PRIMORSKI DNEVNIK ^fttSeT^upI,0*^ - Cena 90 lir Leto XXVII. Št. 246 (8034) TRST, četrtek, 21. oktobra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovemija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SVETOVALEC ŠEFA BELE HIŠE DOSPEL VČERAJZJUTRAJ VKITAJSKO GLAVNO MESTO KISSINGER ZAČEL POGOVORE S KITAJSKIMI VODITELJI ZA PRIPRAVO OBISKA PREDSEDNIKA NIX0NA V PEKINGU O poteku srečanj ni vesti - Časnikarjem prepovedali vstop na letališče, kamor je prispelo posebno letalo - Nadaljevanje razprave o vstopu Pekinga v OZN PEKING, 20. — Nixonov svetovalec Henry Kissinger je dospel jaškega odbora Jeh Čen-jing Kis- ta.n®s zjutraj ob 4.15 (po našem času) v Peking na pogovore s ki-•jtkimi voditelji za pripravo obiska ameriškega predsednika na Ki-. Na letališču, kamor je pristalo predsedniško letalo vrste •poeing 707», so Kissingerja in njegove spremljevalce sprejeli viso-1 kitajski funkcionarji, medtem ko tujim dopisnikom, ki so akreditivi111 v Pekingu, niso dovolili vstopa na letališče. Časnikarji so se I ?r5,i ustaviti en kilometer pred ••liščem ter slediti Kissingerjeve-J1 prihodu z daljnogledi. ^{radni sprevod te nato z veliko j®*0 krenil proti središču Pekin-zastraženih ulicah, na ka-kitMe 'e nialo ljudi, sai ni , ajski tisk napovedal točnega da-vf1 a Prihoda ameriškega gosta. . sSnEerja so nastanili v uradni Jtoci. ki je namenjena najbolj ^^dnim gostom in v kateri ie ped svojim nedavnim obiskom v s» t?u. stanoval tudi etiopski ce-81 oajle Selasje. Kot zanimivost naj omenimo, da ie uradni sprevod ob vhodu v mesto vozil mamo velikih Maocetungovih slik. pod katerimi je bil napis »Ustvarimo združeno fronto proti ameriškemu imperializmu in njegovim služabnikom*. Ameriško - kitajski »vkovan so se začeli v popoldanskih urah v palači ljudske skupščine. Kot poroča agend ja «Nova Kitajska*, sta se pogovorov poleg Čuenlaja udeležila tudi namestnik zunanjega ministra Či Peng-fej in podpredsednik vo- Hlinili 11,11 ll|l«ll|||lll ITIIII milili I lllllllr«ll lil II lil II lili lili Ull lili Hilli HUNI II IIIIMIMIMtlllMIIIIIH VISOKO PRIZNANJE ZAHODNONEMŠKEMU KANCLERJU Brandtu Nobelova nagrada za mir Dodelili so mu jo zaradi njegovega prispevka k utrjevanju miru v Evropi in na svetu ®SLO. 20. — Letošnjo Nobelovo na-ad°' za mir so podelili zahodno-ernškemu zveznemu kanclerju Willy-a Brandtu. Nagrado, in sicer zlato *«io. diplomo in 450 tisoč šved- l , kron (.pribhžno 54 milijonov lir), ondo ^ kanclerju izročili 10. decembra ohl U na tradicionalni svečanosti ob etnici smrti švedskega znanstve-** Alfreda Nobela. ^"dsednik posebne komisije šved-®ga parlamenta, ki dodeljuje No-Jj~°Ve nagrade, je izjavil, da je iz-^ Padla na Brandta »glede na nje-temeljni prispevek k utrjevanju v I?0ektiv mirnega razvoja ne samo Evropi, ampak na svetu. Kot šef e®e vlade — je dodal — in v ime-®emškega ljudstva, je Brandt po-“n roko za pomiritev med dežela-y*’ ki so bile dolgo časa sovražne, fezn U d°bre volje je dosegel važne nltate pn ustvarjanju ustreznih *>jev za mir v Evropi. Kot zuna-1 minister zvezne Nemčije in nato, letu 1969. kot zvezni kancler, je rožil konkretne pobude za zmanj-Inje napetosti.* temeljitev dodelitve Nobelove na-p^oe omenja tudi podpis pogodbe j. I . širjenju jedrskega orožja ter ,^'tev nenapadalnih pogodb z Mo-Po R 'n ^araavo- Omenjajo se končal tlfsndtova prizadevanja za prebi-bnh V° 7'a^°dnega Berlina ter važne ]jtj,Urle za utrditev gospodarske in po-l_ne enotnosti zahodne Evrope. Se 'e zvedelo, so člani komični ,^Vefl*kepa parlamenta soglasno _ °vilj Brandta za Nobelovega no- ^atenca za mir. Njegovo kandidatu-Broa0 prehlaaali danski ministrski Gin ',pns Oho Krag. prof. pKio La pjra jn francoski posla-60 Charli j -■■les de Chambrun. jjJ^ohnonemški Bundestag je ob clerj^'n 0 dodelitvi priznanja kan- ^teri 1972. Skoraj vsi poslanci so vest Singerja so spremljali najožji sodelavci. po prvih pogovorih oa sta bili obe delegaciji skupaj na kosilu. O poteku tega prvega pogovora tu niti najmanjše vesti in pričakujejo, da bodo tudi ostala srečanja potekala za zaprtimi vrsti in brez vsakršnih tiskovnih sporočil. Prve vesti bodo ver jetno znane šele po Kissin-gerjevi vrnitvi v Washington, ko bi morali tudi sporočiti dokončen datum Nixonovega obiska v Pekingu. Samo nekaj ur pred prihodom Nixonovega svetovalca ie uradna agencija »Nova Kitajska* objavila hud napad na ZDA in na Japonsko, ki jih obtožuje, da skušajo ustvariti neki neodvisni Taipeh »Zaman skušajo — trdi agencija — da bi dokončno ločile Taipeh od Kitajske z namenom, da bi uresničile staro željo, da bi za vselej zasedle otok.* Agencija ponavlja, da ie Formoza neločljiv del kitajskega ozemlja, kar so mnogi opazovalci ocenili kot potrditev, da Peking ne bo stopil v OZN, če ne bodo izključili Čankajškovega režima iz svetovne organizacije. O tem vprašanju se v stekleni palači nadaljuje živahna razprava. Med drugimi je danes govoril francoski delegat, ki ie zavrnil ameriško teorijo »dveh Kitajsk* in poudaril, kako je prisotnost Kitajske potrebna mednarodni skupnosti. Predstavnik pariške vlade ie izključil možnost, da bi Peking privolil v dvojno kitajsko zastopstvo, ker bi to zani pomenilo odreči se enotnosti države ter sprejeti nesprejemljive pogoje, ki so poleg vsega v nasprotju z listino OZN. Danes je govoril tudi sovjetski delegat Malik. ki je prav tako podprl albansko resolucijo. Od 32 držav, ki so doslej posegle v razpravo, se ie 22 izreklo za albansko tezo. devet za ameriško. Ekvador pa se ni jasno izrazil. Danes pa so celo v krogih sovjetske delegacije izrazili mišljenje. da bo Američanom uspel manever. da bi obdržali Formozo v svetovni organizaciji in torei posredno še za eno leto preprečili vstop Pekinga. Opazovalci, ki spremljajo razpravo v OZN. so opazili, da je SZ ponovno sprožila časnikarsko kampanjo proti Kitajski. »Literatomaja Gazeta* je namreč v zadnji številki obtožila kitajske voditelje, da »skušajo zabiti klin v odnose med SZ in drugimi socialističnimi državami ter bojkotirati politiko komu- la kršila zračni prostor Pakistana. Izjava indijskega predstavnika se nanaša na brzojavko, ki jo je poslal poveljnik pakistanskega vojnega letalstva poveljniku indijskega vojnega letalstva, v kateri grozi, da bodo pakistanska letala »ustrezno odgovorila*, če Indijci ne bodo prenehali z letanjem nad Pakistanom. V Ravalpindiju so danes potrdili vest, da so ZDA, Sovjetska zveza, Vel. Britanija in Francija po sredovale pri pakistanski in indijski vladi, naj ohranita mir. Kljub temu pa se položaj na indijsko-pakistanskj meji, kamor prihaja vedno več vojakov, zaostruje. Zelo vroče je na meji med Indijo in Vzhodnim Pakistanom. Tu so na pakistanski strani zelo aktivne osvobodilne sile »Bangla deša*. nističnih in delavskih partij za ohranitev miru in varnosti na našem kontinentu.* Peking naj bi po pisanju sovjetske revije nadaljeval boj proti komunističnim in delavskim partijam, ki niso na oblasti, s tem. da ustanavlja razne skupinice. ki Uh sestavljajo »odpadniki, anarhisti in trockisti. Še vedno napet položaj na meji med Indijo in Pakistanom NOVI DELHI, 20. — Glasnik indijskega obrambnega ministrstva je danes zanikal trditve pakistanskih oblasti, da so indijska leta- ...............................................................................................iiiiiiiilinnmliitillliiutmimniiiiiiiiwninimnimininmini.u».................................mil Srečanje sindikatov in Confindustrie na sedežu ENEL v Rimu. Na sliki: na ievl predstavniki Confindustrie, katere je vodil predsednik Lombardi, na desni pa sindikalna delegacija, ki so jo vodili generalni tajniki Lama, Storti in Vanni. (Telefoto ANSA) VČERAJ NA SEDEŽU CNEL V RIMU Razgovor med sindikati in Confindustrio o italijanskih gospodarskih težavah V poročilih poudarjena resna zaskrbljenost zaradi naraščanja brezposelnosti - Premajhno notranje povpraševanje in nezadostne investicije 20. — Ob 10. uri dopoldne CGIL Lama. nato pa generalna taj-1 vami, saj so se razgovori šele pri- • i ____ ____D\TPT ____________ — *i___/"',TOT Cfmii TII I T/onni I paIi im cn op Hnmpc fiiHi Hadn- RIM, se je pričel na sedežu ENEL sestanek predstavnikov vseh treh sindikalnih organizacij z združenjem industrijcev. Delegacijo Confindustrie je vodil predsednik inž. Lombardi, sestavljali pa so io: podpredsedniki Bracco, Dubini in Resta, generalni ravnatelj Mattei. generalni ravnatelj za odnose s sindikati Toscani in član upravnega sveta Bardogna. V delegaciji CGIL so bili: Lama, Scheda, Boni. Bonacdni in Giovan-nini, v delegaciji CISL: Storti, Sca-glia, Macario in Reggio; v delegaciji UIL pa: Vanni. Ravenna, Ra-vecca. Berteletti in Simoncini. Zasedanje je odprl predsednik Lombardi, ki se ie skliceval na razgovor 29. julija. Takoj za njim je spregovoril generalni tajnik iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiii PO URADNEM OBISKU V INDUl Predsednik Tito v Kairu Pogovor z El Sadatom o krizi na Bližnjem vzhodu Objavljeno skupno poročilo o pogovorih v Novem Delhiju kat^U- ^randtu prekinil redno sejo. na kt„er' so razpravljali o proračunu za ,ap'n nanravlti konec splošnemu Q,uPajnu. je vladal do Nemčije. !ira dodelitvi Nobelove nagrade so lp dto čestitali številni državniki lljjL^Bčne osebnosti, med njimi Ita-bfjtj* Predsednik Saragat. Nixon, Dl .nskl premier Heath in general-OZN U Tant. 20. — Predsednik republike Nllof le danes sprejel senatorja kjuL. ie poročal o svečanostih 2-50il!,P, ie prisostvoval v Iranu ob . obletnici ustanovitve perzijske- '•Poerija. KAIRO, 20. — Predsednik jugoslovanske republike maršal Tito je danes popoldne, po štiridnevnem uradnem obisku v Indiji, prispel na kratek obisk v Kairo, kjer so ga na letališču pozdravili predsednik El Sadat in druge visoke osebnosti. Dvanajsti obisk Tita v Kairu in njegovo drugo srečanje z El Sadatom bo predvsem posvečene krizi na Bližnjem vzhodu in možnosti za njeno rešitev. Kot je znano je El Sadat večkrat izjavil, da je treba do konca leta pričeti z reševanjem krize. Razgovori med Titom in El Sadatom so pričeli neposredno po prihodu jugoslovanskega predsednika v Kairo. Skupno sporočilo o obisku predsednika Tita v Indiji in o njegovih razgovorih s predsednico indijske vlade Indiro Gandi poudarja, da je bila v razgovorih o mednarodnih vprašanjih ugotovljena enakost pogledov, da se je zadnje čase okrepilo sodelovanje med obema državama in da so velike možnosti za nadaljnjo razširitev in okrepitev medsebojnega sodelovanja. V razgovorih o mednarodnem položaju je bila posebna pozornost posvečena resnemu položaju v Vzhodnem Pakistanu in problemu beguncev. Zavlačevanje rešitve tega vprašanja, je rečeno v poročilu lahko pripelje do resnega poslabšanja stanja. Predsednik Tito je izrazil prepričanje, da bi bilo človeško ravnanje s šeikom Rahmanom v interesu mirne politične rešitve ter v interesu miru in trdnosti na tem področju, kar je jugoslovanski predsednik izrazil tudi v svojem pozivu predsedniku Pakistana 14. avgusta letos. Predsednica indijske vlade je izjavila, da je šeik Rahman, izvoljeni voditelj ljudstva Vzhodnega Pakistana in da je njegova osvoboditev pogoj za mirno rešitev vprašanja. V razgovorih je bilo obojestransko izraženo mišljenje, da bi marala biti skrb o problemu beguncev stvar medna rodne skupnosti. V proučevanju položaja v Evropi je bilo ugotov ljeno, da se je ozračje izboljšalo in da so ustvarjeni pogoji za krepitev miru in konstruktivnega sodelovanja med evropskimi državami na osnovi enakopravnosti. Ugotovljeno je bilo tudi, da je, kljub določenim pozitivnim znakom in naporom, da se rešijo glavna mednarodna vprašanja s pogajanji, še vedno navzoča politika sile, ki ogroža neodvisnost in varnost držav in ovira njihov neodvisen razvoj. Zastopniki Indije in Jugoslavije so izrazili svojo privrženost načelom politike neuvrščenosti in poudarili potrebo povečanja skupnih naporov neuvrščenih držav. O proučevanju stanja, ki je nastalo z monetarno svetovno krizo, sta obe strani ugotovili, da je kriza najbolj prizadela države v razvoju, in da je potrebno sprejeti skupne ukrepe in pripraviti program gospodarskega sodelovanja držav v razvoju. Skupno poročilo nadalje poudarja vlogo svetovne organizacije in potrebo njene univerzalnosti ter izraža podporo nacionalnim osvobodilnim gibanjem v borbi proti kolonializmu. Tito in Indira Gandi sta nadalje izrazila zaskrbljenost zaradi nadaljevanja vojne v Indokini in nevarnega položaja na Bližnjem vzhodu. Zavzela sta se za odpravo teh nevarnih žarišč v skladu s svobodno voljo prebivalstva teh področij. Predsednik Jugoslavije je povabil predsednika Indije Ingiri-ja in predsednico vlade Indiro Gandi na obisk v Jugoslavijo. Vabili sta bili z zadovoljstvom sprejeti. ni predvideval podpisa pogodbe in bi se moral končati včeraj; vendar pa pravijo uradni komentator ii. da je bil obisk zelo ploden, da so ga zaradi tega podaljšali za en dan in da je prišlo do podpisa pogodbe o kulturni in tehnični izmenjavi. Kanadsko-sovjetska pogodba o kulturni izmenjavi OTTAVVA. 20. - Predsednik i vjetske vlade Kosigin ie s predsednikom kanadske vlade Trudeau-jem podpisal pogodbo o kulturni in tehnični izmenjavi med Kanado in Sovjetsko zvezo. Program obiska MILAN, 20. — Izvršni odbor sindikalne organizacije tekstilnih delavcev je danes na skupnem sestanku sklenili proglasiti splošno stavko kategorije, da brani raven zaposlitve. Sindikati zahtevajo energične ukrepe, da se reši kriza tekstilne industrije in v tej zvezi pravijo, da lahko trajno rešitev predstavlja samo povečanje potrošnje. nika CISL Starti in UIL Vanni. Sestanek so opoldne prekinili za kratko skupno delovno kosilo, nato se je nadaljeval od 14.30 do 17.45. Sindikalne organi z? die so izdale o sestanku skupne______.:'_no poročilo. v katerem pravijo, da so obravnavali vprašanja, ki so jih zastavili sindikati s svojo skupno resolu-rijo o gospodarskih in sodalnih vprašanjih, ki so io odobrili 6. oktobra. Sedanji položaj ie še zlasti neugoden za delavce, zlasti glede zaposlitve, gibanja cen in socialnih storitev. Sindikati upoštevajo obstoječe težave gospodarske konjunkture in menijo, da se lahko te težave rešijo samo s spremembo gospodarskih struktur, ki so resnični razlog za obstoječo slabo konjunkturo. V poročilu je nadal je rečeno, da so obsežno razpravljali o zaposlitvi in o razvoju Juga ter da so tako ugotovili razloge in obseg brezposelnosti. V bistvu gre za pomanjkanje notranje potrošnje in še zlasti za nizek obseg investicij. Obravnavali so razne predloge, kako bi zaposlili brezposelne in med njimi še zlasti mlade delavce, kako bi odpravili nepopolno zaposlitev v industriji in v drugih sektorjih. Predsednik Confindustrie Lombardi je po sestanku iz j a/vil, da so večino časa uporabili za proučitev položaja ter da so pri tem upoštevali resolucijo sindikatov in študije, ki jih je pripravila Confindu-stria. Še posebej so se zadržali pri zaposlitvi, razvoju proizvodnje, investicijah in ustvarjanju rezerv. Ugotovili so obstoj skrbečih tendenc glede zaposlitve, do katerih prihaja zaradi zapletenega razvoja italijanskega gospodarstva. Zaradi tega so bili soglasni, da predstavlja polna zaposlitev prvi cil, in da je treba bolje izkoriščati vse proizvodne faktorje in vse rezerve, ki še niso izkoriščene. Tako sindikalisti kot predstavnik Confindustrie niso bili preveč zgo- čeli in so se danes tudi že dogo vorili za nov sestanek, ki bo 3. novembra, ko bodo ponovno obravnavali posamezna vprašanja gospodarskega razvoja*. Sindikalna organizacija CGIL je danes sporočila, da se je lani zvišalo število vpisanih članov za 200 tisoč, taka da je sedaj vpisanih v CGIL okrog 700.000 delavcev. Ob koncu meseca bodo 24 ur stavkali mornarji, tako da bodo zadržali vse ladje, ko bi morale odpluti iz italijanskih pristanišč. Stavko so enotno proglasile vse tri sinddkallne organizacije, ker protestirajo zaradi zavlačevanja reforme pokojninskega sistema za pomorščake. Predsednik Fiata Agnelli trdi v v Fiatu ne proizvajajo dovolj, da bi zadostili popraševanju potrošnikov in da je treba čakati modela 126 in 127 dva do tri mesece. Potrošnja pa ne narašča, kot so predvidevali, saj so pred dvema letoma mislili, da bo letno naraščala za 4 odstotke, dejanskih pa za 2-2,5 odst. A-meriški ukrepi niso škodovali' izvozu Fiata. Resnejše so bile posledice razdobja 1969-70, ko je po-praševanje naraščalo, proizvodnja pa se je zniževala in se je zaradi tega delež tuje avtomobilske industrije na italijanskem tržišču povečali od 19,4 odst. v letu 1969 na 26,0 odst. v letu 1970. MADRID, 20. — Španska politična policija je aretirala nekaj članov pokrajinskega odbora delavskih komisij, ki so se udeležili sestan-intervjuju tednika »Espresso*, da ka v nekem župnišču. KONGRES 0 DVEH JADRANSKIH OBALAH Poglobiti kulturne odnose med Italijo in Jugoslavijo BRINDISI, 20. - Tukaj se je pred dnevi zaključil mednarodni kongres posvečen odnosom med obema jadranskima obalama. Na kongresu so univerzitetni profesorji in drugi učenjaki proučili zlasti vprašanja kulturnih in zgodovinskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Dogovorili so se, da bodo predlagali obema vladama in izvedencem obeh držav, naj podprejo pobudo profesorja rimske univerze Pier Fausta Palumba o u-stanovitvi »diplomatskega kodeksa obeh obal*. Poleg tega je bil dan predlog za ustanovitev v najkrajšem času pri Vsedržavnem svetu za raziskovanja v Italiji študijskega centra o jadranskih civilizacijah. Ta ustanova naj bi zbirala in proučevala dokumente, ki se nanašajo na civilizacije, ki so se skozi stoletja razvijale na obeh jadranskih obalah. Italijanski in jugoslovanski učenjaki so se na kongresu tudi dogovorili, da bodo poglobili in utrdili kulturne izmenjave med obema državama. V tej zvezi predlagajo vladama v Rimu in Beogradu, naj ustanovita v obeh prestolnicah italijansko - jugoslovanski, oziroma jugoslovansko - italijanski institut. ■hhhi J UM 'kt tZtZ 1971 Našim bralcem Od vsah strani nas brale) sprašujejo, kako naj se rav» najo glede ljudskega štetja« Skušali smo strniti nekaj nasvetov v naslednje tožke: 1. Zahtevajmo od popisovalca, naj nam Izroči slovensko popisnico skupaj z I-talijansko. 2. Če je nima, mu italijansko polo vrnemo in ga prosimo, naj prinese obe skupaj. 3. Če popisovalec trdi, da moramo sami po slovensko popisnico v pristojni urad, vrnimo italijansko polo in zahtevajmo obe. Vsekakor telefonirajmo odborniku Mocchiju (županstvo —- tel. 35053) z zahtevo, naj nam popisnici v obeh jezikih prinesejo na dom. Vprašujejo nas tudi, katera popisnica je »uradna*. Vemo, da nam 5. člen posebnega statuta londonskega sporazuma jamči pravico, da občujemo z oblastmi v svojem jeziku. Zato imamo pravico oddati slovensko popisnico. Če nam na njej zmanjka prostora, zahtevajmo še eno popisnico. V nasprotnem primeru pa izpolnimo v SLOVENSKEM JEZIKU italijansko popisnico. Enako velja tudi za popis trgovskih, industrijskih in o-brtniških podjetij ter stanovanjskih skupnosti, glasih društva bolletti. Po nekajmesečnem presledku je izšla nova številka »Emigranta*, glasila Društva slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije in njihovih družin. Bilten se nam predstavlja v popolnoma novi obliki: predstavniki društva so se namreč odločili — kot sami razlagajo na prvi strani nove številke — da zaradi naraščajo- čega števila članov in zaradi vedno večjega povpraševanja po biltenu opustijo »obrtniški* način tiskanja s ciklostilom in da dajo biltenu novo. modernejšo in pri-kupnejšo obliko. Tiskanje »Emigranta* so zaupali tiskarni ZTT v Trstu, uredniški skupini v švicarskem mestu Orbe pa se ie pridružil še krog tržaških sodelavcev. Nova številka prinaša vrsto člankov o delovanju društva tako v Švici kot v Beneški Sloveniji, nekaj kritičnih pripomb o delovanju konzulte o izsel jenstvu ter pregled nekaterih važnejših dogodkov v domačih krajih. List obsoja tudi šovinistične izgrede v Fflodiču ter nezaslišan odgovor, ki ga je dal minister Restivo, v tej zvezi v parlamentu. Več stra- ni posveča bilten deželnim ukrepom v korist izseljencev, na koncu pa je še okusno pripravljen in bogato ilustriran »otroški kotiček*. Nova številka »Emigranta* šteje 24 strani, predvidoma pa bo bilten izhajal enkrat mesečno. O prenovljenem biltenu, ki je zgovoren dokaz organizacijske in poetične krepitve slovenskih izseljencev. bomo še poročali. IVA odložena na junij Zbornica je odobrila zakonski predlog o reformi zakonika o kazenskem postopku RIM, 20. — Predsednik vlade Colotnbo se je sestal s finančnimi ministri in guvernerjem Banca dTtalia. Dogovorili so se. da bodo predložili kratek vladni zakonski predlog, s katerim bodo podaljšali uveljavitev IVA na junij. Novi davek na dodatno vrednost IVA bi moral stopiti v veljavo že 1. januarja in nadomestiti IGE. Sedaj pa so uveljavitev tega davka odložili, ker menijo, da obstaja nevarnost za močan skok cen. Poslanska zbornica .ie danes odobrila novo besedilo pooblastilnega zakonske, predloga o reformi zakonika o kazenskem postopku. Jutri bo zbornica začela razpravljati o reformi univerz. De Martino in cona RIM, 20. — V zvezi z nekaterimi vestmi objavljenimi v tisku o »coni B» tržaškega ozemlja, je podpredsednik vlade De Martino demantiral, da bi nanj pritiskal, ali sploh govoril o tem vprašanju, nemški kancler Brandt, ko ga je De Martino obiskal v Bonnu. Gre za poročili objavljeni v dnevniku «H Giomale dTtalia*. Podpredsednik De Martino bo 24. oktobra odpotoval v Romunijo, kjer bo do 27. oktobra na uradnem ©-bisku. OBČANE SKUŠAJO PREPRIČATI, NAJ SE ODREČEJO SVOJI PRAVICI Rajonski uradi le poredkoma oddajajo slovenske popisnice Vsem, ki so prejeli samo italijansko polo, priporočamo, naj jo vrnejo po pošti z zahtevo po obeh - Lahko tudi telefonirajo na rajonski popisovalni urad Zadnja potegavščina odgovornih oblasti za popis prebivalstva je postala včeraj nekakšno nenapisano pravilo. Rajonski uradi za popis svojim fantom sploh ne dajejo več slovenskih obrazcev, ki so jih dolžni imeti s seboj, temveč jim naročajo, naj si jih občani, ki zavračajo italijanske pole, gredo sami iskat. Tako skušajo prisiliti občane, da se odrečejo svoji pravici in sprejmejo samo italijanski popisni obrazec kot nujno zlo. Le v redkih primerih namreč prinašajo popisovalci slovenske obrazce na samo zahtevo. Tak je primer našega glavnega urednika tov. Renka, ki mu je popisovalec prinesel zahtevano polo še istega popoldneva. Prav tako je slovensko popisnioo kmalu dobil slovenski trgovec, ki jo je zahteval. Pač pa še vedno čakajo nanje Slovenci pri Magdaleni. Najbolj kričeč primer pa je prizadel nekega slovenskega prosve-tarja, predsednika prosvetnega društva od Domja, ki pa stanuje pri Logu. Log je sicer v dolinski občini, toda njegova hiša spada že v tržaško. Tako se je pripetilo, da je moral okusiti razliko v ravnanju med Slovenci in Slovenci. Medtem ko so njegovi sovaščani takoj prejeli slovensko popisnico, njemu je tržaški popisovalec ni dal... Pri Kjadinu je popisovalec prinesel na dom zavednega Slovenca italijansko popisnico. Pustil jo je in odšel. Družinski poglavar se je vrnil kmalu zatem domov in opazil, da popisovalec ni pustil tudi slovenskega obrazca. Stekel je za njim in ga zahteval. »Kaj me motite, če hočete, pojdite v statistični urad v Ul. Malcanton!* je bil ne preveč prijazen odgovor. Drugje v mestu je popisovalec prepričeval neko gospo naj sprejme za sedaj samo italijansko polo in da ji bo slovenski obrazec vrgel v poštni nabiralnik. Odgovorila mu je, naj se kar vrne z obema. Z Reške ceste so nam telefonirali, da tudi tam popisovalec nima slovenskih popisnic. Vprašali so ga zakaj. Odgovor: nima nobenih navodil. Najbolj zanimiv pa je tretji primer, ki smo ga včeraj zabeležili. Slovenski občan je dekle, ki ga je obiskala, prosil naj mu da tudi slovensko popisnico. Res je dekle obljubila, da mu ga bo prinesla, obenem pa ga prepričevala, da je le «fac samdle*, ki sploh nikomur ne služi. Občan je zato sklenil telefonirati pristojnemu odborniku Atti-liu Mocchijiu. Telefoniral je na županstvo, kjer pa so mu rekli, da je odbornik Mocchi »menjal telefon*. Vsekakor pa so mu dali novo številko. Ko je na drugi strani nekdo dvignil slušalko se je oglasila gospodična, ki je odgovorila, da je »Mocchi odsoten*. Od vseh strani nas opozarjajo na neroden položaj tistih Slovencev, ki so jim popisovalci pustili doma i-talijansko popisnico, ko ni bilo nikogar, ki bi zahteval tudi slovenski obrazec. Kaj naj storijo? Mnenja smo, naj ti Slovenci italijanski formular »priporočeno* odpošljejo na županstvo (statističnemu uradu ali osebno odborniku Mocchiju) z zahtevo, naj jim ga prinesejo skupaj s slovenskim obrazcem. Lahko pa tudi telefonirajo na svoj rajonski popisovalni urad (številko lahko izvedejo na županstvu, tel. 35053) in zahtevajo, naj jim popisovalec prinese slovenski obrazec. Popisovalci raznašajo te dni po uradih tudi popisnice za industrijske, trgovske in obrtniške obrate. Slovenske gospodarstvenike opozarjamo, da imajo pravico do slovenske popisnice, ki jo morajo popisovalci imeti s seboj. Pogovori o preosnovi psihiatrične oskrbe Včeraj so se v umobolnici pri Sv. Ivanu sestali člani pokrajinskih svetovalskih komisij iz Parme in Trsta za psihiatrično oskrbo. Navzoči so bili tudi predsednik parmske pokrajinske uprave Sensini, predsednik tržaške pokrajinske u-prave Zanetti ter prof. Franco Basa gli a, ki vodi psihiatrično bolnišnico v Colamu, že nekaj mesecev pa tudi tržaško psihiatrično bolnišnico. Na sestanku so preučili odnose med dvema omenjenima deželnima upravama in perspektive za nadaljnjo izmenjavo izkušenj na tem sektorju. O sedanji psihiatrični oskrbi in razmerah v obeh pokrajinah je poročal prof. Basaglia, predsednika pokrajinskih uprav pa sta poudarila voljo, da se nadaljuje izvajanje ukrepov za preosnovo na podlagi metod prof. Basaglie, ki na tem področju uživa mednarodni ugled. Vsi udeleženci sestanka so se strinjali s temi ocenami, predsednik Zanetti pa je še povedal, da združenje italijanskih pokrajin namerava dodeliti Trstu eksperimentalno vlogo na področju psihiatrične o-skrbe. *. L.*,, Predsednik SZDL Slovenije Janez Vipotnik je obiskal Tlepolovo razstavo v vili »Manin* v Passananu pn Vidmu. Vipotnik, ki sta ga spremljala Bogo Gorjan in jugoslovanski generalni konzul v Trstu Trampuž, je gost deželnega tajnika KD Tonuttija. — Po obisku so se v Vidmu srečali še s pokrajinskima tajnikoma KD za Videm in Trst, Santuzzom in Colonijem, ki ju je spremljal Mayer . Grego niiiiiiiiimiiiimuiiiiMiiiiimmiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiTiiiiiiiniiiiiiiiiiiinniiimiiiiiiniiiiiiiiHHiiiiiimiiiiiuiimiiiiiiimiiniiii VČERAJ V TRŽAŠKI OBČINSKI PALAČI POD PREDSEDSTVOM ING. SPACCINIJA Komisiji z obeh strani meje vprašanju onesnaženja vode Poudarjena potreba po skupnem nastopu - Ogled škedenjskih očiščevalnih naprav - Danes nadaljevanje pogovorov pri morski biološki postaji v Portorožu Včeraj je bila na obisku v Trstu skupina slovenskih strokovnjakov, ki se zanimajo za probleme onesnaženje vode. Nadaljevali so v glavnem pogovore, ki so jih imeli s tržaškimi strokovnjaki že julija. Govor je bil o stanju morske vode ob obalah Tržaškega zaliva, kar neposredno zanima vse občine, ki se nahajajo ob njem. Orisali so tudi ukrepe, ki so bili do sedaj sprejeti, da bi .preprečili, ali vsaj omilili, sedanji položaj, ki postaja iz leta v leto bolj zaskrbljujoč. Slovensko delegacijo je vodil tov. Kokol s sekretariata za urbanistiko v Ljubljani, sestavljali pa so jo tov. Dular z inštituta Boris Kidrič iz Ljubljane. ter ing. šamar in Hladnik iz Kopra. Delegacija je bila zjutraj na pokrajini, kjer jo je sprejel predsednik pokrajinskega sveta dr. Michele Zanetti, nakar so se razgovori nadaljevali v občinski palači pod predsedstvom tržaškega župana ing. Mar- cella Spaccinija. Razgovorov so se z italijanske strani udeležili pokrajinski odbornik za higieno in zdravstvo Lo-vero, občinski odbornik za higieno in zdravstvo Blasina, pokrajinski zdravnik Rocchetto, ravnatelj urada za higieno pri tržaški občini dr. Fabiani, ing. Umari, ki odgovarja za dobavo vode pri občinski ustanovi Acegat in ravnatelj pokrajinskega laboratorija za profilakso Toro. O svoji študiji o mestni kanalizaciji ter o mestnih odplakah so poročali člani univerzitetne komisije, ki jo je imenovala občina in sicer profesorji Fraia-Frangipani, Ramponi in Mosetti. Bila sta tudi prisotna kot predstavnika goriške uprave pokrajinski zdravnik dr. Luciani ter dr. Luciani. ki sta podala podrobno sliko o tem, kar je bilo narejeno v Gorici, Tržiču in Gradežu ter kakšen je položaj ob izlivu Soče, v katero se na italijanski strani izliva mnogo industrijskih odplak, ki ji brez dvoma škodijo. Člani slovenske delegacije so izrazili svoje zanimanje za vse, kar je bilo storjenega na tem področju in so poudarili potrebo po skupnem nastopu in po izmenjavi izkušenj za uspešno ureditev tega problema, ki tare severni Jadran. Ob koncu svojega obiska si je slovenska delegacija ogledala očiščevalne naprave pod Skednjem. Danes bo odpotovala v Portorož italijanska delegacija, s katero bodo slovenski strokovnjaki razpravljali o položaju ob obalah Istre. Razgovori bodo nadaljevali pri Morski bio- Članl jugoslovanske in Italijanske komisije, ki sta včeraj v prisotnosti o onesnaženju voda župana inž. Spaccinija razpravljali . n........................................................................................umu.™.......,................. ..... VČERAJ PO DALJŠI RAZPRAVI Deželni svet z večino glasov sprejel zakon o pomoči kmetom Dežela bo v isti namen izdala tudi 200 milijonov lir iz sklada za nepredvi-dene izdatke - Zakaj ni dežela odgovorila na spomenice Kmečke zveze Po daljši razpravi je deželni svet včeraj izglasoval zakon o solidarnostnem skladu, iz katerega bodo črpali sredstva za izplačevanje odškodnine kmetom, prizadetim po vremenskih in drugih naravnih nezgodah. Za zakon se je izrekla večina svetovalcev, proti so glasovali pripadniki KPI in PSIUP, in sicer na podlagi ugovorov, ki smo jih navedli med potekom razprave, svetovalci PLI pa so se glasovanja vzdržali, in sicer z utemeljitvijo, da pomeni po njihovem mnenju novi zakon sicer korak naprej v skrbi za razvoj deželnega kmetijstva, da pa so posegi, ki jih v ta namen predvideva, nezadostni. Pred glasovanjem sta spregovorila poročevalec Di Blasio (KD) in deželni odbornik za kmetijstvo Comelli. Di Biasio je v sojem posegu dejal, da je že prejšnji deželni zakon v prid kmetijstvu — namreč zakon št. 33 iz leta 1965 — pomenil pridobitev za kmečko prebivalstvo Furlanije - Julijske krajine, in da pomeni novi zakon, ki izpopolnjuje starega, še novo pridobitev za naše podeželje. Novi zakon uvaja tudi nekaj novih posegov, kot so možnost najemanja posojil po nizki obrestni meri, razdeljevanje krme in drugih tehničnih sredstev prizadetim posestnikom (za kar bodo skrbeli kmetijski inšpektorji) in podobno. Go- OSTALE VESTI NA ŠESTI STRANI vomik je polemiziral s predstavniki levičarskih strank, ki so med drugim postavili zahtevo, naj bi se pri ocenjevanju škode upoštevalo pretežno človeško delo, in dejal, da bi v takem primeru ne zadostovala finančna sredstva iz celega deželnega proračuna. Odbornik Comelli je nato v glavnem zagovarjal prednosti novega zakona ter naglasil, da je dežela doslej šla na roke kmetom v znatno večji meri, kakor se dogaja v drugih evropskih deželah. Čeprav ne moremo reči, da je novi zakon brezhiben, je nadaljeval govornik, je levi center trdno prepričan, da je tudi ob tej priložnosti opravil svojo dolžnost. V polemiki s predstavniki levičarskih skupin, je Comelli med drugim dejal, da je deželno od-borništvo res prejelo od Kmečke zveze spomenice o škodi, ki so jo na našem področju povzročile razne vremenske' nezgode, da pa ni nanje odgovorilo, ker spomenice niso izrecno zahtevale pismenega odgovora. Gledišča, nanizana v spomenicah, pa je odbomišt-vo primemo upoštevalo. Odbornik Comelli je tudi zavrnil obtožbe češ da ni deželni odbor pravočasno reagiral na škodo, nastalo ob vremenskih nezgodah, ter je v ta namen dal na razpolago svetovalcem ustrezno dokumentacijo. V razpravi o posameznih členih novega zakona so bile sprejete številne spremembe in dopolnila, tako da bo njegovo končno besedilo precej različno od besedila, o katerem se je razvila razprava v deželnem svetu. V drugem delu seje, ki ga je vodil podpredsednik Pittoni, (prvi del je vodil svetovalec Pellegrini) je deželni svet skoraj brez razprave odobril odlok predsednika Berzantija štev. 104 z dne 8. junija 1971, po katerem bo deželni odbor lahko uporabil vsoto 200 milijonov lir iz rezervnega sklada za nepredvidene izdatke v letu 1971. S temi sredstvi bo dežela prav tako kakor s prvim zakonom priskočila na pomoč kmetijskim posestvom, ki so jih prizadele nedavne vremenske in druge naravne nezgode. Proti sprejetju zakona je nastopal svetovalec Rizzi (PSIUP), in sicer z utemeljitvijo, da namerava dežela z njim vskočiti na področje, ki spada v dejansko pristojnost države. ladori (Trst), Paolo Stradi (Šti-van), Paolo Tone (Trst), Ariella Vertovec (Trst) in Stelio Vigini (Trst). Šolske vesti STROKOVNA ŠOLA ZA INDUSTRIJO IN OBRT S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM išče absolventa tehnične šole (mehanski oddelek) za poučevanje praktičnih predmetov (tedensko 19 ur - plača 126.000 Ur). Obrniti se na Istituto Professionale di Stato per 1’industria e 1’artigiana-to • Ul. Lazzaretto vecchio št. 24, tel. 68-488. Predavanja SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU Delo deželnih organov Včeraj popoldne se je pod vodstvom svetovalca Zanina sestala III. stalna posvetovalna komisija pri deželni upravi, da bi razpravljala o zakonskem načrtu, ki določa nova finančna sredstva v okviru deželnih zakonov v prid civilnim slepcem in gluhonemim. O novem zakonu sta spregovorila odbornik Varisco, ki je nadomesto-val odsotnega odbornika Stopperja, in predlagatelj Urli. Po novem zakonu se bodo olajšave, predvidene za omenjeni kategoriji telesno prizadetih deželanov, raztegnile tudi na tiste slepce in gluhoneme, ki jih je nedavno tega zajel državni zakon štev. 382, tako da bodo odslej prejemali poleg državne tudi deželno dodatno podporo. Ugodnosti so predvidene tudi ra gluhoneme stare nad 65 let, ki namesto državne podpore prejemajo pokojnino ENPS. Odbor je po razpravi sprejel zakon soglasno. loški postaji ob prisotnosti prof. Štirna. enega največjih izvedencev o vprašanjih onesnaženja okolja, posebno kar zadeva naše obale. Govor bo tudi o onesnaženju reke Reke ter o ukrepih, ki so jih sprejeli od zadnjega julijskega sestanka obeh delegacij. Sestanek sekcije PSI pri Sv. Jakobu Drevi ob 18. uri bo na sedežu šentjakobske sekcije PSI podpredsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni poročal o zadnjem zasedanju centralnega odbora PSI. ki je _ bil v Rimu od 8. do 10. t.m., tajnik sekcije pa bo poročal o dosedanjem delovanju sekcije. Člani šentjakobske sekcije PSI so vabljeni, da se udeležijo seje, na kateri bodo lahko poslušali zanimivi poročili in o njih razpravljali. V italijanskem umetnostnem centru lepih umetnosti v Ul. S. Nicolo so odprte kolektivna razstava umetniške skupine Erbese in osebni razstavi Ise Bighetti iz Benetk in Mare Chmet Sorentino iz Trsta. Razstava bo odprta do 30. oktobra. V umetniški galeriji Barisi v Ul. Rossetti 9 osebna razstava tržaške slikarke Radenke. Razstavlja skupino slik s kraško motiviko. V nemškem kulturnem klnbu v Ko-ronejski ulici bo do 31. oktobra razstavljal svoja dela nemški umetnik Martin Zuehlsdorff. V umetniški galeriji »La Lanterna*, Ul. S. Nicolo 6 a. je odprta do 9. novembra, razstava del Oresta De-queia. Šolske štipendije Tržaške hranilnice Tržaška hranilnica (Cassa di Ris-parmio) je tudi letos dodelila oseb ne šolske štipendije po 400 tisoč lir, in sicer dijakom, ki so v šolskem letu 1970-71 obiskovali tretji razred srednje šole, dosegli lepo oceno in se vpisali na višjo srednjo šolo. Pred nekaj dnevi se je sestala ocenjevalna komisija, ki je proučila predložene prošnje in dodelila štipendije. Štipendije prejmejo Clau-dia Balducci (Trst), Patrizia Bor tolotto (Tržič), Francesco Brand-mayr (Trst), Claudio Cassetti (Trst), Maria Corbatto (Gradež), Liviano Folla (Ronke), Chiara Fragiacomo (Ronke), Gualtiero Lo Nigro (Trst), Donatella Mauro (Trst), Susanna Nicoli (Trst), Mar-cello Orfanč (Trst), Franco Par- IZLET Z LETALOM V SARAJEVO Ker je bila razstava »Umetnost na tleh Jugoslavije od prazgodovine do danes* podaljšana do 5. decembra letos, prireja POTOVALNI URAD »A U R O R A* za nedeljo, 21. novembra 1971 izlet z reaktivnim letalom DC9 v Sarajevo združen z ogledom te nadvse zanimive razstave. Cena na osebo je 19.000 lir, v kar je vključena vožnja z avtobusom od Trsta do Ljubljane - letališča In nazaj, prevoz z letalom v Sarajevo in nazaj, avtobusni transferji v Sarajevu, letališke takse, vstopnina na razstavo in kosilo v Sarajevu. Prijave sprejema POTOVALNI URAD A U R O R A v Ul. Ci-cerone 4, tel. 29-243 do oddaje razpoložljivih mest z akontacijo 5.000 lir. Ogled razstave toplo priporočamo! Razstave vabi na 1. predavanje sezone 1971-72. Na sporedu je tema: POHORJE: gozdovi, barva, ljudje in bajke. Predaval bo MIRKO ŠOŠTARIČ Besedo bo spremljalo lepo število barvnih diapozitivov. Vabljeni jutri, 22. oktobra ob 20.30 v malo dvorano KULTURNEGA DOMA. Razna obvestila KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, H. nadstr. KASTA naproša vse zmagovalce na ex tempore pri Piščancih, naj prinesejo nagrajene slike v Tržaško knjigarno, kjer bodo razstavljene, do sobote, 23. t.m. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Kraški dom* Repentabor priredi danes, 21. oktobra ob 20. uri v prostorih občinske kopalnice gostovanje prosvetnega društva »Oton Župančič* iz Štandreža. Na sporedu bodo filmi o mednarodnem srečanju na Matajurju in smučarskem tečaju na Laznah. Vljudno vabljeni. SPDT priredi 3. In 4. novembra dvodnevni izlet v Belo krajino. Avtobus bo peljal izletnike vzdolž reke Kolpe. Ogled Vinice. Metlike, Črnomlja. baze 20, itd. SPDT — smučarki odsek — organizira v nedeljo, 24. t.m. za otroke in mladino predsmučarski trening in vzpon na Kokoš. Zbirališče na rekreacijskem terenu v Bazovici (za nogometnim igriščem) ob 9.30. Hrana lz nahrbtnika. GLASBENA MATICA V TRSTU RAZPIS KONCERTNEGA ABONMAJA SEZONA 1971-72 KULTURNI DOM Otvoritveni koncert Sobota, 23. oktobra 1971 Orkattar Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjuder Solist: Ciril Skarjanec — čalo 6. novembra 1971 Slovenski oktet 24. novembra 1971 Simfonični orkester RTV Ljubljana Dirigent: Samo Hubad Solist: Aci Bertoncelj — klavir 19. decembra 1971 Orkester in zbor »Consortium musieum* iz Ljubljane Dirigent: Mirko Cuderman Januar 1972 Tržaški baročni ansambel Februar 1972 Zagrebški godalni kvartet In Eva Novšak-Houška — mezzosopran Marec 1972 Orkester Glasbena matica Dirigent: Oskar Kjuder Solistka: Pavla Uršič — harfa Marec 1972 Igor Ozim — violina Marijan Lipovšek — klavir April 1972 Pevski zbor »Branko Krsmanovlč* iz Beograda Dirigent: Bogdan Babič VSI KONCERTI BODO V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA CENE ZA ABONMAJE Redni: Članski: 7.000 6.000 lir lir Invalidski: Mladinski: 2.000 2.000 lir lir Vpisovanje abonmajev v Glasbeni matici (Ul. R. Manne 29, tel. 29-779) od 8.30 do 12.30 In od 15.30 do 18.30 ter v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20. tel. 61-792) od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure GLASBENA MATICA — TRST Dne 23. oktobra ob 21. url v Kulturnem domu v Trstu PRVI ABONMAJSKI KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE Dirigent: Oskar Kjuder Solist: Ciril Škerjanec - čelo SPORED: G. VIOZZI: QUATTRO MOMENTI za GODALNI ORKESTER A. VIVALDI: KONCERT v D-duru za ČELO in in GODALNI ORKESTER J. HAYDN: KONCERT v C-duru za ČELO in GODALNI ORKESTER W. A. MOZART: DIVERTIMENTO št. 11 (K 251) v D-duru Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 29-779) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Abonente vljudne prosimo, da dvignejo abonentske izkaznice do 23. oktobra v Tržaški knjigarni. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom V soboto, 30. t. m. ob 21. uri in v nedeljo, 31. ob 16. uri gostuje GLEDALIŠČE »KOMEDIJA* IZ ZAGREBA z glasbeno komedijo Goslač na strehi Po pripovedkah Solema Alejhema Napisal: Joseph Stein Besedilo pesmi: Sheldon Harnick Glasba: Jerry Bock Režiser: Vlado Štefančič Dirigent: Ferdo Pomykalo Scenograf: Željko Senečič Kostumograf: Ljubica Wagner Koreograf: Ray Harrison Abonenti Slovenskega gledališča imajo 50 '/• popusta. Prosimo cenjene abonente, da rezervirajo vstopnice do vključno srede, 27. t.m. vsak delavnik od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265. Prodaja vstopnic od četrtka, 28. t.m. dalje od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacije po telefonu 734265. SLOVENSKO GLEDALIŠČF V TRSTU BERTOLT BRECHT Bobni v noči drama in komedija Prevod: BORUT TREKMAN Zamisel scene in kostumov: MILE KORUN Režija: MILE KORUN V petek, 22. t.m. ob 16. in 20. uri v KOPRU. V soboto, 23. t.m. ob 20. uri v AJDOVŠČINI. V nedeljo, 24. t.m. ob 19.30 v MARIBORU »Borštnikovo srečanje*. V ponedeljek, 25. t.m. ob 19.30 v Slovenskem ljudskem gleda lišču v CELJU. V torek, 26. t.m. ob 19.30 v LJUBLJANI (Mestno gledališče). Gledališča GLEDALIŠČE VERDI Pri gledališki blagajni (tel. 238® sprejemajo prošnje za obonmaje prihodnjo sezono, ki se bo začela novembra z Verdijevo opero »Si®* Boccanegra*. Celotni repertoar r dališča predvideva 12 oper. Pogoji za abonmaje so isti kot ® ni. To velja tudi za posebni abo®* za dijake višjih srednjih šol ® ® univerzitetne študente. Vodstvo gledališča opozarja, da $ ko lanskoletni abonenti potrdijo & ske sedeže do 26. t.m. Po tem dne*® bodo sedeže, ki ne bodo zasede*1 deili na razpolago novim prosilce®- POLITEAMA ROSSETTI Jutri bo otvoritev gledališke ** zone Teatra Stabile z Molierovo & medijo »Don Juan* v režiji G®*1 | Bosettija, ki igra tudi glavno vi# V ostalih vlogah bodo nastopili Savorani, Paola Bacci, Cesare G# Oreste Rizzini, Ginella Bertacchi, "*j| rella Luccioli. Adalberto Ro55^ Giancarlo Fantini, Giampiero Be# relli, Giuseppe Sansotta, Antonio van in Guido Coderin. Scene in ?! stime je pripravil Emanuele Luz*# Ponovitve bodo do 7. novembra-Prodaja vstopnic in abonmajev ** di za mladino, upokojence in dej#? pod ugodnimi pogoji v Pasaži P1# (tel. 36372, 38547). fi Slovenski taborniki v Italiji ROD MODREGA VALA Trst — Gorica vabimo člane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR. ki bo v nedeljo, 24. oktobra ob 9. uri v prostorih Glasbene matice v Trstu v Ul. Ruggero Manna 29. Včeraj-danes Danes, četrtek, 21. oktobra URŠKA Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 17.11. — Dolžina dneva 10.42. — Luna vzide ob 8.49 in zatone ob 17.40. Jutri, petek, 22. oktobra ZORISLAVA Vreme včeraj: najvišja temperatura 16.5, najnižja 9,4, ob 19. uri 13,7 stopinje, zračni tlak 1027,7 stalen, brez vetra, vlaga 70 odst., nebo jasno. morje mimo, temperatura morja 17,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE rodilo 9 otrok, ‘umrlo pa je 6 oseb. Umrli so: 79-letna Gerruna Nordio por. Angelini, 66-letni Vincenzo Ge-mellesi, 82-letna Maria Giorda por. Godina, 84-letna Beatrice Cossutta vd. de Tomasi, 63-letna Maria Vero-nese por. Suppani, 71-letna Francesca Pitacco roj. Fragiacomo. Nazionale 16.00: »Love story*i MacGravv, Ryan 0’NeaL Fenice 16.00: »n piccolo grande ^ mo*. Martin Balsam, Jeff C#1' dhief Dan Georgie. Eden 15.30: »H »Decamerone*. Ba# film. Strogo prepovedan tt&P ni pod 18. letom. Grattacielo 16.00: «L’uomo di S# Michael*. Barvni film. Alain D*#j Natalie Delon. Isti režiser kot P «Borsalino». Excelsior 15.30: «1 diavoli*. Van#* Redgrave. Barvni film. Prepoved* no mladim pod 18. letom. Ritz 16.00: »Andromeda*. Kinema*# v barvah. Fantastični film. . ! Ainbarda 16.30 »Tutto sul rosso*-minalka. Brett Halsey, Barb# Gimmerman. Barvni film. PreP<# dano mladini pod 14. letom. « Filodrammatico 16.30 »La bambol* ® cera*. Barvni film. Prepoved# mladini pod 14. letom. . Aurora 16.30, 19., zadnja predst# ob 22.: »Sacco e Vanzetti*. Ba#* film. Impero 16.30: «11 gatto a nove codjjj Barvni film. Prepovedano m®# pod 14. letom. Crislallo 16.00: »Per grazia ricevut**' Nino Manfredi. Barvni film. Zad*^ dan. Capitol 16.30: »Venga a fare tl s0*“ to da noi», barvni film. Zadnji d# Moderno 16.30: »Dai... muoviti*. B*# ni film. Elio Goult. Prepoved*1* mladini pod 18. letom. . Vittorio Venelo 16.30: »Addio Je' p Barvni film. Alain Delon. PreP°v dano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 »Barbagia*. Barvni Terence Hill, Don Backy in Fra# w°lff. j Astra 16.00 »Ad ogni costo*. B film. . Abbazla 16.00: »Appuntamento Pj una vendetta*. Barvni film. R0*^ Mitchum in Angie Dickinson. KINO «|RIS» PROSEK predvaja danes ob 19.30 kineffl*' skopski barvni film o vojni: ROSE ROSSE PER IL FOHRE® Igrata: James Daly, Annamari* Pierangeli Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Nadala & pina daruje Ida Kufersin 1000 Ur ** Slovenski klub. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre) AlTAlabarda, Ul. deU’Istria 7, A! Galeno, UL S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Mizzan. Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Trg Garibaldi 5, Di Gretta, Ul. Bonomea 93. Godina, 1’IGEA, UL Ginnastica 6, S. Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). Luigi. Sporočamo žalostno vest, da 089 J po hudi bolezni za vedno zapustil 0>> dragi mož, oče in ded Ivan Makor Trst, Milje, 21. oktobra 1971 Pogreb bo danes, 21. t.m. ob 18-iz mrtvašnice glavne bolnišnic« cerkev v žavljah. Žalujoči žena, sin z druži# bratje, sestra In drugo sorod*# Ji GORIŠKI DNEVNIK VČERAJ PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM Skupno nad pet let zapora na procesu o «Orient Gold» davnega obtoženca Marina Bettizzo so zaradi bankrota obsodili na 3 leta zapora z dveletno odpustitvijo kazni Po skoraj tednu dni razprav se je včeraj pred tržaškim kazenskim sodiščem (preds. Corsi', tož. Brenči'. zapis. Rossetti) zaključila sodna obravnava proti osmim osebam, obtoženim bankrota, nepravilnega opravljanja podjetja »Orient Gold* *n treh sorodnih tvrdk «Orient Tex*, »Poker Rekord* in Hell Company» ter soudeležbe pri prekršku. Sodni zbor je po skoraj treh urah Usedanja v posvetovalnici izglasoval naslednjo razsodbo: glavnega obtoženca, 48-letnega Marina Bet-®z°. rojenega v Splitu ter stanujočega v Ul. Matteotti 16 je obsodil na skupno 3 leta zapora (z dveletno odpustitvijo kazni), 48-letnega t^onarda Guina iz Drevoreda 20. septembra 90 na 2 leti zapora (s Popolno odpustitvijo kazni), 38-let-bega Maria Boninija iz Drevoreda septembra 'vi na 6 mesecev za-Poca, 42-letnega Luciana Fonda iz •JI- Muzio 2 in 41-letnega Ferruc-cia Ziganteja vsakega pogojno na la dni zapora, 45-letnega Alessan-*a Mecchia iz Ul. del Ghirlandaio " Pa na prav tolikšno kazen. Osta-dva obtoženca, 47-letnega Me-bottija Pacherina iz Drevoreda 20. septembra in 38-letno Jole Mecchia !z Ul. Matteotti 16, so sodniki oprostili raznih prekrškov ali zaradi pomanjkanja dokazov ali z utemeljit-Ul0, da dejanje ni kaznivo. Prav ;ako so tudi nekatere g'avne obto-žence oprostili nekaterih manjših Prekrškov. Sodni zbor je nadalje za Bettiz-in Guina izrekel varnostni u-'!reP, po katerem je obtožencema Prepovedano za dobo 10 let opravljati tako službo, pri kateri gre ?a samostojno razpolaganje z denaren in pa katerokoli službo, ki zadeva gospodarske posle nasploh. . Vsa zadeva je znana in sega v cas pred približno šestimi leti, ko Je Marino Bettizza vodil v Milanu P°d.ietje «Poker Rekord*, ki se je bavilo s prodajo plošč ter podjetje ^Hell Company», ki je z dopisnim sistemom prodajalo izključno radijske aparate, gramofone, tranzistorje ® podobne aparate. Leta 1966 se je Bettizza preselil J' Test, kjer je v Ul. Geppa odprl "Sovina s tkaninami «Orient Text». . dsli so odlično uspevali in tako je podjetni možakar, zaslepljen od u spe hov, odprl noslednje leto še eno trgovino: meseca maja leta ",rl9(j7 je v Ul. 30. oktobra začela po-zlatarna c Orient Gold*. Tedaj pa se je nekaj zataknilo. V tej “■govini je Bettizza prodajal zlato * esemnajstkaratno oznako, v res-bici pa je bilo zlato le štirinajst-aaratno. Zadeva je prišla na uho . iciji, ki se je pričela podrobneje zanimati za Bettizzo in sploh za ^erigo trgovin, ki1 jih je ta imel ’ našem mestu. IVžaško sodišče je na razpravi * dne 3. januarja 1968 proglasilo ječ a j zlatarne «Orient Gold* in o-s^alih treh podjetij, čeprav je «0-jent Gold* poslovala še nadaljnjih bajst mesecev. Bettizzo, Guino in Pacherija so tjScca novembra 1967 aretirali iti rj1 priprli v koronejske zapore, jed zaslišanjem 24. novembra na fddežu komisariata javne varnosti Ij Trgu Dalmazia je Bettiizzi uspejo na presenetljiv način zbežati ta-»?’ da je skočil skozi okno strani-?a. na spodnje dvorišče. Pri tem J Je,zlomil medenico. Kljub hudim pečinam mu je uspelo priplaziti p do delavnice 42-letnega Luciana enda, potem pa s pomočjo prija-■dija Mecchia do Zigantijevega sta-_ vanja. Na prostosti pa je bil le ato časa, saj so ga policisti že tirah nV dan izsledili in spet are- Uodrobnejša preiskava je obrodi- la še druge sadove. Na dan je prišla še vrsta drugih prekrškov, od goljufije do trgovske prevare, ki naj bi jih storilci bili zagrešili med upravljanjem zlatarne «Orient Gold» in ostalih treh podjetij. Na sodni obravnavi se je Bettizza proglasu za povsem nedolžnega in zvrnil vso krivdo na Pacheri-nija. Tudi ostali obtoženci so se zagovarjali v smislu, da pri vsej zadevi niso imeli nobenega opravka oziroma če so kaj zagrešili, so to napravili povsem nevede. Kot znano je javni tožilec dr. Brenči predlagal za obtožence sorazmerno visoke kazni: za Bettizzo 4 leta in 6 mesecev zapora, za Guino in Pacherinija po 3 leta in 6 mesecev zapora, za Boninija 9 mesecev zapora, za Jole Mecchia 3 leta in 1 mesec zapora, za tri druge obtožence pa po 6 mesecev zapora. Branilci, odv. Bovio in Samo iz Milana ter Kostoris, Annoscia, Sca- ramuzza, Schivi, Aleffi, Wondrich in Iaut iz Trsta, so se potegovali za najširje oprostitve ali vsaj za oprostitve zaradi pomanjkanja dokazov. ŠIRI SE MED SLOVENCI PROTESTNA AKCIJA Slovenski ljudje bodo popisne pole ljudskega štetja izpolnili v slovenščini Izjava tajnika SPZ E. Košute - V Pevmi in na Oslavju so protest podpisali vsi vaščani V Doberdobu so ljudje odklonili popisnice - Protest se širi tudi v drugih krajih OB 30-LETNICI VSTAJE Včeraj smo v našem listu poro 1 vpraša, če ima slovenske popisno čali o vzdušju, ki vlada med na- polo. Če je nima naj od njega Komisij« pri konzulti za vzhodni Kras Na ponedeljski seji rajonske konzulte za vzhodni Kras so izvolili člane komisij za šolstvo, urbanistiko in gospodarstvo. Objavljamo imena svetovalcev, ki so v posameznih komisijah. Urbanistika: Battara, Turitto, Padovan, Vremec, Ruaro in Zan-marchi. šolstvo: Battara, Turitto, Križ-mančič, Vremec, Bonesi in Collot-ti. Gospodarstvo: Coslovich, Križ- mančič, Vremec, Bonesi, Tomma-si in Turitto. ■iiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiH(iiHiiiniiiiiiiiiii*uuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»i»»M»"ii* NA POBUDO KMEČKE ZVEZE za pravni postopek proti SNAM Kmečka zveza vabi lastnike zemljišč, prizadetih zaradi gradnje metanovoda, ki niso hoteli sprejeti nepravičnih odškodnin in so jim zato leta 1969 izročili dekrete o začasni zasedbi, na sestanek, ki bo danes, 21. t.m. ob 17. uri v Trstu, Ul. Geppa 9, I. nadstropje (Gregorčičeva dvorana). Po dveh prejšnjih sestankih na Padričah in v Bajti je ta sestanek namenjen sprožitvi nujnega pravnega postopka za zaščito koristi prizadetih, da se prisili podjetje SNAM, da vendar ponudi in izplača pravične odškodnine. Zato Krneč ka zveza poziva vse lastnike, naj se gotovo udeležijo sestanka, ker bi vsaka zamuda lahko pomenila zanje še večjo škodo in bo vsako poznejše pritoževanje zaman. Tajništvo Kmečke zveze Obvestilo Kmečke zveze Seja komisij« za živinorejo Načelnik komisije za živinorejo Kmečke zveze sklicuje sejo danes, 21. t.m. ob 19. uri na sedežu v Trstu, Ul. Geppa 9 (pritličje). Na dnevnem redu so vprašanja v zvezi z zadružno mlekarno, pomoč poškodovanim zaradi letošnje suše, splošni problemi živinorejcev. Tajništvo Kmečke zveze Tudi videmske zadruge v boju proti draginji Pod predsedstvom dr. G. Ange-lija se je prejšnje dni v Vidmu sestal videmski pokrajinski odbor zveze zadrug in vzajemnih blagajn. Predsednik je orisal nekatera vprašanja, s katerimi se zveza ukvarja v zadnjem času in nakazal smernice za bodoče delovanje. Razprave so se udeležili tajnik Orsettigh.Ju je podal poročilo o delovanju Fe-dercoop, dr. P. Zanfagnini, T. Riz-zi in dr. Marinich, ki so načeli zlasti vprašanje sodelovanja med deželno upravo in zadružnim gibanjem. •"“"i.im.im,,,,,,.„„„„„„„................................ ■»■nun... Draginja na ribjem trgu Strokovnjaki so nato načeli problem skupnih prizadevanj za ohranitev nespremenjenih cen za živila v prodaji na drobno. V tej zvezi so omenili zlasti delovanje zadruge železničarjev v videmski pokrajini. V zadnjem času se je skupnim naporom pridružila tudi organizacija CONAD. Na seji so sklenili povabiti prof. Cadetta, naj bi se v tem pogledu povezal s sindikalnimi organizacijami. Predstavnik zadružnega gibanja Poletto je v tej zvezi dejal, da se zadružne organizacije v Furlaniji - Julijski krajini pripravljajo na skupen poseg, s katerim se bodo enotno uprle vsakemu prekomernemu naraščanju cen. Vodilni svet je na koncu sestavil spisek sestankov, ki jih bodo predstavniki pokrajinskega odbora zveze zadrug in vzaj^mnUl,- blagajn i-meli s predstavniki javnega življenja in stanovskih organizacij. Tako bodo obiskali videmskega župana Cadetta, predstavnike sindikalnih organizacij in ACLI. O teh vprašanjih bodo ponovno spregovorili — zlasti kar zadeva sodelovanje zadrug pri sestavi novega deželnega načrta — na kongresu deželnih zadružnih zvez, ki bo decembra letos. Odbornik Stopper danes na Holandskem Naša dežela je že pred časom sprožila vrsto pobud, da bi se primemo predstavila v nekaterih evropskih in izvenevropskih deželah. Med take ukepe spadajo zlasti posebni «tedni», ki jih organizira v tujini deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA. Na teh tednih se izvaja propaganda tako za gospodarske zmogljivosti, kakor tudi za kulturne in turistične zanimivosti Furlanije - Julijske krajine. Doslej je ESA v sodelovanju s kulturnimi ustanovami orga nizirala propagandni teden v Ber nu (junija 1969); septembra letos je deželni odbornik za delo Stopper imel posebno konferenco pri italijanskem kulturnem zavodu Kjobenhavnu. Te dni pa je v Haagu «teden Furlanije - Julijske krajine za obrtništvo in turizem*, ki ga organizira ESA in Fogolar Furlan. Teden se je začel pretekli ponedeljek, za danes pa je na sporeda predavanje odbornika Stop-perja o temi: «Furlanija - Julijska krajina — mejna dežela*. Holandcem, ki posečajo italijansko kulturno ustanovo, in številnim italijanskim in deželnim izseljencem na Nizozemskem, bodo ob tej priliki zavrteli tudi nekaj filmov gospodarske in turistične na širni ljudmi ob splošnem popisu ’ prebivalstva. Ljudje so ogorčeni in prav zaradi tega se upravičeno hudujejo nad popisovalci, ki prihajajo hiše s popisnicami samo v itali-.lanskem jeziku. V teku ie široka protestna akcija. Pevmi. v Podgori, na Oslavju, v Gorici sami. v Štandrežu podpisujejo naši ljudje protestne izjave. so naslovljene predsedniku občinske komisije za ljudsko štetje. Tekst izjav je naslednji: «Raznaša-lec popisnih pol ljudskega štetja mi je dostai-il formular, ki je napisan le v italijanščini Člen 6. ustave naše republike mi jamči pravice do uporabe materinega jezika. Zato zahtevam popisno polo v slovenščini.» Čuli smo kako se ljudje pritožujejo. Nekateri starejši ljudje so popisovalcem izjavili, da ne znajo pisati v italijanščini. Popisovalci so odgovarjali, da se njih to ne tiče in da niso za to krivi. Na Oslavju je popisovalec celo izpopolnjeval popisne pole v italijanskem jeziku in s tem delno onemogočil domačinu, da bi kaj napisal v slovenščini. Izvedeli smo. da so v Doberdobu nekateri take popisne pole zavrnili. V teku je tudi protestna akcija proti takemu -'ostopanju. v katero ni zapletena občina, marveč trgovinska zbornica, ki vodi popis. Tudi v Števerjanu so včeraj pričeli pobirati protestne podpise. V Sorodni ah so ljudje izjavili, da bodo popisne pole izpolnili v slovenščini. Popisovalci, vsi domačini, so se baje že obrnili na trgovinsko zbornico in zahtevali večjo denarno nagrado. če bodo morali v slovenščini napisane popisnice prevajati. Oči-vidno stvar skrbi tudi oblast, ker sta včeraj bila na županstvu v So-vodniah dva funkcionarja trgovinske zbornice, pred dvema dnevoma pa je bil tam celo funkcionar iz Rima. Tajnik Slovenske prosvetne zveze Edmund Košuta, ki je med tistimi ljudmi, ki so se uprli takemu diskriminacijskemu načinu ljudskega štetja, nam je včeraj dal nekaj navodil, ki jih je treba posredovati našim ljudem: (Vsakdo ki se čuti Slovenca naj najprej popisovalca 0 V nedeljo, 24. oktobra bo ob 9. uri v dvorani krožka za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 2 pokrajinski kongres združenja Italija - ZSSR. Osrednje vodstvo bo zastopal na kon gresu vsedržavni predsednik poslanec Paolo Alatri. Z lambreto v fiat Zaradi odrgnin po rami leve roke in ran po prsih se bo 52-letni Carlo Avanzo iz Ul. Martdri della Liberta moral na ortopedskem od delku bolnišnice zdraviti približno 20 dni. Moški se je včeraj malo pred 14. uro peljal s svojo lambreto po padriški cesti. Nesreča se je pripetilu v hipu, ko je Avanzo skušal zavoziti na obalno cesto, pri tem pa trčil v fiat 1100, ki ga je 31-letni Albino De Bernardi iz begunskega naselja S. Nazario pri Proseku, hotel zaokreniti leve na obalno cesto. kdn °°kri« ribarnici ni bilo včeraj . v* kako živo. Saj je tudi ra- fc. z IVO. OBJ JC umi kun«iVo, de Pomislimo, da je moral orad odšteti za kilogram le-teh • 40«o iir. To pa ni bil edini pri-sara dra8inie v ribarnici: navadni aot>i so bili po 880 lir, skuše po 1100, kalamari po 1680, škampi pa so veljali od 3.000 do 3.600 lir. Predvčerajšnjim je bil na voljo tudi osem-kilogramski brancin, brez cene jasno, ki so ga mnogi poželjivo gledali, kupca pa, vsaj do 11. ni našel. Okradli so jo Včeraj zjutraj se je 26-letna Fio-ra Bubnich iz Ul. Virgilio 25 zglasila na komisariatu javne varnosti pri Kolonji in povedala agentom, da so ji neznani zmikavti izmaknili iz avta innocenti 60.000 lir. Vozilo je parkirala v bližini stanovanja. zahteva zakaj mu je občina ni dala in nai mu pove, da mu ustava italijanske republike zagotavlja, kot pripadniku narodnostne manjšine. enakopravnost svojega jezika. Vsak Slovenec pa se lahko pritoži na predsednika občinske komisije za ljudsko štetje z zahtevo po slovenski popisni poli. Če ne bo prišlo do tega. pa nai vsakdo izpolni popisno polo v slovenščini.» Košuta nam .je dejal, da poteka protestna akcija pozitivno in prve proteste bodo najbrž izročili pristojnim ljudem že danes. O akciji bomo v prihodnjih dneh podrobno poročali. Obiskali smo nekatere ljudi in vsi so enotni z nami v protestu proti takemu postopanju. Vsi naši ljudje podpirajo kampanjo, ki jo je v tej zadevi začel naš dnevnik stopil v veljavo H. novembra, določa. da bodo delavci in uradniki v naši pokrajini izenačeni, kar se tiče plač, s sovrstniki v Milanu in v Turinu. Na področju male industrije so obstajale namreč doslej razlike v plači. Prizadeti delavci in uslužbenci bodo lahko dobili potrebna pojasnila na sedežih sindikatov. Podpisan sporazum m«d sindikati in malo industrijo Včeraj so v Gorici podpisali sporazum med zastopniki zveze malih industrijcev in sindikatov CGIL, CISL in UIL. Sporazum, ki bo SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA v sodelovanju z EMAC iz Gorice Bertolt Brecht Bobni v noči drama in komedija Prevod: BORUT TREKMAN Režija: MILE KORUN V četrtek, 28. t. m. ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI (Abonma red A in red B) Pohitite z abonmaji ! Jutri tiskovna konferenca Slovenskega gledališča Jutri zvečer ob 18. uri bo v prostorih restavracije «Lantenia d’Oro» na goričkem Gradu tiskovna konferenca o letošnji slovenski gledališki sezoni v Gorici. Konferenco prireja Slovensko gledališče iz Trsta. Sezono je gledališče priredilo v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo. Zvezo slovenske katoliške prosvete ter ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC. Goričani so se poklonili žrtvam iz taborišča v Gonarsu Martinovanje SPD bo 14. novembra v Mostu na Soči Slovensko planinsko društvo iz Gorice je organiziralo preteklo nedeljo popoldanski avtobusni izlet v Palmanovo in v Gonars, kjer so ob 30-letnici vstaje udeleženci izleta počastili spomin žrtev taborišča. Pred pokopališčem v Gonarsu so se zvrstili vsi udeleženci izleta v spevod. na čelu katerega so štirje člani nesli lovoriev venec z napisom: «SPD Gorica - Žrtvam taborišča*. Sprevod se ie ustavil na tistem delu taborišča, kjer ie pokopanih 415 bivših internirancev v gonarskem taborišču, ki so tam podlegli pomanjkanju in trpljenju. Med njimi so bili tudi otroci in starčki. Po položitvi venca je predsednica SPD Smetova povedala nekaj podatkov o taborišču in o žrtvi internirancev ter predlagala enominutni molk v počastitev njihovega spomina. Član SPD Milan Pavlin je nato govoril obširneje o življenju in trpljenju internirancev ter o kopanju rova pod barako št. 33, skozi katerega ie nekaj internirancev pobegnilo ter doseglo v Goriških Brdih partizane in svobodo. O tem dogodku ie obširno pisal Bratko Kreft v knjigi »Teleskop*, ki jo ie z ilustracijami poživil Niko Pir- iiniiiniiiiimmiiiiiiimiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiHMuniHiiniiiiiiniiimmiiiiiiiiimimmHiiiiiiinimiiimii umi DAN KRVODAJALCEV V GORICI Med odlikovanimi člani je tudi več Slovencev Odbornik Devetag obljubil nadaljnjo pomoč dežele Preteklo nedeljo dopoldne je bi-1 Makuc 13 in Bruno Bensa ter liiiiiliiiiiiuiiiiiiiliilliiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllllliiiiiiiiuiilliiiiniii NE NASEDAJTE SLEPARJEM ■ ■ 1 Po hišah ponujajo po 80.000 lir blago vredno komaj 25.000 Nekateri oškodovanci so že prijavili zadevo policiji Leteči oddelek goriške policije je v zadnjih dneh prejel številne prijave ljudi, ki so v dobri veri kupili zavoj tekstilnega blaga za 79 oziroma 83 tisoč lir, v katerem je bilo blago, ki dejansko ni vredno več kot 25.000 lir. Po prvih podatkih in preiskavi so ugotovili, da gre za skupino mlajših ljudi, po vsej verjetnosti iz Gradeža, ki obiskujejo družine in tudi razne zavode, kot na primer goriško gluhonemnico. Najprej predložijo nekak propagandni letak, ki nosi naslov podjetja »Zucchi —DO. ben. go—*. Obenem zagotavljajo, da so zastopniki tega podjetja in da bo prišel čez nekaj dni tudi inšpektor tvrdke, ki bo prevzel blago v primeru, da bi ne ustrezalo kupcu. Po tem uvodu predložijo paket, v katerem sta dve posteljni pregrinjali, nekaj brisač in drugo blago vrednosti, kot rečeno, največ 25.000 lir. Za takojšnje plačilo Zahtevajo po 79 tisoč lir za tak paket, pri plačilu na obroke pa 83 tisoč lir. Seveda so kupci, ki so nasedli, zaman čakali inšpektorja podjetja Zucchi, ker je bila to navadna izmišljotina prodajalcev, ki nimajo nobene zveze s podjetjem, kaj še da bi bili njegovi zastopniki. Policija zato priporoča vsem, ki bi prišli v stik s takimi prodajalci, naj jim ne nasedejo in naj jih takoj javijo kvesturi. Jutri v Gorici seja občinskega sveta Goriški župan Martina je poslal svetovalcem dnevni red za sejo občinskega sveta, ki bo jutri, 22. oktobra ob 18.30. K dnevnem redu s prejšnje seje, kjer je ostalo precej postavk še nerešenih, so dodali še 19 novih točk, med katerimi je tudi odobritev načrta za gradnjo novega mejnega prehoda in naprav blizu Tržaške ceste. Žal pa je bil ves trud zdravnikov zaman. Poškodbe so bile prehude in Pelesson je podlegel poškodbam. S Pelessonom je bil tudi njegov vajenec, 17-letni Daniele Donda iz Morara, ki so mu padle na glavo klešče iz rok Pelessona ter mu povzročile manjšo poškodbo. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v osmih dneh. Nesreča na delu v SAFOG Včeraj dopoldne okrog 9. ure so z rešilcem Zelenega križa pripeljali v splošno goriško bolnišnico 41-letnega Alda Žbogarja iz Gorice, Ul. Toriani, ki se je malo prej ponesrečil na delu v tovarni SAFOG. Zdravniki so mu ugotovili (joškod-bo na kazalcu in sredincu desne roke ter so ga pridržali na zdravljenju. la v prostorih dopolavora v SAFOG v Stražicah uradna proslava 10. dneva krvodajalca, ki se ga je udeležilo precejšnje število članov in prijateljev, poleg številnih predstavnikov krajevnih in deželnih oblasti. Na Goriškem imamo sedaj 2021 krvodajalcev. V vsej pokrajini obstaja 9 krvodajalskih sekcij in glavne so poleg Gorice, še v Tržiču, Gradišču, Krminu, Gradežu ter pri padalcih. V zadnjih dveh letih so izvedli 4346 krvodajalskih akcij s 1086 litri krvi. V prejšnjih 10 letih so dali skupno komaj 3 tisoč litrov: skupno pa so torej v 12 letih podarili nad štiri tisoč litrov krvi. To so bile glavne točke poročila predsednika združenja Uria Mul-loriija. Poudaril je tudi pomoč deželne uprave na osnovi deželnega zakona št. 15 od lanskega maja, ki je zajamčila dajalcem krvi finančno osnovo za nadaljnje uspešno delovanje. Važna pridobitev za združenje je tudi novi sedež v palači Zelenega križa ter se je za to zahvalil vodstvu mestne hranilnice in pa ustanovi Zelenega križa. Prav tako se je zahvalil vodstvu tovarne SAFOG in drugim, ki so pripomogli za ureditev novega krožka v prostorih SAFOG v Stražicah. Sledili so pozdravi prof. Ban-cherija, ki je poudaril važnost krvodajalske akcije, pokrajinskega zdravnika dr. Montagne, podžupana Rovisa in drugih predstavnikov. Deželni odbornik za zdravstvo odv. Devetag je omenil dosedanjo pomoč deželne uprave ter nakazal nove pobude v bližnji bodočnosti: pohvalil je dosedanjo požrtvovalnost goriških krvodajalcev v tej človekoljubni akciji. Sledilo je nagrajevanje in odlikovanje najbolj zaslužnih članov, katerih seznam smo že pred dnevi objavili v našem časopisu. O-menimo naj med njimi tudi nekatere Slovence: Pavel Čampa je že 21-krat dal kri, Bruno Terpin 21, Bogomir Špacapan 20, Anton Aleksander Abuja po 11-krat. MINISTRSKA ODREDBA ZA UČITELJSKA MESTA Šolsko skrbništvo v Gonri nam je poslalo v objava vest. da si lahko učitelji ogledajo na šolskem inšpektoratu m na didaktičnih ravnateljstvih ministrsko odredbo štev. 295. ki je vezana na zakon o ustroju l Ud^kr šole. Ker bodo na podlagi te odredbe sprejeli v službo nekatere učitelje in ker bodo v zvezi s tem obnovili stalno lestvico učiteljev, naj zainteresirani vložiio na pristojna mesta potrebno dokumentacijo najkasneje do 30. oktobra 1971. Smrtna nesreča električarja v Krminu Včeraj, nekaj pred 13. uro, se je pri delu v Morani ponesrečil e-lektričar, 51-letni Luigi Pelesson iz Krmina, Ul. Roma 16. Ko je delal na lestvi, ki je bila prislonjena na drog električne napeljave, je iz ne-pojasnenih razlogov padel z višine 7 metrov ter obležal. Z rešilcem so ga odpeljali' v splošno bolnišnico v Gorici, kjer so mu zdravniki ugotovili prebitje lobanje ter poškodbe na obeh ušesih. Sprejeli so s pridržano prognozo, že ob 13.45 pa so ga odpremili v Videm na specialistično zdravljenje. Slovensko gledališče v Ir,slu razpisuje abonma za sezono 1971/72 v Gorici Fo lanskem velikem uspehu tx> Slovensko gledališče v trstu skupno s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ob sodelovanju Ustanove za kulturne m umet niške prireditve (E.M.A.C.), tudi letos organiziralo v Gorici redno gledališko sezono, za katero razpisuje abonma. Abonma velja za osem predstav, pet izmed njih v izvedbi SG, dve v izvedbi Fn morskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, eno pa bo uprizorilo Mestno gledališče ljubljansko. Da bi abonentom zagotovili stalne sedeže in se tako izognili lanskoletnim neprilikam z razporeditvijo gledalcev ob posameznih predstavah, so organizatorji sklenili, da bodo vse abonmajske predstave v gledališču Verdi in v Katoliškem domu. medtem ko bodo v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu predstave izven abonmaja. Repertoar za abonente: L Bertolt Brecht: BOBNI V NOČI (drama in komedija) 2. Jovan Sterija Popovič: KIR JANJA (komedija) 3. Wilder. VVilliams, Jones: AMERIŠKI VEČER (tri enodejanke) 4. Sergej Verč: KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ (drama) 5. Commedia delTArte • Dušan Jovanovič: IGRA O TREH RO-GONOSCIH (komedija) 6. Federico Garcia Lorca: DOM BERNARDE ALBE (žaloigra — gostovanje PDG) 7. Branislav Nušič: POKOJNIK (komedija — gostovanje PDG) 8. Andrej Hieng: OSVAJALEC (drama — gostovanje MGL) Vrste abonmajev !n cene: RED A (mesto) 4.000 lir RED B (okolica) 4.000 > MLADINSKI 1.500 > DRUŽINSKI 1.500 > Družinski abonma lahko kupijo vsi člani družine, v kateri ima en član že osnovni abonma. V ceni okoliškega abonmaja je vključen prevoz. Abonmaje dobite v Gorici pri A. Košuti, Ul. Mameli 8; tel. 52-65 m na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1.; tel. 24-95. Po vaseh pa pri naslednjih poverjenikih: Rupa - trgovina Krajnik: Peč - trgovina Kovic: Gabrje - trgovina Tomšič: Sovodnje • pekarna Janko Cotič: Doberdob - Zadruga Janko Gergolet; Dol-Poljane - Jordan Vižintin, v Devetakih št. 1: Vrh - »Danica* Leopold Devetak: števerjan - »Briški grič* (Ivan Humer) in Marijan Terpin »Sedej*; Doberdob • »Hrast* (Lovrenčič Roman in pri g. župniku. Športna dejavnost za otroke športno združenje DOM bo tudi letos poskrbelo, da bo v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13. športna dejavnost za otroke. V prejšnjih letih je bila dejavnost o-sredotočena v naslednjih panogah: telesna vzgoja in košarka za nai-mlajše. letos bomo s tema dvema panogama nadaljevali, poleg tega pa bomo pričeli telesno vzgojo za predšolsko mladino. Vaie se booo pričee v novembru, točen datum bomo sporočili kasneje. Vpisovanje se vrši vsako sredo od 17.30 do 19. ure v Gorici Korzo Verdi 13. med treningom miniba-sketa. Odbor ŠZ DOM Nesreča Doberdobca Včeraj so pridržali v tržiški bolnišnici za 30 dni na zdravljenju 41-letnega Stanka Jelena iz Doberdoba, Goriška cesta 3, ki je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno ključnico. nat. ki je tudi bil zaprt v tem taborišču. Za Pavlinom ie govorila še Malka Miklus. ki je imela v tem taborišču brata in bratranca, ter še članica Helena Kumar - Gomišček, o svojem nečaku, katerega mati Elvira ie bila tudi prisotna na izletu, in o tem kako so ona in druge žene nosile hrano svojcem in drugim sotrpinom v tem taborišču. Pokopališče je imelo ob tei priliki nekoliko zanemarien izgled vendar so jim povedali, da bodo tam blizu postavili skupen spomenik žrtvam gonarskega taborišča. Na povratku so se udeleženci izleta ustavili še v Palmanovi ter si ogledali zanimivosti te stare avstrijske trdnjave, ki je dobro ohranjena in zaščitena kot spomenik. Vse mesto ima tipičen značaj vojaškega taborišča, s trojnimi mestnimi vrati pod mogočnim obzidjem, ki ie obdano z obrambnim iarkom. katerega so v primeru nevarnosti napolnili z vodo. Avtobus se ie ustavil še v Gradišču. kjer so imeli udeleženci skupno večerjo. Udeleženci so bili z izletom zadovoljni, ker so imeli zelo lepo vreme in ker so lahko počastili spomin naših padlih. Ker smo že pri delovanju SPD. naj omenimo, da bo tudi letos društvo priredilo običajne martinovanje, ki je obenem tudi uradni zaključek poletnega delovanja Dianin-skega društva. Letos bomo martinovali v nedeljo. 14. novembra v hotelu «Soča» v Mostu na Soči. Podrobnosti bomo obiavili pozneje. Mestna sekcija PSDI v Gorici sporoča, da se je zanimala pri pristojnem ministrstvu za promet in civilno letalstvo glede nočnih poletov v Ronkah, ki motijo počitek v bližini stanujočih državljanov. Dobili so zagotovilo, da je posebna tehnična komisija dobila nalog proučiti ta problem in predlagati najustreznejšo rešitev zanj. Gledališka sezona EMAC se začne 16. novembru Kot smo že javili, se bo v četrtek, 28. t. m. začela letošnja slovenska gledališka sezona na Goriškem s predstavo v Verdijevem gledališču Brechtove komedije «Bobni v noči*. Pa tudi goriška kulturna ustanova »EMAC* pripravlja italijansko 1 gledališko sezono, ter se je že sporazumela za številna gostovanja Stalnega gledališča iz Trsta in iz drugihvJAalijanskih pokrajin. Prva od 'Mmih predstav, ki jih imajo na programu, bo 16. novembra z nastopom Tržaškega gledališča v Molierovem »Don Gio-vanniju». Isto gledališče bo predvajalo tudi slovensko delo Slavka Gruma «Dogodek v mestu Gogi* seveda prevedeno v italijanščino in v režiji Goričana Francesca Ma-cedonia. Omenimo naj še, da bo tudi letos nastopila italijanska Drama z Reke, ki bo v režiji Francesca Macedonia podala tri Cervantesove enodejanke: «Lo senti-nella all’erta», «11 vecchio geloso» in «11 quadro delle meraviglie». Poleg osmih del, ki so na programu za abonente, pa bo EMAC pripravil tudi druga gostovanja m prireditve v sezoni 1971-72. "fiidfna uteeUUdtmu Kot ljudje, ki smo vsaj pet let pieživeli na slovenski klasični gimnaziji in liceju v Gorici in kot študentje, katerim usoda lastnega naroda ni deveta briga, mislimo, da imamo dolžnost in ne le pravico vtikati se v življenje, oziroma umiranje, te naše najvišje kulturne u-stanove v zamejstvu. Ob izidih zadnjih habilitacijskih izpitov in ob novici o novih (in starih) učnih kadrih na zgoraj omenjenih sols.an zavodih, moramo torej pomisliti, kam ti plujejo. Odgovor na to vprašanje nam dajo neizpodbitna dejstva: kakovost poučevanja tam stalno upada (saj je pač razumljivo, če pomislimo, da se profesorski ttcurriculum» pričenja sedaj na viš-jih srednjih šolah, končuje pa na nižjih, učbeniki so zastareli in mnogi malo vredni, da ne omenjamo brezbrižnosti nekaterih profesorjev do dijakov in do njihovega kulturnega izpopolnjevanja. Posleaica vsega tega je naraščajoče nezaupanje dijakov in njihovih staršev v šolo m upadanje števila študentov na njej. Kdo je kriv, ali kdo so krivi, tega žalostnega stanja? Imena poznamo predobro, pozna jih predobro vse sedanje dijaštvo na šoli, pa tudi širši javnosti izven nje niso neznana. Zato ogorčenje, ki je nastalo med našim ljudstvom ob novici o nepojmljivem ravnanju izpra-ševalne komisije na habilitacijskih izpitih za slovenske šolnike v Trstu, se ni poleglo, pač pa je zavzelo še širši obseg. Saj, če ljudje, kot profesor Rener, niso sposobni, da poučujejo na naših šolah, kdo naj bi bili po njihovem mnenju za to primerni? A naj si ne delajo utvar, naj se kar ne čutijo pregotove, krivci m sokrivci umiranja naše šole. Kajti če pride dan, ko šola zcrkne», se bodo znašli v dokaj čudnem in smešnem, a sebi najprimernejšem položaju: predavali bodo kot stalni zprofesorčki» — predavali praznim stenam! Kdo jih bo tedaj rešil? Ne vemo! Naša javnost jim je vsekakor že sodila in jih obsodila. Odbor ta sanacijo slovenske iole Iz <>uiiiuniiitmiiimiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmi,i,mi,,,,n,n,m,,n,,M Primorska predstavnika v republiški nogometni ligi nadaljujeta z uspehi in sta krepko zasidrana pri vrhu prvenstvene lestvice. V nedeljo je dosegla največji uspeh predvsem Izola, ki je v Kidričevem nepričakovano premagala favorizirani Aluminij s 4:3. Zanimivo je, da se je tokrat uveljavil predvsem napad, ki je bil v zadnjih tekmah nekoliko v krizi. Izolčani so vodili že s 4:1 in so prejeli dva zadetka le zaradi grobih napak obrambe v zadnjem delu igre. Koprčani so igrali doma neodločeno s ptujsko Dravo. Rezultat i:l v glavnem ustreza dogodkom na i-grišču. Gostje so igrali požrtvovalno in ostro ter so zasluženo odnesli točko iz Kopra. Domači’ gledalci so bili sicer nekoliko razočarani, saj so pričakovali zmago Kopra. Treba pa je povedati, da je Koper no Vinec v ligi in je njegov edini cilj obstanek v družbi najboljših. Če upoštevamo, da je Koper od sedmih srečanj zgubil le eno, potem so kritike res neupravičene. V nedeljo čaika Izolo le formalnost, saj se bo na domačem igrišču pomerila z zaidnjeuvrščeno Slivnico, ki po dosedanjih rezultatih bržkone ne sodi v slovensko ligo. Koper pa bi bil povsem zadovoljen, če bi mu uspelo igrati neodločeno v Velenju s tamkajšnjim Rudarjem. Medtem pa Koper in Izola že razmišljata o velikem derbiju, ki1 bo naslednjo nedeljo v Kopru. Izolski navijači' bodo prispeli v Koper z jadrnicami in z godbo na čelu ter oboroženi z vsemi mogočimi rekviziti, pa tudi domačini jim ne nameravajo ostati dolžni. Vsekakor je za ta derbi zanimanje, kakršnega že zlepa ni bilo za kakšen športni dogodek na obali. * * * V Postojni so bile v nedeljo mednarodne dirke v kartingu. V kategoriji do 125 ccm je zmagal večkratni državni prvak živec iz Most, med primorskimi udeleženci pa je bil najboljši s petim mestom I,o vrečič iz Ilirske Bistrice. V kategoriji do 100 ccm sta si delila prvo in drugo mesto Oblak in Prek z Vrhnike, od primorskih tekmovalcev pa je bil najboljši s petim mestom Fran iz Ilirske Bistrice. V tej kategoriji je zmagal izven konkurence italijanski tekmovalec Itug-geri iz Milana. * * * Društvo za podvodni ribolov in podvodne dejavnosti1 slovenske obale je organiziralo v Piranu klubsko prvenstvo v podvodnem ribolovni Prvo mesto je osvojil Lazar iz Izole pred Fondo in Damijanom iz Pi rana. Prihodnjo nedeljo bo društvo organiziralo prvenstvo v tmkaniu, naslednjo nedeljo pa v podvodni tehniki. ST' TEDENSKI PREGLED Tretje kolo nad vse uspešno za slovenske ekipe v 2. ligi Začelo se je tekmovanje tudi v 3. amaterski ligi NAMIZNI TENIS V NEDELJO V NABREŽINI Že v prvem kolu B lige odločilen nastop Sokola V nedeljo se začne letošnja namiznoteniška sezona. Na sporedu bo namreč prva tekma moške B lige; v Nabrežini se bosta srečala nabrežinski Sokol in Duomofolgore iz Trevisa. Ta tekma je za nabie-žinsko ekipo zelo važna, saj bo verjetno odločala o prvem mestu lestvice. Ekipa iz Trevisa je namreč edina, ki bi lahko resneje o-grožala Sokolu prvo mesto. Tekma bo v dvorani Igo Gruden ob 10. uri. Vendar pa B liga ni edino tekmovanje, katerega se bodo naši tekmovalci! v kratkem udeležili. Že 31. oktobra in 1. novembra bo v Veroni državni turnir, na katerem bo nastopalo kar šest članov So kola (Bole, Košuta, Fabjan, Ukmar, Pertot in Radovič) ter članica Krasa Sonja Miličeva. V začetku novembra se bo začelo tudi tekmovanje za Tržaški pokal, teko v moški kot v ženski konkurenci. ■ IIP * % Jfa ^ v l - ^ Pl:-" •>' “'v- Polovi namiTnn^nl.kl ekipi, ki bo letos nastopala v B ligi, bo Igral tudi Peter Ukmar Moški turnir je laini osvojil Sokol in Nabrežinoi- nimajo najmanjšega namena, da bi letos ta pokal oddali komu drugemu. V ženski konkurenci pa ima zgoniški Kras lepe možnosti za visoko uvrstitev, vendar, po našem mnenju, ne more računati na prvo mesto. To so le sporedi za prihodnje tedne. Medtem pa bo še mnogo deželnih in pokrajinskih turnirjev, katerih se bodo slovenski tekmovalci redno udeleževali. S. J. ATLETIKA V NEDELJO V VERONI Srečanje mladink Veneta in Slovenije V Veroni bo v nedeljo mednarodno atletsko srečanje med Venetom in Slovenijo za mladinke. Vsaka kipa bo lahko imela v vsaki disciplini po tri tekmovalke, vendar pa mora biti med temi vsaj po ena mlajša mladinka. Izven konkurence bodo nastopili na tem tekmovanju tudi nekateri najboljši slovenski mladinski atleti. OBVESTILA Smučarski odsek Slovenskega planinskega društva Trst organizira v nedeljo, 24. oktobra, za otroke In mladince PREDSMUČARSKI TRENING vzpon na Kokoš. Zbirališče na rekreacijskem zemljišču SPDT v Bazovici (za nogometnim igriščem) ob 9.30. Hrana iz nahrbtnika. • • • Teniški klub Gaja obvešča člane in prijatelje, da jim je učitelj na razpolago ob sobotah in nedeljah od 8. do 12. in od 14. do 21. ure. Za prijave telefonirati na štev. 226136. NOGOMET V 2. rep. ligi — zahod Vozila osvojila derbi s Tolminom Tolmin — Vozila 0:2 (0:2) Tolmin: prvenstvena nogometna tekma 2. republiške lige - zahod. Gledalcev 600. Vreme in igrišče odlično za igro. TOLMIN: Rot, Kavčič, Lesjak, V. Golob, S. Golob, Lenarčič, Zorč, Humar, Leban, Kanalec, Podreka (Veličkovič). VOZILA: Vuk, Kogoj, Žižmond, Hvala, Linzender, Peršolja, Cigoj, Gulim (Petrovčič), Klanjšček, Be sa (Gorjan). STRELEC: v 1. in 8. minuti Gu-lin za Vozila. To je bila izredna tekma, ki je upravičila naziv «primorski derbi* v tej ligi. Gledalci domačega moštva so kljub porazu domačinov zadovoljni zapuščali igrišče, saj sta obe enajsterici prikazali tak nogomet, kakršnega se redko vidi na naših igriščih. K temu je zelo dosti prispeval igralec Vozil Gu-lin, ki se je po poškodbi prvič vključil v svoje moštvo. Ta igralec je sicer že prej igral za Novo Gorico a je prestopil v Ljubljano k Olimpiji in je zadnjo sezono igral pri drugoligašu Ljubljani. Njegov toliko pričakovani povratek je preporodu igro Vozil in prav on je že takoj v začetku dosegel dva izredna gola in s tem prispeval k osvojitvi pomembnih točk v borbi za vrh lestvice. Tudi domačini so se močno upirali-, le da tokrat sreča ni bila na njihovi strani, saj jih žoga v drugem delu igre nikakor ni hotela ubogati, čeprav so bili terensko nenehno v premoči-. Moštvo Vozil je končno zaigralo tako, kot je treba, za uspeh pa so brez dvoma zaslužni vsi igralci, saj v moštvu ni bilo slabega moža. Pri domačinih pa velja omeniti le to, da so morda hoteli prezgodaj potisniti Goričane v obrambno igro in po dveh grobih napakah obrambe so tekmo izgubili. Rajmund Kolenc bilo minulo nedeljo v Novi Gorici letošnje republiško prvenstvo v atletiki za starejše mladince in mladinke. Na startu se je zbralo kar nad 200 mladih atletov iz 22 društev iz vse Slovenije, kar dokazuje, da so se na tej zadnji letošnji preizkušnji nekateri hoteli «ma-ščevatb za prejšnje neuspehe. Največ kolajn so pobrali mladi atleti iz Maribora, Celja, Ljubljane in Kranja, nekoliko manj uspeha pa so imeli primorski atleti. Primorske barve so zastopali tekmovalci iz Tolmina, Gorice in Kopra. Kljub vsemu pa lahko pohvalimo nekatere posameznike, kot Grilanca, ki je postal dvakratni republiški prvak v metu krogle in diska. Banovo, ki je osvojila najvišji naslov v skoku v višino, dalje Klinkonovo iz Tolmina za prvo mesto v skoku v višino, ter še nekatere druge, ko so zasedli' visoka mesta. Ta prireditev, ki so jo Goriški atletski delavci odlično opravili, pa nam je pokazala, da (če hočemo tudi v bodoče še pobirati lovorike na takšnih prvenstvih) moramo že sedaj pričeti vzgajati nove mlade atlete. Ti naj bi šli po stopinjah sedanjih atletov, ki- pa se sedaj počasi umikajo. Rajmund Kolenc 2. AMATERSKA LIGA Tretje kolo 2. amaterske lige je potekalo v znamenju premoči vodečih ekip. Nedeljski zavrtljaj je bil poleg tega nad vse uspešen za naše enajsterice. Vse štiri so namreč zmagale in so tako še bolj utrdile svoj položaj na lestvici. Breg Moštvo ie popravilo svoj spodrsljaj iz prvega kola ko .ie zapravilo domači derbi z Zarjo. S. Anna se je zaradi nekateri izključenih igralcev izkazala kot precej slabotna ekipa, ki se je upirala »plavim* šele po tretjem prejetem golu. Brežani so namreč že v prvem polčasu izkoristili z Grahonjo in Ga-speruttijem negotovost nasprotnega vratarja. Petaros ie nato povišal na 3:6 in šele tedaj so se domačini razigrali, vendar so dosegli le dva gola. Po osvojitvi teh točk ie Breg zdai na lestvici za vodečo trojico in Vesno. Zarja Bazovci so v nedeljo slavili že tretjo zaporedno zmago Tokrat so odpravili Libertas, ki ie skupno s S. Anno zasidran brez točk na dnu lestvice. Kljub zmagi pa Zarja ni povsem zadovoljila. V prvem polčasu ie bila sicer v premoči, nato pa je pretežno le branila svojo prednost enega gola, katero so nasprotniki z množičnimi napad1 zaman skušali spremeniti vsaj v izenačenje. Vesna V tekmi z Inter SS. ki je bila v začetku precej dramatična, so Križani prišli do zmage. Tržačani so povedli že v prvi minuti, mladi Caharija pa je že minuto kasneje izenačil. Ta gol ie spodbudil splave*, ki so odtlei diktirali svoi tempo igre. V zadnji minuti prvega polčasa ie sodnik zaradi prekrška nad Cahari.io v kazenskem prostoru dosodil enajstmetrovko. Milič tudi tokrat ni zgrešil Juventina Standrežci so končno prišli do prvih točk. Po dveh negativnih nastopih je Juventina v Trstu premagala moštvo CRDA, kar ji je uspelo predvsem po zaslugi svo.ie dobre in organizirane igre. Domačini so bili delno kos gostom le v prvem polčasu. Nato p?, ie postajala premoč slovenske ekipe vedno bolj očitna. Padla sta dva gola. ki sta zagotovila Juventini prvo zmago v tem prvenstvu. IZIDI Flaminio - Muggesana 1:0 S. Anna - Breg 2:3 Zarja - Libertas 1:0 Vesna - Inter SS 2:1 CRDA - Juventina 0:2 S. Michele - CMM Sauro 1:0 Aurisina - Staranzano LESTVICA 3:1 Flaminio, S. Michele in Vesna 5 Breg in Aurisina 4 Zarja 6 m,,,,,,,,,....lUiniiiiiiiiiiiiiiilMiiillMiimmiiiiilnmimiiiliiiMi...........................................................................................mm TEDENSKI KOMENTAR Kmalu prvenstveni nastopi za Bor, Polet in Dom (GO) 2:1 2:1 1:0 0:2 5:1 ATLETIKA PRETEKLO NEDELJO Nad 200 mladih atletov nastopilo v Novi Gorici V izvedbi AK Gorica in pod pokroviteljstvom tovarne Meblo je Še dva tedna in začela se bodo razna košarkarska prvenstva. Začenjamo tako s tradicionalno rubriko košarkarskega tedenskega pregleda, da bi sledili pripravam naših moštev, raznim turnirjem, prijateljskim tekmam itd. Na Tržaškem dve društvi gojita košarko (Bor in Polet), na Goriškem pa eno (Dom Gorica). Ta šport, ki je pri nas še zelo mlad, se je v zadnjih dveh letih, m^no razvil, tako da so se že pojavile običajne težave, ki zajamejo vse športe v hitrem razvoju: pomanjkanje trenerskih kadrov, telovadnic, predvsem pa pomanjkanje organizatorjev. Naše ekipe začenjajo torej sezono z vprašanji, ki so — žal — lastna celotnemu našemu športu (ki trenutno doživlja naravno krizo obnavljanja kadrov). Poleg tega pa začenjajo prvenstvo v času (in okolju) ko je profesionalizem zajel tudi nižje kategorije. BOR — ČLANI Borovi člani bodo tudi letos nastopili v D ligi. S svojimi pripravami so začeli že septembra in od tedaj so odigrali vrsto prijateljskih srečanj. Opravili so tudi turnejo po Poljski, kjer so nastopili na enem turnirju in so odigrali več tekem. Skratka, ekipa je že dokaj uigrana za prvenstvo, ki se bo verjetno začelo 7. novembra. Koliko ekip bo nastopilo v Borovi skupini, katere so te ekipe? O tem ni še nič znanega. Pomembno pa je to, da so sedež te skupine premestili iz Bologne v Trst. Trenutno sestavlja skupino od 10 do 12 ekip in ne 8, kot je bilo v začetku določeno. Skratka, še nič točnega. Sicer pa je že v navadi košarkarske zveze, da pomanjkljivo obvešča društva, da slabo sestavlja skupine itd. MLADINCI Bor bo letos nastopal tudi z mladinci, da bi jim dali možnost na- stopa še za eno sezono v tej kategoriji, preden bodo prestopili v prvo moštvo. Dobili bodo tako nove izkušnje, kajti prvenstvo mladincev je bilo vedno dokaj zahtevno. NARAŠČAJNIKI Tudi letos bo Bor nastopil z dvema naraščajniškima ekipama. Že to dejstvo zgovorno kaže, da je zanimanje za košarko veliko. Ekipi trenirata in se pripravljata IS tttfcšrj ki ga bo priredilo ŠZ Bor v soboto in nedeljo, 23. in 24. oktobra. Na tem turnirju bodo nastopile te e-kipe: SABA, Servolana, Polet in Bor. Bor bo nastopil s svojo prvo naraščajniško ekipo. DEČKI IN MINIBASKET Tudi letos se tečaja minibasketa udeležuje veliko število mladih «mi-ni - košarkarjev*. Treninge vodi, kot lani, Rudes. Ekipe se bodo u-deležile raznih prvenstev in turnirjev svoje kategorije. Dečki so v soboto in nedeljo nastopili na turnirju v Skednju, kjer so osvojili tretje mesto. POLET — KAKOVOST Pri Poletu gojijo žensko in moško košarko. Zaradi pomanjkanja trenerjev se je društvo omejilo le na nekatere kategorije. Pri moških bodo nastopili mlajši mladinci, dečki in minibasket. Vse ekipe so se tehnično zelo izboljšale. Na športnih igrah smo namreč videli več Poletovih igralcev, ki so zaradi dobre tehnike in telesne priprave kar presenetili. Trenutno moštva resno trenirajo in se pripravljajo za bližnja prvenstva. Trener Sergij Tavčar z zaupa njem gleda na prvenstva. V ženski konkurenci bo enako kot lani prvo moštvo treniral Adrijan Zavadlal. Dekleta so po lanskih izkušnjah v prvenstvu dobro napredovala in bi lahko letos tudi zadovoljivo presenetila. Naraščajnice bo pa treniral Sergij Tavčar. Kot vidimo, bo tudi letos na naših košarkarskih igriščih dokaj živahno, kar jasno kaže, da se je košarka pri nas že močno razvila. V torek je bila na igrišču «1. maj* v Trstu prijateljska trening tekma med drugo ekipo Borovih naraščajnikov in ekipo minibasketa. Po izenačeni tekmi so za koš razlike Zmagali igralci minibasketa. Končni izid 22:20. b. I. KOLESARSTVO 4. novembra bo na sporedu 30. mednarouno kolesarsko tekmovanje za trofejo Baracchi. Proga bo merila 105 km in bo potekala od Bergama do Milana. Tekmovanje bo za dvojice na kronometer. |IIIHIIlltlllllll!l!!!!!.>!lllllllllllllllllllllllllMIHIIIII!lll Slovensko planinsko druitvo Trst objavlja razpored PREDSMUČARSKE TELOVADBE SV. JAKOB: Ul. Montecchi (prostori PD I. Cankar). Vsak ČETRTEK od 18.00 - 19.00 BARKOVLJE: Ul. Cerreto (društ. prostori). Vsak ČETRTEK od 17.30 - 19.00 SV. IVAN: ODRASLI (Stadion «1. maj* -oder). Vsako SREDO od 19.30 do 21. ure Začetek 20. t.m. SV. IVAN: NARAŠČAJNIKI (osnovno tolci). Vsak PONEDELJEK od 16.30 do 17.30 za 1. in 2. razred ter od 17.30 do 18.30 za 3„ 4. in S. razred. (V šolski telovadnici). PROSEK: V društvenih prostorih. Vpisovanje v baru Majovski. Vsak ČETRTEK od 18.00 - 19.30. KRIŽ: V prostorih Ljud. doma. Vsak ČETRTEK od 16.00 - 17.30. CMM Sauro, Inter SS. Muggesa-na Juventina in Staranzano 2 CRDA 1 Libertas in S. Anna 0 PRIHODNJE KOLO Zarja - Flaminio Breg - Staranzano Aurisina - S. Michele Libertas - S. Anna Muggesana - Vesna CMM Sauro-CRDA Inter SS-Juventina 3. AMATERSKA LIGA V nedeljo se je začelo tudi prvenstvo v 3. amaterski ligi. V prvem kolu ni prišlo do večjih presenečenj. Treba pa je poudariti, da je padlo precej golov: 15 v skupini O, 18 v N in 13 v skupini P, skupno torej kar 46. Skupina N V tej skupini igrata vlogo favorita enajsterici Devina in Giarizzole. Tržaško moštvo je v prvem nastopu popolnoma izpolnilo pričakovanja, Devinčani pa so nekoliko razočarali. PRIMOREC V svojem prvem nastopu je bil Primorec v tekmi s Portualejem enakovreden nasprotnik. Kljub temu pa je moral kloniti s tesno razliko 1:0. Vzrok poraza moramo iskati predvsem v dejstvu, da je imelo trebensko moštvo v svojih vrstah nekaj novih, mladih igralcev: to so Strancar, Sosič m vratar Kante. IZIDI Devin — Libertas S. Marco Cartimavo — Roianese Portuale — Primorec Viami' — Bar Veneto Giarizzole — CMM B LESTVICA Giarizzole, Bar Veneto, Portuale, Devin in Cartimavo 2, Libertas S. Marco, Roianese, Primorec, Viani, CMM B in ACEGAT 0. PRIHODNJE KOLO ACEGAT — Devin Primorec — G. Viani (14.30 — Pa-driče) Bar Veneto — Giarizzole Cartimavo — Libertas S. Marco CMM B — Portuale Skupina 0 Tudi tukaj v glavnem ni bilo presenečenj in prvo kolo je potekalo tako, kot je bilo pričakovati'. OLIMPIJA Morda je edino delno prsenečenje pripravila ekipa iz Gabrovca. Na proseškem igriščp je prisilila k delitvi točk Libertas Prosek, ki se je predstavil kot resen kandidat za končno zmago. Olimpija je zaigrala mnogo bolje od Libertasa, ki je prikazal slab in nepovezan nogomet. Da Libertas ni bil premagan, imajo «zaslugo» strelci Olimpije, ki se v zaključnih akcijah niso znašli, delno pa jim je obrnila hrbet tudi športna sreča. Olimpiji pa vsekakor ostane tolažba, da je iztrgala kandidatu za končno zmago dragoceno točko. PRIMORJE Tekmo z rocolskim Libertasom je močno ovirala burja. Nastop Prosečanov je bil v bistvu njihov samogovor, saj so že v 20. minuti povedli z Barbianijem. Gostje so ob pomoči vetra 12 minut kasneje izenačili, toda to domačinov ni zmedlo. V drugem polčasu so močno pritisnili ter so z Barbianijem in Rustjo postavili končni izid. IZIDI De Macori — India 3:0 Union — Libertas Barkovlje 2:3 Olimpija — Libertas Prosek 1:1 Primorje — Libertas Rocol 3:1 COOP - Virtus 1:3 LESTVICA De Macori, Virtus, Primorje in Libertas Barkovlje 2, Libertas Prosek in Olimpija 1, Union, Libertas Rocol, COOP, India in Esperia 0. PRIHODNJE KOLO India — Union Esperia — COOP Libertas Prosek — De Macori Libertas Barkovlje — Olimpija (14.30 - Prosek) Virtus — Primorje (12.30 — Oočine) B. R. ^Škarji, poštarji, novinarji, in učitelji, ld se gredo veliko “last in zvone s praznimi glavami, delajo pa drugi. Oblivali so oligarhijo, v kateri vzdržujeta ravnotežje samo ?tr®h in zavist. Včasih, ko je bal še manj previden, je rekel ykšno resnično o njih, kar so mu pa hudo zamerili, tako 7 se kljub uspehom ni mogel dvigniti v stranko. Zapekla , . Je vest- pred desetimi leti je v družbi ožjih kolegov de-h - bil je precej vinjen — da je Mein Kampf dolgočasno “JJ&Je. Nekaj opazk pa je zletelo tudi na nekatere izmed ya,i vodilnih mož. Morda ga je kdo izdal. Vse bo utajil. ^ to, da je prekoračil pooblastila pri zvezah s partizani. t °b tem premišljanju se je spomnil poveljnika, s ka-jto sta si bila sprva dobra prijatelja. Nenadoma pa ga ® hiož zasovražil. To se je zgodilo talkrat, ko je zvedel, da ^Polkovnik na lastno pest pridno proučuje, kje je skrito Vdovsko zlato, ki je že nekaj let pred polomom države ^bajalo čez Karavanke po raznih kanalih Iz rajha in Av-^Je. ziato je vedno bolj boleče obremenjevalo tudi njegovo Svest. Privlačilo ga je kot demonska ženska, pri kateri “‘bfaš pogibel, pa se ji kljub temu ne moreš upreti. Sprva hlarai misliti nanj in najraje bi bil pozabil, kar je zvedel. /*ata se drži navadno kri stoletij, zato prinaša nesrečo, je Zdaj je bil prepričan, da je to skrivnost, za katero smeta vedeti dva. In nehote je pomislil, da je prav on tisti, S Je odveč. Ce bi bil imel podpolkovnik pošten namen, bi rjf nadaljeval uradno preiskavo, ki jo je sam ustavil. Presedal je vsako delo z ljudmi, prek katerih je peljala sled. S11 Jih je vzel na zvezo in napravil križ čez sumničenja, 80 flh bremenila. Toda o tem bo molčal. Kdo ve, kdo je za njim. O tem razpravljal niti z generalom, čeprav je ta sam namigoval stvar. M Njegovo razmišljanje o zlatu je pretrgala zamolkla eks-Okno Je prežaril ognjen sij. Stekla so zažvenketala. 1 je pokonci in zmeden hlastal po strojni pištoli, ki Je vedno polagal na stol pri postelji, da Jo je lahko dose-* roko. «Mina v poveljstvu!... Verfluchte Teufel!» Z orožjem v rokah je bil bolj miren. Stopil je k oknu. Nad skrivenčenimi krošnjami drevja, ki je obraščalo hotel ob jezeru, se je dvigal steber dima in se razblinjal v bledo oko noči. Na več krajih so se oglasile strojnice. «Za strah streljajo... Prekleti tepci! Napravili bodo popolno zmedo.» Roj raket in svetlobnih pramenov reflektorjev je oživil trepetajoče sence po jezerskih valovih, čakal je. še na misel mu ni prišlo, da bi stekel na poveljstvo, čeprav ga je zaskrbelo, da bodo zgoreli njegovi akti in kartoteke. Računal je, da ga lahko kdo od Nestorjevih ljudi ali Tončkovih vosov-cev čaka v parku. Po svojih zaupnikih je bil zvedel, da imajo nalogo čimprej opraviti z njim. Te vesti ni bil prav nič vesel. Zazvonil je telefon... Zvedel je, kar je slutil, in zahteval patruljo. Tudi tega ni maral tvegati, da bi ga ustrelil kakšen sonarodnjak, tak z razrahljanimi živci. Topotanje škornjev pod oknom in blesk čelad sta mu vrnila pogum. Z njimi je odšel do hotela. Poveljstvo je bilo že obkoljeno. Nekatere redke nesrečnike, ki so popivali nekoliko dlje, so že potegnili izpod ruševin in jih odpeljali. Vsi stanovalci hotela so zapustili poslopje. Nastopil je specialni oddelek z aparati za odkrivanje min in začel preiskovati prostore. Wolf se je napotil k poveljniku in obema inšpektorjema, ki so iz primerne razdalje vodili preiskavo. Pod nogami mu je hrstelo razbito steklo. Zadovoljen je bil, da bodo v Berlinu videli, kako trda jim prede v tej deželi. Inšpektorja sta bleda in utrujena strmela v ruševine, kjer je zijala praznina. Stena se je zrušila na mize, kjer so prej sedeli pri večerji. ((Kakšna sreča,« je dejal Wolf. ((Takšna, kot jo je Imel filhrer že dvakrat. Kdo ve, komu se imamo zahvaliti...« «Vam prav gotovo ne,» ga je rezko zavrnil podpolkovnik Perst in ga sovražno ošvrknil z očmi. »Oprostite, gospod podpolkovnik, žal, nisem bil zadolžen za neposredno varnost štaba. Moja opozorila so podcenjevali...« «Prosim vas, da sedaj ne razpravljate o tem,« mu je segel v besedo mož Iz Berlina in rezko dodal: «Krivi ste vsi skupaj... in tudi odgovorni!« Ker so predvidevali možnost eksplozije tempiranih min, niso spustili v poslopje nikogar. Noč je šla k vragu. V svit bledega jutra so prihrumeli kamioni s policijo in jetniki iz Begunj. Pred vhodom v hotel so zacvilile zavore. Na rezka povelja so poskakali jetniki z avtomobilov in se preplašeno ozirali po naperjenih ceveh in sovražnih pogledih. Mislili so, da jih bodo takoj postavili k steni in jih pobili. Tedaj so jim dali lopate in krampe, ki jih je pripeljal zadnji kamion. Visokorasli policijski major Helm je ob vhodu, kamor je izginjala kolona z orodjem, ihtavo kričal: «Los! Los! Los! Schneller! Schneller! Vse to nam boste lepo počistili, preden vas bomo postrelili. Vi, lumpje, pomagači band, usranei...« Bledi, prepadeni in razcapani jetniki so se nemudoma lotili ruševin. Cijazili so opeko in raztreščeno tramovje, nakladali samokolnice in se plaho ozirali v kordon policistov. Major Wolf je zamišljen odšel po stopnicah v prvo nadstropje, ker so bile pisarne njegovega urada. Zaradi raztrgane električne napeljave se železna vrata niso več odpirala s pritiskom na gumb. Odrinila sta mu jih dva mrka stražarja. Po dolgem hodniku se je napotil do svoje sobe. V kotu je v podu zijala velika luknja, stena pa je bila razklana in osmojena. Zastrmel se je v praznino, izpod katere je med zadušljivim prahom donelo žalostno žvenketanje lopat in krampov. Sedel je na stol in se z obema rokama prijel za čelo. Rahla tesnoba ga je zgrabila okoli srca in težko je dihal. Zdaj, ko je koščena roka Vosa segla že v njegov brlog, se ne bo nikjer več počutil varnega. Tudi njegova samozavest je bila razrušena kot poveljstvo. Razbitine njegove sobe so se mu zdele podobne luknji v torpedirani ladji, skozi katero nezadržno vre voda. Kdo ve, če jo bodo mogli in znali ustaviti? Zagledal se je v sveženj raztrganih električnih žic raznih barv, ki so vodile do njegovih telefonov. Spominjale so ga na prerezane žile zmrcvarjenega telesa. Nestrpno je čakal, da bodo tehniki spet vzpostavili telefonsko zvezo. Nujno mora poklicati generala. V ušesih mu je zvenel njegov rezki, posmehljivi glas in bal se je njegove zajedljive graje, toda potreboval ga je kot še nikoli. Dvignil je pogled in se zazrl skozi okno. Grajsko skalo je oblival svit jutranjega sonca. Nad jezerom je lebdela rahla meglica, iz katere se je dvigal otok s cerkvijo kot privid novega upanja v soparnem dnevu. Zaželel si je, da bi bile ščuke te dni razdražljive in bi rade prijemale. Ena sama izmed njih, dovolj velika, lepa in blesteča, bi lahko premaknila jeziček na tehtnici sreče od poveljnikove na njegovo stran. 13 Vsak dan redkejši topovski streli po obodu hribovja so naznanjali osvobojenemu ozemlju, da nemška poletna ofenziva pojenjuje. Brigada se je spet zakopala na obronke pod obmejnimi gorami in branila Cerkljansko. Borutova četa je bila na pred njem položaju brigade. Prebivala je v podzemski kasarni nad zaselkom Robidnico. Vzpetine nad njo je prepregla z jarki in napravila mitralješka gnezda. Ko se je bataljon vračal s Pokljuke, je v Bohinju obiskal namške turiste v hotelu Bellevue nad jezerom. Opremil se je s koci in rjuhami in postavil po gozdu nič koliko belih šotorov. Bojna morala in zadovoljsko sta bila na višku. Na pohodu čez Jelovico je bataljon napadel še železniško postajo Otoče in miniral progo. Med umikanjem jo je sredi žičnih ovir skupil Gaber. Ranjenega so pustili terencem, da so ga spravili v bolnišnico. V četi so bili vsi veseli, da so se ga končno znebili in da ne bo več treba paziti nanj. Od kod ja priletela krogla, ni nihče spraševal. (Nadaljevanje sledi) k. Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Monfecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Monfecchi 6/11 Telefon 795 823 Naročnina mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374* PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 21. oktobra 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 -3-270/1 »ADIT* - DZS, Ljubljane Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir «Mali oglM^ 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaio upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubblicitA Italianš*' Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT*W Mmmmi mmt ISSi M: ■ '' ■::/ ■ M iil BB—iTOs /\'V - gfl a P0 IZJAVAH DVEH AMERIŠKIH FIZ/KOV Val zanimanja za vodo na Luni je že prevzel znanstveni svet Ameriška vesoljska ustanova NASA je pripravila aparaturo za iskanje vodnih ležišč na našem naravnem satelitu Poslanka Bernadette Devlin je zahtevala sestanek s predsednikom Heathom v zvezi z mučenjem v ulstrskih zaporih. V pričakovanju odgovora se je z nekaterimi prijatelji utaborila pred ministrovo rezidenco . •"■•■■•■H' im imun,mm n ........................n MEDTEM KO SE V ULSTRU NADALJUJEJO OBOROŽENI SPOPADI Irski cariniki zaplenili orožje namenjeno ulstrskim odpornikom Bernardette Devlin poziva študente, naj zasedejo šole - Ulstrska vlada je do sedaj potrosila 4 milijarde Ur za «boj» proti demonstrantom BELFAST, 20. — Skoraj ne mine dan, da bi severnoirske javnosti ne pretresel kak nov dogodek. Veliko hrupa sta izzvali tako zaplemba orožja v Amsterdamu krti obtožba o mučenju v ulstrskih taboriščih. Raziskavi še nista zaključeni, razna vprašanja poslancev še čakajo na odgovore, britanski vladi morda grozijo diplomatski zapletljaji s češkoslovaškimi oblastmi — vsaj po mnenju opazovalce — medtem pa je v Londonu in Belfastu odjeknila vest o novi zaplembi orožja, ki naj bi bilo namenjalo severnoirskim gverilcem in ki ga je prestregla policija Irske republike. Zadnji dogodki so se torej odvijali v Irski republiki, točneje v pristanišču Cork. .kjer je preteklo noč pristala prekooceanska ladja «Queen Elizabeth 2». Ko so ladjo raztovorili in so težaki odnesli vse blago, je ostalo na pomolu šest elegantnih kovčkov. Težak se jim je približal, da bi jih odnesel v skladišče. Presenetila ga je izredna teža prvega kovčka, zaradi česar jih je odnesel na carino. Finančni stražniki so tako odkrili, da je bilo v kovčkih orožje: ročne bombe, pištole, puške, daljnogledi za karabinke in 7.500 nabojev. Policija do sedaj ni agotovila, kdo je poskrbel, da so kovčki dospeli do irskega pristanišča. Časnik «Datly Mdrror*, ki je prvi in z največjim poudarkom objavil vest, ugotavlja, da je bilo orožje namenjeno irskim »provisionalsom*. ki naj bi posredovali orožje severnoirskim gverilcem. Za opremo naj bi bila poskrbela ameriška črnska organizacija «Black Panthers*. Načrt je propadel čisto slučajno. Ko bi bilo orožje razdeljeno v več kovčkov, bi njihova teža ne presenetila težaka, ki bi jih ponesel v skladišče, kamor bi gverilci brez težav vdrli. Pri vsem tem je najbolj presenetljiva vnema, s katero skuša britanski tisk na vse načine dokazati, da so severnoirski gverilci povezani z drugimi gverilskimi organizacijami, ki delujejo v raznih državah. List »Evening Standard* je skušal prav pred nekaj dnevi dokazati, da IRA najema plačance ki so se bojevali v Vietnamu ali Kongu, kar naenkrat pa so gverilci povezani — in odnosi bi morali biti po tej logiki precej trdni — z ame riškimi črnimi panterji. Očitno gre za časopisno kampanjo, ki ni slučajna in bi lahko tudi bila učinkovita. V Belfastu se je preteklo noč pripetilo več dogodkov, ki so za nekaj ur zaposlili policijo in gverilce. V katoliški četrti' Bogside so v časovnem presledku 20 minut eksplodirale kar tri bombe. Povzročile so veliko sitrahu, ni bilo pa nobene žrtve. Skupina mladih demonstrantov je malo kasneje napadla vojaško enoto s kamni. Britanski vojaki so se le s težavo umaknili izredno gibčnim in hitrim mladincem. Veliko število britanskih vojakov je imelo preteklo ncč opravek z ulstrskimi študenti. Na univerzi »Queen’s Elizabeth* je včeraj predaval Thomas Mac Giolla predsednik «Sinn Fein», političnega krila organizacije IRA. Ko je skušal zapustiti univerzo, je ugotovil, da so to obkolili policisti, študentje so se strnili okoli njega in so ga spet pospremili v poslopje. Mac Giolla je zapustil univerzo, ko so mu policisti zagotovili, da bo lahko nemoteno odpotoval v Irsko republiko. Predsednik »Sion Feini (ta del organizacije IRA je v irski republiki po zakonu dovoljen) je na univerzi predaval o vstopu Anglije v EGS. V znak protesta so študentje na to zasedli univerzo. Severnoirska poslanka Bernardette Devlin je med današnjim shodom pred »Lon-don School of Economics* pozvala vse severnoirske študente naj izkažejo solidarnost kolegom univerz« «Queen’s Univenitp* tako, da zasedejo vse šole. Ameriški senator Edward Kenne-dy je podal danes zanimivo izjavo v zvezi z Ulstrom, ki jo bo ponovil tudi v senatu. Zahteva Spretni in... močni tatovi v Parizu PARIZ, 20. — O tatovih, ki so preteklo noč obiskali frizerski salon v Avenue Matignon, bi ne mogli reči, da so šibki. Poskušali so odpreti blagajno, ker jim to ni uspelo, so si skoraj kvintal težko kovinasto blagajno naložili na ramena in nemoteno odšli. V blagajni je bilo 15.000 francoskih frankov (približno en milijon in 700.000 lir). Kdo ve, če se kasneje niso kesali, da so se toliko trudili za sorazmerno skromno vsoto? j katoličanov, ki so se pred leti preselili v ZDA. r Na osnovi uradnih podatkov, ki jih je sporočil ulstrski parlament, se je izvedelo, da so policijske represalije, s katerimi skušajo o-blasti »pomiriti* demonstrante, do sedaj stale kar 2 milijona in 800 tisoč funtov šterlingov (približno štiri milijarde lir). Največ so o-blasti potrosile za plačevanje nadur, ki so jih opravili agenti «Ro-yal Ulster Constabulary». namreč, naj Anglija umakne vse svoje vojake iz Ulstra, če noče, da bi Ulster postal »britanski Vietnam*. Ameriški poslanik v Angliji je seveda takoj poudaril, da »Kennedvjeva izjava ne predstavlja uradnega stališča ZDA*. Pri tem ne smemo pozabiti, da je Kennedy irskega porekla in je med njegovimi volivci precej irskih Avtomobilski tatovi ubili dva delavca BEOGRAD, 20. — Dvanajst otrok je ostalo brez očeta zaradi vratolomne dirke štirih beograjskih mladeničev po mestnih ulicah z ukradenimi avtomobili. Dušam Petrovič, eden izmed tatov, ki je sedel za volanom zelo hitrega avtomobila, se je premaknil preveč na levo, da bi prehitel tovornjak. Pri tern je povozil dva delavca, ki sta ravnokar prala cesto z brizgalkami in ju je pri priči1 ubil. Avtomobil se je nato prevrnil in je silovita trčil v obcestni zid. Trčenje je bilo zelo močno in mladi šofer Petrovič je dobil tako hude poškodbe, da je umrl med prevozom v bolnišnico. Milica je aretirala enega izmed tatov, medtem ko sta ostala dva zbežala. NEW YORK, 20. — Prejšnji teden sta ameriška fizika John Freeman in Kent Hills sporočila nepričako- j vano novico, da sta odkrila vodo na našem naravnem satelitu. To odkritje je vzbudilo v znanstvenih krogih, ki se bavijo z raziskovanjem Lune, precejšnje zanimanje. Po konferenci preišnjega tedna, ko sta Freeman in Hill sporočila, da sta na Luni odkrila gejzirje in torej tudi vodo, je ameriška vesoljska ustanova NASA sporočila, da bo poverila kozmonavtom Apolla 17 nalogo, da točno preučijo in raziščejo obstoj in morebitna ležišča vode na Luni. Za to delo bosta imela vesoljca na razpolago poseben instrument, poleg tega pa so strokovnjaki pripravili podroben raziskovalni program. Nekaterim časnikarjem so tudi pokazali in razložili delovanje naprave, s katero bodo iskali vodo. Napravo, ki bo delovala na principu radarja, so že uspešno preizkusili v Kanadi in v egiptovskih puščavah. V glavnem sestoji iz radijskega oddajnika in sprejemnika in nenavadne antene, la jo sestavljata dve trideset, metrov dolgi žid. Anteno bodo morali postaviti na področje, ki ga bodo hoteli raziskovati. Oddajnik bo poslal proti terenu radijske valove. Id se bodo odbili od površine, sprejemnik pa bo analiziral odbite vrtove in jih bo spremenil v grafikone. Ker radijski valovi imajo različno prodorno moč v različnih materialih, bo iz teh grafikonov precej dobro razvidna sestava zemeljske skorje. Lunina tla in voda imajo precej različen prodorni koefident, zato bo precej lahko ugotoviti morebitna ležišča vode, problem pa bo postal veliko bolj kompliciran, če ie namesto vode led, ker tega ni mogoče tako lahko ločiti od Lunine skorje. Zelo pomembno pa je. da ameriški znanstveni svet tako vneto razpravlja o obstoju vode na Luni, ko ie preteklo le nekaj dni od sporočila dveh fizikov. Na podlagi analize vzorcev Luninih kamenin, so do sedai strokovnjaki izključevali možnost obstoja vode na našem naravnem satelitu in so tudi odsvetovali vsako nadaljnjo preiskavo kot samo potrato časa in denarja. Raziskovanja Freemana in Hilla so na podlagi podrobne znanstvene dokumentacije sprožila novo zanimanje za Lunine vodne rezerve in za celo vrsto še nepojasnjenih po- Obsedno stanje na Trinidadu PORT OF SPAIN, 20. — Trini-dadske oblasti so proglasile obsea no stanje in so aretirale štiri osebe zaradi stavke v ameriški tovarni Bagder Panamerican. Delavci stavkajo že deset dni, ker je uprava podjetja odpustila 1.200 njihovih tovarišev. Delavci so tudi pošteno premlatili ravnatelja tovarne, ko so vdrli v upravne prostore. Policija je sporočila, da je are- ditelja revolucionarne stranke temnopoltega prebivalstva. Proces proti V. Chiariju RIM, 20. — Danes se je v Rimu nadaljeval proces proti znanemu filmskemu igralcu Valterju Chiariju. Sodišče je zaslišalo nekaj prič. Sodna razprava se bo nadaljevala jutri. MOSKVA, 20. — Sovjetski znanstveniki so v Sibiriji odkrili okostnjak mamuta, ki naj bi bil star najmanj 80.000 let. Okostnjak so tirala generalnega predsednika sin- znanstveniki odkrili ob spodnjem de-dikata petrolejskih delavcev in vo-1 lu reke Indigirka. PO S0VJETSK0-EGIPT0VSKIH POGOVORIH V MOSKVI Potrjeno prijateljstvo med Egiptom in SZ Prva naloga Arabcev je osvoboditev zasedenega ozemlja Jasir Arafat v Moskvi • Irak odprl mejo z Jordanijo TRŽAŠKI DNEVNIK ZAHTEVA PREDSEDNIKOV RAJONSKIH K0NZUIT SPREMENI NAJ SE NAČIN IZPLAČEVANJA POKOJNIN Resolucijo so predstavniki konzuit poslali pristojnim oblastem likih fotografij, ki prikazujejo # gove skulpture po raznih kraj'» Italije, med drugim je tudi fo& grafija njegove znane kompoztrii* «Human'te», ki stoji na griču t” KAIRO, 20. — Po članku, ki ga je napisal za kairski dnevnik Al Ahram Lufti El Kholi, sta Egipt in Sovjetska zveza v medsebojnem pogovoru zaključila, da je prva naloga Egipta in vseh Arabcev osvoboditi ozemlje, ki ga je zasedel Izrael. Poleg tega pa sta državi potrdili, da si egiptovska strategija za osvoboditev zasedenega ozemlja in svetovna sovjetska strategija ne nasprotujeta. Lufti El Kholi, ki je obiskal Sovjetsko zvezo skupaj z delegacijo arabske socialistične zveze in z egiptovskim predsednikom Sadatom, je napisal članek, da bi orisal jasnost pogovorov in konkretne zaključke, ki jih je egiptovska delegacija dosegla v Moskvi. El Kholi je bil eden izmed najvidnejših predstavnikov marksistične levice. Spomladi leta 1970 ga je po redarjev. Dekle se ni uprlo. Ker je bila na pol zmrzla, so jo redarji odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je dekle pod vplivom živčne krize. Na svoji zadnji seji, ki je bila 12. oktobra, je odbor predsednikov rajonskih konzuit tržaške občine izglasoval resolucijo, v kateri zahteva, naj občinska uprava posreduje pri pristojnih organih, da bi INPS sprejel nov način izplačevanja pokojnin. Ustanova naj bi pošiljala upravičencem na dom poštna nakazila ali tekoče račune, ki bi jih potem vnovčili na pošti. Tako bi prihranili upokojencem vrsto nevšečnosti, še zlasti pozimi, ko morajo čakati v dolgih vrstah pred poštnimi uradi, ne glede na vreme in na temperaturo. Predsedniki rajonskih kcnzult zato upajo, da bo INPS čimnrej sprejel modernejši sistem izrtačevania pokojnin. Resolucijo so posredovali županu, predsedniku pokrajinskega komiteja INPS ter ravnatelju tržaškega sedeža INPS s priporočilom, da bi nemudoma sprejeli upravičene zahteve upokojencev. Strmoglavili dve vojaški letali CAORLE (Benetke), 20. — Danes sta v bližini Benetk strmoglavili dve vojaški letali vrste «F 104», katerih pilote še pogrešajo. Po pripovedovanju nekega ribiča so prebivalci slišali mogočno eksplozijo na morju in so nemudoma obvestili pristaniško poveljstvo. A-genti, ki so se takoj podali na morje, so našli kose vojaških če- rc' Trrr«"1’ Je. T lad in vojaško obuvalo, poleg te-kojm predsednik Naser mtermral, J opazili kakih km Sadat pa ga je pred kratkim reha- ^ b yJk madež bencina. mutiral in mu je poveril urejevanje javov, ki nam prikazujeio povsem drugačno sliko našega naravnega satelita, kot so si jo do sedai ustvarili znanstveniki. Luna ni oovsem mrtev in neaktiven planet. Potresni sunki, menjavanje svetlobe in morebitni vodni izpuhi dokazujejo, da naš naravni satelit, čeprav ni tako aktiven kot Zemlja, lahko še vedno skriva nepričakovane skrivnosti fiiiiiiiiii*iiiiit«iiiiiiiiialiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiis«iiiiiiiiiiiiiiiiiai«iiiiiiiiiiiMiiiB«itiiiiiiiiiiiiiiiiififiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiaiiiiiiiiaiiifiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiifiiiiaiiiiifiiiiiMiia 31 TRST A 7.15, 8.15, n.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja giasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Po društvih in krožkih; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Umetniki in občinstvo; 19.10 Pisani balončki; 19.30 Vam ugaja jazz?; 19.40 Pariški vokalni ansambel; 20.00 Šport; 20.35 A. Dalla Giacoma: življenje Wil-liama Shakegpearja; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Kot juke box; 15.45 Pred tem svetom; 16.00 G. Puccini »La Boheme*; 16.25 Album za mladino. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 1230, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasbe za dobro jutro; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Naši pevci; 8.30 Barok v glasbi; 9.00 Mi in naši sinovi; 9.10 Mali juke box; 10.05 Glasbena medigra; 10.30 Poslušajmo jih skupaj; 11.00 Od melodije do melodije; 11.30 Revija ritmov in popevk; 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 13.30 Odlomki iz oper; 14.15 Ansambli lahke glasbe; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Skladbe Jureta Robežnika; 16.30 Poje basist Danilo Merlak; 17.10 Mesec jug. radijske drame: »Kragujevac 30 let pozneje*; 18.00 Klasiki glasbe; 18.30 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Romantični motivi; 22.35 Jazz; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi irj jaz; 11.10 G. Verdi: »Otello*: 12.10 Plošče; 13.15 Četrtek; 14.00 Popoldanski spored; 16.00 Otroški kotiček; ČETRTEK, 21. OKTOBRA 1971 16.20 Za vas mlade; 18.15 Glasbena oddaja; 18.45 Sindikalna tribuna; 19.30 Nove ital. popevke; 20.20 Spored z O. Vanotii; 21.00 Sindikalna tribuna; 21.30 Neapeljska serenada; 22.00 Dirigent Lo-rin Maazel. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 16.30, 19.30, 22.30, 21.00 Poročila; 7.40 Jutranje popevke; 8.40 Barve in zvoki orkestra; 9.50 E. Zola; »V raju gospa*; 10.05 Popevke; 10.45 «Otto piste*; 12.40 »Alto gradimento*; 12.30 in 18.05 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 Ne vse toda o vsem; 15.15 Plošče; 15.40 Popoldanski glasbeni spored; 19.00 Zabavni tečaj angleščine; 20.10 «Supersonic»; 21.00 Glasba 7; 22.00 Ital. pripovedke; 22.40 Marilyn, radijska priredba; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Skladbe za klavir; 11.30 Polifon-ska glasba; 12.20 Mojstri izvajalcev; 13.00 Medigra; 14.00 Otroški kotiček; 14.30 Plošče v izložbi; 15.30 Koncert ital. tria za godala; 16.35 Ital. sodobna glasba; 17.20 Strani iz albuma; 18.35 Lahka glasba; 18.45 U. Betti: »Korupcija v sodni palači*; 21.30 B. Britten: »Beraška opera*. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.45 Ital. sodobna glasba; 10.20 Scenska glas ba; 11.00 Medigra; 12.00 Otroški kotiček; 12.30 Haendlove sonate: 13.05 Skrčena melodrama; 14.20 Avantgarda; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 17.00, 18.00, 19.30. 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Operna matineja (Mozart, Doni zetti, Dvorak, Borodin, Mascagni); 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Pesmi jugoslovanskih narodov; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Boris Papandopulo: odlomki iz opere »Rona*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Francoske pihalne godbe; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 »Iz mladih grl*; 14.30 Z ansamblom S. Štingla in A. Sossa; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Falla v Ozimovi in Janigrovi izvedbi; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom A. Previn; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Ansambel Jožeta Kampiča; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Z ansamblom Mojmira Sepeta; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Večer s slovenskim pesnikom Cirilom Zlobcem; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Med našimi letošnjimi jubilanti; 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah; 23.30 Slovenske popevke. ITAL TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Jaz kupim, ti kupiš; 13.30 Dnevnik; 17.00 TV za najmlajše: Francka in krava; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Ciuffettinove pustolovščine; 18.45 Odprto morje; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Sindikalna tribuna; 21.30 Pred zakonom; 22.40 Pop studio; 23.10 Dnevnik. II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.30 »Rischia-tutto*; 22.30 Candld camera. JUG TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Velika šolska ura; 14.45 TV v šoli; 15.40 Nemščina; 16.10 Velika šolska ura; 17.55 Glasbeni ciciban: Zdravnik; 18.15 Obzornik; 18.30 »Zobato kolo*; 19.00 Mozaik; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Vse življenje v letu dni; 20.00 TV dnevnik: 20 35 Četrtkovi razgledi; 21.35 Maupassanto ve novele (... del); 22.00 Apoteoza baleta; 22.35 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Otroški kotiček — zimski pust; 20.15 Dnevnik; 20.30 Glasbeni spored; 21.20 TV f'#> »Meje razuma*. revije Al Talia. Poleg tega pa so ga izvolili tudi v izvršni odbor arabske socialistične zveze. V svojem članku El Kholi poudarja, da so bili pogovori egiptovske vojaške delegacije s sovjetskimi vojaškimi povelniki in predstavniki arabske socialistične zveze z izvršnim odborom sovjetske komunistične partije ravno tako pomembni kot u-radni razgovori predsednika Sadata, Po Kholijevem mnenju sta bili obe delegaciji zelo zadovoljni z zaključki, do katerih so prišli v Moskvi. Obe stranki sta govorili zelo jasno in odkrito in sta skušali rešiti nesporazume, do katerih je prišlo zaradi nerednega izmenjavanja informacij. Tako priložnost pa so seveda izrabili njuni sovražniki, ki so skušali pripraviti razdor med Egiptom in Sovjetsko zvezo. Jasnost in odkritost pogovorov pa sta preverili trdnost sovjetsko-egip-tovskega prijateljstva in učinkovitost sodelovanja med socialističnim blokom, ki ga vodi SZ, ter arabskim osvobodilnim gibanjem proti imperializmu in sionizmu. MOSKVA, 20. — Danes je prispel v Moskvo voditelj palestinskega odporniškega gibanja Yasir Arafat na vabilo sovjetskega komiteja za afro-aziisko solidarnost. Ne ve se še. če bo palestinski voditelj sestal z najvišjimi sovjetskimi osebnostmi, ker uradno ni gost Kremlja. Arafat je prispel v Mosvko po 24-umem obisku v Kairu, kjer se je sestal z egiptovskim predsednikom in obrambnim ministrom, ki sta mu verjetno pojasnila stališče sovjetske vlade do palestinskega vprašanja. AMAN, 20. — Jordanski tisk je danes objavil vest, da je Irak ponovno odprl mejo z Jordanijo in je dovolil jordanskim državljanom vstop v državo. Iraška vlada je zaprla mejo z Jordanijo 18. julija zaradi napada jordanske vojske na palestinsko odporniško gibanje. Umrl je bikoborec Cesar Giron CARACAS, 20. — Eden med najbolj znanimi venezuelskimi bikoborci Cesar Giron je včeraj zgubil življenje prt prometni nesreči, ki se je pripetila kakih 100 kilometrov, od Caracasa, v državi Aragua. Ce-sar Giron je bil star 38 let. Bil je poročen in imel tri otroke. Mlada tujka se je popolnoma gola sprehajala po Capriju CAPRI, 20. — šofer Aniello Di Franco je danes ponoči opazil mlado Švedinjo Marghareto Bergevval, ki je hodila popolnoma gola po ulicah znanega letoviščarskega kraja. Mož se je približal dekletu m jo pokril s svojim suknjičem, nato pa | jo je pospremil na postajo mestnih 1 Pri Kairu se je porušilo poslopje: 13 mrtvih KAIRO, 20 — V mestu Mansou-ra blizu Kaira ob delti egiptovske reke Nil se je sinoči nenadoma po- Otvoritev bogate razstave kiparskih del 0. Dequela že dolgo, že celo vrsto let, se Trst ni srečal s svojim meščanom, znanim umetnikom Oreste-jem Deguelom. Pri tem ne mislimo na umetnika samega, ki malo neredno od leta do leta obiskuje svoje mesto, pač pa govorimo o njegovi umetnosti. Tokrat pa je šentjakobski umetnik prinesel v galerijo iLa Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja res veliko svojih stvaritev in to v kamnu in bronu. V prvem prostoru galerije je Oreste Dequel razstavil deset svojih skulptur v kamnu, na stene pa je razobesil dober ducat ve- in dnevnem redu prihodnjih sej. V PRVIH 9 MESECIH LETOS PRISTANIŠKI PROMET DOSEGEL 25.195.495 TON (Z NAFTO) Tranzit blaga je bil za 12,2% večji od lanskega - Več rude, žita in kosovnih pošiljk vznožju mesteca Assisi. V manjšem prostoru galerije P? je Dequel razstavil sedem večP bronastih del, v vetrini pa še šes manjših bronastih k-pcev. Na sfej nah istega prostora pa visi še P njegovih slik. Že samo naštevanje nam potrp je. da je sedanja Dequelova raz-stava bogata, da gre že za neka*' šen kuHurni dogodek našega sta in to je potrdila tudi sinočnja otvoritev, na kateri se je zbrala zelo veliko ljudi, prvenstveno u' metnikov in ljubiteljev umetn°s' ti, pa tudi nekaj ljudi iz tržaški' ga javnega življenja. Razstava, ki vsekakor zasluži, da si jo ogledamo, bo trajala a° 9. novembra. Galerija je odprl* ob delavnikih od 10.30 do 12.30 l*1 od 17. do 20. ure, ob nedeljah * praznikih pa od 11. do 13. url-Ob ponedeljkih dopoldne je galeb ja zaprta. Pred sklicem občinskega sveta v Trstu Kmalu bo sklican tržaški občinsk1 svet, na katerem bodo razpravljali 0 proračunu za leto 1972. župan Sp*f cini je že sklica! za ponedeljek sri0 načelnikov svetovalskih skupin, da ** z njimi dogovori o poteku razprave met s surovin petrolejem za od* tovod. in sicer za 5,435.557 ton. promet z rudami in premogom 89.702 toni), promet z žitom in oljčnimi semeni (za 136.099 ton), f promet s potrebščinami za ladje posadke (za 94,804 tone). Tranzitni promet pa je v istetJ* razdobju dosegel 1,641.231 ton & je bil za 12,2 odst. večji od 1*®’ skesa. V okviru teea prometa 50 zabeležile večje rti manjše nar®' ščanje naslednje pustavke: žita ^ oljčna semena (za 134.943 ton). k°' sovne pošiljke (za 97.217 ton) & dobave za ladie (za 1.747 ton). Po podatkih, ki jih je objavil statistični urad Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče, je blagovni promet v luki v preteklem septembru dosegel skupno 2,868.202 toni, ter je bil za 478.980 ton — ali, v relativni vrednosti, za 20 od sto — večii od prometa v lanskem septembru. V prvih devetih mesecih leta je promet tako dosegel 25,195.495 ton. to je 5,583.495 ton _ ... ... . , . (+ 28.5 odst.) več kakor v ustrez- rus lo štirinadstropno poslopje, za-. nem razdobju lani. V primeri z radi cesar je zgubilo življenje 13 razdobjem prvih 9 mesecev leta oseb, sest eseb pa je dobilo hude h 969 pa je bil letošnji promet večji poškodbe. Reševalne skupine skuša- za 7,167.540 ton. rti za 39,8 odst. jo izpod ruševin odkopati trupla. | Letos se je v luki povečal pro- *........................................................................................ Ob zaključku defileja v Firencah FIRENCE, 20. — V Firencah 11 je aam zaključil defile, med kate rim so najvidnejši italijanski modo* ustvarjalci predstavili modele & pomiaa xn poletje 1972. Izveden* iraijo, da je defile nekoliko ra čaral, ker ni prikazal linije, kat#1 naj bi sledita moda prihodnjega V* leija, temveč je samo prikazal ri" sto najrazličnejših in čudnih mode,-tov, ki so za večino žensk nep*i stopni. Resnici na ljubo bi irurra11. priznati, da so nekateri ustvarjal* predstavili tuai klasične modele, so bolj ali manj pristojni vsem. ** pa niso predstavljali nobene novosti, kajti poaoone smo videli If lani in mogoče še prej, prav 0* tovo pa predstavljajo najbolj dostopno m tudi najbolj okusno modo-Mea včerajšnjim večernim delo* defileja so opazovalce presenetil* še nekatere movosti». Gre pred' vsem za čevlje. Nekateri ustvarjalci so predlagali skoraj pozabljene 11 centimetrov visoke in redno tanke pete, ki so jih pred 1*» nazivali tudi