugoslaviji. Po državni Statistiki ima Srbija 4,157.000 prebivalcev in 1654 ljudskih šol. Ena šola pride na 2513 prebivalcev. Brati in pisati zna 25 °/o prebivalstva. Hrvatska s Slavonijo ima 2,591.860 prebivalcev. V hrvatskih mestih
je približno 55 % ljudi, ki znajo brati in P’" sati, na deželi pa le 15 %. Črna gora jnja
240.000	prebivalcev in ‘274 šol. Ena soW pride na 748 prebivalcev. Brati in pisati ji*1 zna 25 %. Dalmacija ima 400.000 prebiva*" cev in 539 šol. Ena šola pride na 748 pre' bivalcev, brati in pisati jih zna 25 %. Bosna in Hercegovina imata 1 milijon 50 tisoč prebivalcev in 470 šol. Pismenih je 15 °b Slovenija ima 1,050.000 prebivalcev. Ljud' skih šol je v Sloveniji 753, ena šola prid® na 1642 prebivalcev. Brati in P i s aJLi jih zna 90%. Vojvodina ima 2,675.000 prebivalcev in 616 šol. Ena šola pride >ia 433 (?) prebivalcev. Pismenih je 65 a-Povprečno zna torej v celi državi čitati i" pisati 30 % prebivalstva, 70 % pa jih je nepismenih.
Odgovorni urednik I v a n O g r i n, — Izdajatelj /.'ložnik; Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubija111 Tiska: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Strojno mizarstvo PetOF BiZjali
v Spodnji Šiški, Gosposvetska cesta 136
prevzema vsa v mizarsko stroko spadajoča dela« zlasti stavbeno mizarstvo. — Cene primerne, delo solidno, postrežba točna
O
priporoča
in ima vedno v zalogi trgovske in poslovne knjige, razne bloke in pomožne knjige za obrt in trgovino lastne založbe in izdelka, pismeni, trgovski, uradni, prepisni papir, založ. šol. zvezkov,Tabor1.
Najboljši in najcenejši pisalni stroji ,Oliver
Postrežba tudi po pošti točna.
Strojno mizarstvo in koncesion. pogrebno podjetje
M. Gogala, Bledi
■
■
■
■
f	se priporoča za izdelavo: oken, vrat, portalov, stopnic,
steklenih sten, verand in pohištva in sicer od enostavne '	c!o najfinejše vrste. Zaloga transportnih krst in pre-
'f,	vzem pogrebnih transportov na vse strani naše države.
K90000000000
0
rovatnii
v Ljubljani
je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje 0 proti požarnim škodam po- 0 slopja, premičnine in poljske 0 pridelke. — Sprejema živ- 0 ljenska zavarovanja v vseh 0 kombinacijah. 00
10000000000 v '
Cebelni vosek
suhe sati ne in odpadke sveč
kupuje po naj višji dnevni ceni
J*Kopač, svečar v Ljubljani
Celovška cesta St. 90.
1EHEC-C0
Prej:
I. BAHOVEC
^OVLrna na Duplici p. Kamniku
STOLARSTVO
Upognjeno pohištvo
Prešini fririi za stole in mizarstvo
PARKETI . Rezani les
Inltrurb. telefon: pisarna: Ljubljana 266, tovarna: Kamnik 4.
Telegrami: Ljubljana Ingenieur Remec, Kamnik REMEC - C0.
Stroji za šivanje iz najboljših tovarn izgotovljeno moško obleko zalogo klobukov in drugo manufakturno blago
Cene
zmerne!
Cene zmerne!
Vedno v zalogi pri
L. REBOLJ
KRANJ št. 24.
Pri meni kupljenim strojem jamčim 10 let.
dpužba z o. z. s
|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiinir|
Konfekcijska tovai*na
frrnde
Ltjubljana, Emonska eesta 8. §
Brzojavke: Frande, Ljubljana. Tel. interurb. 313. =
Tovarna: Dunajska cesta - Stožice 48. Tel.53.?. |
Moderna, po čeikem načinu urejena Konfekcijska t varna za j= izdelovanje vsakovrstne moSke konfekcije In raznih uniform. |
Največja tovarna ta vrste v Sloveniji. :: Zastopstvo prvih SeSkih tovarn sukna. v
• Samo na debelo!	|
Sprejemajo se zanesljivi, trezni krojaški delavci. £
lillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIlillllllllllfl
H
II
■
11
H
11
II
11
11
H
a m ta
Sto
Joško Videtič, Tržič
Kleparska delavnica.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča dela, stavbna in galanterijska. Pokrivanje vseh vrst streh in zvonikov. Zaloge galanterije so domačega izdelka. Izdelovanje ornamentov in okraskov. Napeljava vodovodov.
Postrežba točna, delo solidno, cene zmerne.
snraranfflnfflBHfflHHBraffilSBfflBlifflsmsiliBiii
m
ti
m
m
n
m
in
rr
Najboljši čevljarski vosek
„Terraxw
izdeluje
edina obstoječa tvornica v Jugoslaviji:
Jugoslavenska industrija kemijskih proizvoda d. d. Kariovac (Hrvatska).
Od dobrega najboljše!	Vsak čevljar naj naroči za poskušnjo!
Pošilja se v poštnih zavojih.
1
d.
Dionička glavnica: 60.000.000 Din. Rezerva: 30,000.000 Din.
Podružnice:
Bled, Bavdat, Celje, Dubrovnik, Hercegnovi, jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Met-kovič, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.
Amerikanski odio. Naslov za brzojavke: Jadranska.
Afiliirani zavodi:
Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, . Zadar.
Frank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82, New-York City.
Banco Yugoslavo de Chile, Valpa-raiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.
S
51
isti
BS
S
B
S
3
S
3
Stavbno 1 podjetje
3
a
s
s
s
luanDarin
a
3
S
s
s
s
Ljubljana
BS
S
m
Gruberjevo nabrežje 8
S
S)
Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela Izvršuje razne načrte in pro-
račune
Izdaja strokovna mnenja
Primerno nizke cene Delo solidno
Telefon št. 426
m
a
s
s
3
s
3
s
B3
51
Ustan. 1850
Stavbno podjetje
'S
Ustan.
1850
arhitekt in mestni slavbnik Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 i;
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. — Izvršuje tozadevne načrte in proračune. |
M
H
H
M
H
H
H
H
H
M
H
M
H
H
1X3cac-x 3cac3cxjcac3E3C3lat	xacjt353Cj*S5*J5
GOSPODARSKA ZVEZA
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z omej. zav.
i
Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, vitljev. slamo- in reporeznic, brzcparilnikov, plugov, bran, čistilnikov i. t. d
Prodaja umelnih gnojil, kolonialnega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov.
Zaloga pristnega domačega in ogrskega vina, žganja i. t. d.
Lastna izdelovalnica in preka;evalnica klobas. ~WI
Lastna zeljarna.
»♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦««♦♦««««♦♦♦♦♦♦♦♦
I
m. Kuštrin, Ljubi jana
Tehniški, elektrotehniški in gumijevi predmeti na drobno in na debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev tovarne Walter Martiny v Turinu. - Na razpolago je hidravlična stiskalnica za mont. gumijastih obročev za tovorne avtomobile.
CENTRALA: Ljubljana, Rimska cesta 2
Telefon 588 — Brzojavke: Ku tr n, Ljubljana. PODRUŽNICE: Ljubljana, Dunajska cesta 20 — Telefon 4/0 Maribor, JurCifeva ulica 9 — Telefon 133 Beograd, Knez Mihajlova ulica 1.
■
®®®®®®®®®®®®®ti]®®®®®®
r. z. z n. z.
v Ljubljani, Pražakova ulica št. 3
sprejema hranilne vloge, daje posojila na zastave, odstope računov, eskomptira menice itd.
®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®
X
X
s
sc
Eadružna gospodarska banka
v £jubljani ———
poslujs začasno v prostorih Zadružne zveze
^Dunajska cesta 38/1.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in. borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. x
s
3
uhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhbbhhfhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhk
p.i